Menopavza je naravno obdobje v življenju vsake ženske v določenem starostnem obdobju in dobesedno pomeni konec menstruacije.
Izraz menopavza naj bi prvi uporabili Francozi v 17.stoletju. Menopavze so se začeli zavedati šele pred nekaj 100 leti, saj je bila življenjska doba prej pri večini žensk v primerjavi z današnjimi precej krajša. Beseda ‘menopavza’ se navadno uporablja za opis življenjskega obdobja med 45. in 55. letom, ko se plodno obdobje in menstruacija končata. Večina žensk (80 %) doživi svojo zadnjo menstruacijo pred dopolnjenim 54. letom, če nastopi pred 40. letom govorimo o prezgodnji menopavzi. V izjemno redkih primerih pa lahko ženska preide v menopavzo že pri 30 letih. Navadno je vzrok za to zdravstvena težava, včasih pa jajčniki svojo primarno funkcijo izgubijo brez dobro poznanega vzroka.
Menopavza je povezana s številnimi telesnimi spremembami, ki so v veliki meri posledica manjše tvorbe hormona estrogena, kar vodi v hormonsko neravnovesje. Najpogostejše težave v tem obdobju so: motnje spanja, vročinski oblivi in potenje, krvavitve, glavoboli, suha koža, sluznice in lasje, čustveni izpadi, slabše počutje ...
ZGODNJA MENOPAVZA
Med najbolj poznane vzroke za prezgodnjo menopavzo (v obdobju pred 40. letom) štejemo avtoimune bolezni, kot so hipotiroidizem (premalo delujoča ščitnica), Crohnova bolezen, eritematozni lupus in revmatoidni artritis. Na zgodnjo menopavzo lahko vplivajo tudi nekatera genetska stanja, med njimi galaktozemija ali dedno pomanjkanje encimov, ki pretvarjajo galaktozo v glukozo. Z zgodnjo menopavzo se lahko spopadejo tudi bolnice s Turnerjevim sindromom in rakavimi obolenji. Zgodnjo menopavzo spremljajo simptomi, kot so: neredne menstruacije, spremembe razpoloženja in nočno potenje. Ti znaki nakazujejo, da jajčniki proizvajajo manj estrogena. Med ostale težave sodijo uhajnje urina, suhe sluznice in koža, sprememba telesne teže, motnje srčnega ritma, vrtoglavice, sprememba prebave.. in nenazadnje, prezgodnje staranje.
SPOLNE ŽLEZE IN HORMONI
Ženska spolna hormona estrogen in progesteron nastajata v jajčnikih. Ciklus njunega ustvarjanja, izločanja in ravni v krvi ustvarja zaprt krog vzajemne odvisnosti, v katerem sodelujejo žleze v možganih to je hipotalamus s hipofizo in jajčniki. Popolna in urejena funkcija tega kroga se začne vzpostavljati med puberteto ter se nadaljuje s prvo menstruacijo in nato skozi rodno obdobje. Hormoni hipotalamusa (gonadoliberini) spodbudijo adenohipofizo k izločanju FSH (foliklestimulirajočega hormona) in LH (luteinizirajočega hormona), ki delujeta na jajčnik tako, da začne proizvajati estrogen in progesteron. Estrogen in progesteron imata pomembno vlogo v ženskem telesu, od uravnavanja mesečnih ciklusov do zanositve, pozneje za vzdrževanje nosečnosti, presnovnih učinkov, vpliva na srčno-žilni sistem ...
Obdobje pred menopavzo in sama menopavza je fiziološki pojav počasnejšega delovanja in ‘usihanja’ delovanja jajčnikov ter posledično manjše količine hormona estrogena in progesterona. Posledica pomanjkanja teh hormonov je izostanek menstruacije. Ženska pride v obdobje ‘hormonskega primanjkljaja’, ki se različno odraža v kakovosti življenja. V tem obdobju manjša količina spolnih hormonov nastaja v drugih žlezah in tkivih; nadledvična žleza, maščobno tkivo in mišice. Uspešnost delovanja teh organov je odvisna od telesne in duševne kondicije ženske, genetske zasnove, prehrane ...
TEŽAVE
Nekaj let pred nastopom zadnje menstruacije se lahko pojavijo motnje menstrualnega cikla. Menstruacijske krvavitve lahko postanejo močnejše ali šibkejše, daljše ali krajše. Pri nekaterih ženskah menopavza nastopi naenkrat. Hkrati z motnjami ciklusa ali pozneje se lahko pojavijo oblivi vročine, navali krvi, predvsem v glavo in vrat, z rdečico in občutkom vročice, ki se lahko pojavljajo tudi več kakor desetkrat na dan. Pojavi se tudi nočno znojenje in motnje spanja, vrtoglavica, glavobol, utrujenost, razbijanje srca, tiščanje pri srcu, bolečine v želodcu, motnje razpoloženja (potrtost, razdražljivost, zaskrbljenost ...), motnje koncentracije. V istem obdobju ali pozneje se pojavljajo tudi težave, kot so suha koža, izpadanje las, bolečine v kosteh in sklepih, suhe sluznice.
Do menopavze imajo ženski spolni hormoni (predvsem estrogen) v organizmu zaščitno delovanje. Pri ženskah zato v tem obdobju skoraj ni srčnih infarktov. Po menopavzi pa naravne zaščite ni več. Pogosto se povišajo vrednosti holesterola in maščob v krvi, pospešeno se razvija ateroskleroza, zveča se verjetnost za nastanek koronarne srčne bolezni in možganske kapi. Nekaj let po menopavzi se število infarktov pri ženskah približa številu pri moških. Glavna presnovna simptoma pa sta zmanjšana kostna gostota in nastanek osteoporoze.
HORMONSKO ZDRAVLJENJE
Pri prezgodnji, zgodnji menopavzi in za lajšanje simptomov menopavze se lahko zdravi z dodajanjem manjkajočih spolnih hormonov. Pri tem zdravljenju je potrebno upoštevati previdnostne ukrepe, saj ni priporočljivo za ženske s srčno-žilnimi, jetrnimi in tromboembolitičnimi boleznimi, pri hormonskih tumorjih (npr. dojke) in sistemskih boleznih (revmatske bolezni).
V tem obdobju so priporočljivi redni pregledi in posveti pri ginekologu.
POSKRBITE ZASE
Spanje
Poskrbite, da boste dovolj spali predvsem ponoči, saj nočni počitek pripomore k obnovi telesa in delovanju nadledvične žleze, ki v tem obdobju uravnava hormonsko stanje.
Opustite slabe navade
Kajenje slabo vpliva na delovanje žlez, ki izločajo spolne hormone in pospešuje razgradnjo spolnih hormonov, previdni bodite pri uživanju alkohola in kofeina.
Uravnotežena prehrana
Uživajte polnovredna živila, zelenjavo in sadje, pomembno je da telo oskrbimo z vitamini in minerali. Priporočljiva so tudi živila, ki vsebujejo rastlinske estrogene (fitoestrogene): soja in sojini izdelki, lan, oreščki, ovseni kosmiči, ...
Gibanje
Pomembno je redno gibanje ob upoštevanju priporočil svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za posamezno starostno obdobje. Po priporočilih SZO za doseganja večine koristi za zdravje pri odraslih zadošča izvajanje 150 minut vsaj zmerne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden. To se lahko doseže z zmerno telesno dejavnostjo po 30 minut vsaj 5 dni v tednu ali pa visoko intenzivno telesno dejavnostjo po 25 minut vsaj 3 dni v tednu. Vsaj dvakrat na teden se vsem starostnim skupinam priporoča tudi izvajanje vaj za krepitev večjih mišičnih skupin. Starejšim od 65 let in tistim, ki so slabše gibljivi, se dodatno priporoča izvajanje vaj za ravnotežje in preprečevanje padcev vsaj 3 dni v tednu. Če posameznik ne more dosegati priporočil, naj bo telesno dejaven v skladu s svojimi zmožnostmi in zdravstvenim stanjem.
Vitamin D
Sončenje na zmernem soncu brez zaščite po 15–20 minut nekaj krat na teden.
Rastlinski hormoni
Rastlinska zdravila za lajšanje težav so pripravki s fitoestrogeni in pripravki, ki vsebujejo izvlečke grozdnate svetilke oziroma cimicifuge in so namenjeni lajšanju menopavznih težav, kot so navali vročine, znojenje, motnje spanja, razdražljivost in brezvoljnost. Ti pripravki so varni in učinkoviti.
Fitoestrogeni so naravne snovi, ki so po kemijski strukturi podobni ženskim spolnim hormonom, posnemajo ali uravnavajo delovanje endogenih estrogenov, navadno z vezavo na estrogenske receptorje in s tem pripomorejo k hormonskemu ravnovesju.
Prehranska dopolnila, ki vsebujejo fitoestrogene t. i. rastlinske estrogene, pripomorejo k ponovni vzpostavitvi hormonskega ravnovesja in tako k zmanjšanju težav.
dr. Mihaela JURDANA,Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, (Narava in zdravje) v: Ognjišče (2017) 09, str. 108.

V zadnjem času smo priča mnogim informacijam o cepivih proti Covid-19. Nemalo je zmot, zarot in dvomov, kljub temu, da so informacije o kliničnih raziskavah, sestavi cepiva itn. dostopne vsakomur.

ZAČNIMO PRI ZMOTAH
Zmota 1: premalo testirano cepivo.
Raziskave na cepivih proti koronavirusom se niso zgodile čez noč. Proti koronavirusom so cepiva začeli razvijati že leta 2002 s pojavom pandemije SARS CoV-1 in leta 2013 s pojavom MERS-CoV (več o teh epidemijah si lahko preberete v lanskem Ognjišču št. 4). Izkušnje s koronavirusi, ki povzročajo hude dihalne bolezni znanstvenikom niso nekaj novega, saj imajo opravka z njimi že vsaj dve desetletji. Cepivo je že danes pripravljeno zato, ker so države v zelo kratkem času zagotovile veliko več sredstev za izdelavo cepiva proti SARS-CoV-2, kot za katero koli drugo cepivo. To pa je omogočilo delo večjemu številu raziskovalcev, določeni postopki so potekali hitreje kot običajno in razvoj cepiva se je pospešil. Klinične študije so potekale vzporedno, pri tem pa so bile upoštevane vse faze kliničnih testiranj, ki so obvezne in jih spremljata FDA (U.S. Food and Drug Administration/ Uprava za hrano in zdravila) in EMA (European medicines agency/ Evropska agencija za zdravila).

Zmota 2: Ni znano, kaj vsebuje cepivo. V cepivu so splavljeni zarodki.
Sestava vsakega cepiva je natančno zavedena, tudi sestava mRNK cepiva proti Covid-19. Sestava je objavljena na spletni strani Evropske agencije za zdravila, po prevodu je na voljo tudi na spletni strani Slovenske Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke. V cepivih NI celic splavljenih zarodkov. To velja tudi za ostala cepiva. V kolikor obstaja dvom za celično linijo HEK 293 pridobljeno iz ledvic splavljenega embrijona iz leta 1973, ni bila uporabljena v postopku priprave cepiva mRNK.

Zmota 3: mRNK v cepivu spremeni genski zapis.
Informacijska RNK(angleško messengerRNA) oziroma mRNK se uporablja za proizvodnjo beljakovin in ima kratko življenjsko dobo. V celično jedro, kjer se nahaja naš genetski material, NE vstopa. Na kratko o delovanju mRNK cepiva: Cepivo vsebuje (mRNK) z navodili za proizvodnjo proteina bodice S virusa SARS-CoV-2. Virus potrebuje ta protein, da vstopi v naše celice in povzroči Covid-19. Ko oseba prejme cepivo, bodo nekatere njene celice prebrale navodila mRNK in začasno proizvedle omenjeni protein. Imunski sistem cepljene osebe bo nato ta protein prepoznal kot tujek in ustvaril protitelesa ter aktiviral celice imunske obrambe, da ga napadejo. Torej imunski sistem si bo zapomnil protein. Če kasneje oseba pride v stik z virusom SARS-CoV-2, ga bo imunski sistem prepoznal in bo pripravljen telo braniti pred njim.

Zmota 3: Cepivo povzroča avtizem.
To je strašljiva potegavščina, zanikana desetletja. Otroci se z avtizmom oziroma spektrom avtističnih motenj rodijo. Cepijo pa se po rojstvu. Velikokrat slišimo določene razlage o povezavi med cepivi in pojavom avtizma, a do danes še nihče ni pokazal ene same korelacije, tu pa naj opozorim, da korelacija ne pomeni vzročnosti. Za vsako trditev morajo obstajati dokazi s konkretno statistično analizo, zato za populizem ni prostora.

Zmota 4: Ah, počakam, pa naj se drugi cepijo, o dolgoročnih učinkih ni nič znanega.
Morda je res, da vsega o učinkih ne vemo, vendar najpogostejši dolgoročni učinki cepljenja v prejšnjem stoletju so bili: izginotje črnih koz (izkoreninjene leta 1980) in zmanjšanje vsaj sedmih do osmih drugih nalezljivih bolezni, ki so povzročile smrt in invalidnost (otroška paraliza, ošpice, davica, rdečke, mumps, oslovski kašelj, tetanus, itd.).
Medtem, ko nekdo razmišlja o takih posledicah, so dolgoročni zapleti Covida znani: motnje srčnega ritma, hemodinamske nestabilnosti, ledvično in jetrno popuščanje ali odpovedi, tromboze, dihalne odpovedi in prizadetost osrednjega živčevja. Pri otrocih pa več organski vnetni sindrom. Gre za hud zaplet po preboleli okužbi s Covidom pri otrocih.

Dvom 1: Bojimo se posledic nove tehnologije proizvodnje cepiva
Obe podjetji: Pfizer-BioNTech in Moderna sta imeli v preteklosti izkušnje v razvoju mRNK cepiv, zato tudi ni naključje, da sta med prvimi uporabili to tehnologijo pri proizvodnji cepiva proti Covid-19. Molekule mRNK je mogoče industrijsko izdelovati z biokemijskimi postopki, kar na koncu privede do kemijsko zelo čistega produkta, brez bioloških primesi, kot so v klasičnih cepivih (ostanki gojenja na celičnih kulturah). Ta tehnologija se je pred epidemijo že uporabljala za zdravljenje tumorjev.

Dvom 2: Ne zaupam znanstvenikom, so plačani s strani farmacevtske industrije
Kot bi rekli, da ne zaupamo letalskim ali avtomobilskim inženirjem, ki načrtujejo letalo, s katerim letimo, in avtomobile, s katerimi se vozimo, ker jih plačujejo velike letalske ali pa avtomobilske družbe. Podatki o cepivih so javni in si jih lahko prebere vsak (za razumeti podatke, pa potrebujemo znanje, ki ga pridobimo v nekaj letih študija). Prav tako je potrebno predhodno znanje virologije, imunologije, statistike in ključne znanstvene angleščine. Zato zaupam tem, ki imajo ustrezno znanje in konkretno objavljene podatke, ki vključujejo ustrezno metodologijo in statistično analizo.

CEPIVO PROTI COVID-19 PROIZVAJALCA Pfizer-BioNTech (COMIRNATY) IN MODERNE TEMELJI NA IZKUŠNJAH
Kaj so pokazale klinične študije cepiva Comirnaty?
Cepivo učinkovito preprečuje Covid-19 pri ljudeh, starejših od 16 let, zato se cepiva trenutno ne priporoča otrokom, mlajšim od 16 let. EMA se je s podjetjem dogovorila o načrtu za nadaljnja klinična testiranja cepiva na otrocih.
V klinični študiji je sodelovalo približno 44.000 ljudi. Študija je pokazala 95-odstotno zmanjšanje števila simptomatskih primerov Covid-19 pri ljudeh, ki so prejeli cepivo. Enako učinkovitost so zabeležili pri preiskovancih s tveganjem za hudo obliko Covid-19, vključno z astmatiki, kronično pljučno boleznijo, sladkorno boleznijo, visokim krvnim pritiskom ali predebelimi. Cepivo lahko prejmejo tudi osebe, ki so Covid-19 že prebolele. Podatki, kako dolgo traja zaščita, niso znani, zato bodo preiskovance, ki so v klinični študiji bili cepljeni, spremljali vsaj dve leti. Na ta način bodo pridobili informacije o trajanju zaščite.
Vpliv cepljenja na širjenje virusa med osebami še ni znan, zato ne vemo v kakšni meri lahko cepljena oseba virus prenaša. Tudi podatkov o osebah z oslabljenim imunskim sistemom je malo. Kljub temu, da je lahko odziv na cepivo pri tej skupini slabši, ni posebnih zadržkov glede varnosti. Te ljudi je še vedno mogoče cepiti, saj so zaradi Covid-19 lahko izpostavljeni večjemu tveganju.
Študije na živalih ne kažejo škodljivih učinkov na nosečnost, vendar so podatki o uporabi cepiva med nosečnostjo zelo omejeni.
Cepivo se odsvetuje osebam, ki so alergične na katerokoli sestavino cepiva. Od začetka uporabe cepiva v programih cepljenja, se je zgodilo zelo malo primerov anafilaksije (hude alergijske reakcije). Zato je, kot vsa druga cepiva, tudi cepivo Comirnaty potrebno odmerjati pod natančnim zdravniškim nadzorom in z razpoložljivim ustreznim zdravljenjem neželenih učinkov.

Cepivo Moderne
Cepivo Moderne je zelo podobno Comirnatiju in temelji na tehnologiji informacijske RNK.
V kliničnih študijah je sodelovalo okoli 30.000 posameznikov, starejših od 18 let, zato pri uporabi tega cepiva proizvajalec svetuje, da se ne cepi mlajših od te starosti. Podobno velja za nosečnice in doječe matere. Po drugem odmerku je zaščita okoli 95-odstotna, o tem, kako dolgo bo trajala, podobno kot pri Comirnaty cepivu, ni podatkov.
Obe cepivi se prejme v dveh odmerkih. Po prvem odmerku znaša zaščita približno 40–50 %.

Zakaj potrebujemo cepljenje?
Ker je pandemija povzročila eno največjih zdravstvenih in gospodarskih kriz v zadnjem stoletju, posledice pa ne bodo izginile čez noč. Po preboleli bolezni s koronavirusi lahko nastane kratkotrajna imunska zaščita, kar pomeni da se lahko znova okužimo in zbolimo. In če upoštevamo navodila proizvajalca, naj se otrok do zaključene klinične študije ne cepi, bo to pomenilo da določen delež populacije zaenkrat ne bo precepljen, virus pa bo nadaljeval s kroženjem med nami.

Ostala cepiva
V razvoju je več vrst cepiv proti Covid-19, ki temeljijo na oslabljenih ali inaktiviranih virusih, virusnih vektorjih, nukleinskih kislinah,... Na poti je tretje cepivo (ChAdOx1nCoV-19) podjetja AstraZenece, ki ga preverja EMA. Za razliko od BioNTechovega in Pfizerjevega cepiva ter cepiva ameriške Moderne, švedsko-britansko cepivo ni mRNA cepivo, temveč gre za vektorsko cepivo, ki nudi 70% zaščito.k

dr. Mihaela JURDANA,Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, (Narava in zdravje) v: Ognjišče (2021), št. 2, str. 81-83.