Matija Slavič

(*ob obletnici) Doma iz Bučečovcev v ljutomerski okolici, ... po osnovni šoli v Križevcih in v Radgoni je obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru, tam tudi končal bogoslovje in bil leta 1901 posvečen v duhovnika. Po novi maši je na Dunaju študiral biblične vede in dosegel akademski naslov doktor. Leta 1920 je bil imenovan za profesorja na teološki fakulteti novoustanovljene univerze v Ljubljani, kjer je predaval biblične vede vse do upokojitve (1951), Profesor dr. Matija Slavič je bil dvakrat dekan teološke fakultete, prav tako dvakrat (v letih 1932-1936 in 1939-1940) pa rektor univerze v Ljubljani. Zelo pomembno je bilo njegovo prizadevanje za obstoj slovenske univerze, ki je imela ob ustanovitvi (23. julija 1919) pet fakultet: teološko, pravno, filozofsko, tehniško in medicinsko. Med obema vojnama je univerzi v Ljubljani grozila okrnitev ali celo ukinitev, (dovolj naj bi bila univerza v Beogradu), boriti se je bilo treba za vsako delovno mesto ... (več o slovenski univerzi in Slavičevi vlogi v prilogi Ognjišča 12/2019)

Več kot dvajset let je ob drugem delu posvetil prevajanju Svetega pisma ...  Njegov prevod (male preroke je prevedel njegov naslednik na TF dr- Jakob Aleksič) so uporabili pri "mariborski izdaji" celotnega Svetega pisma (prva knjiga "je izšla šele leto po njegovi smrti -  1959, zadnja - četrta pa leta 1961) ... potem pa še v Ekumenski izdaji Svetega pisma leta 1974. Njuno delo so upoštevali tudi prevajalci Standardnega slovenskega prevoda (1996).

Matiju Slaviču je zibelka tekla ob Muri in vse življenje se je živo zanimal za narodnostne, gospodarske, politične in kulturne probleme Prekmurja, slovenske pokrajine, ki je bila dolga stoletja pod Ogrsko. Po prvi svetovni vojni si je na vso moč prizadeval, da bi bilo Prekmurje priključeno k Jugoslaviji. Kot izvedenec za prekmurska vprašanja je sodeloval na mirovnih konferencah v Parizu in v Londonu. Na podlagi dokumentarnega gradiva je skupaj z cerkvenim zgodovinarjem dr. Francem Kovačičem z govorjeno in pisano besedo dokazal slovenski značaj Prekmurja in njegovo pripadnost k matični domovini Sloveniji. Pri dobri pripravi memoranduma pa so bili njegovi najboljši informatorji o Prekmurju duhovniki Jožef Klekl, Štefan Kuhar, Ivan Baša in Ivan Jerič ... Naša delegacija je imela že od srede februarja 1919 gradivo za obravnavo Prekmurja pripravljeno. Zahtevala je Prekmurje s porabskimi Slovenci do Monoštra. Utemeljitev te zahteve je napisal Slavič, ki se je skliceval na obstoječe jezikovno stanje. ...

več
S. Čuk, dr. Matija Slavič: Obletnica meseca, v: Ognjišče 1 (1997), 28-29.
M. Erjavec. dr. Stanislav Zver. V zgodovini prekmurskega naroda je vidna čudovita Božja sled: Gost meseca, v: Ognjišče 7 (2019), 8-13.

in v knjigi: S. Zver, Tebi, Slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom Slovenstvo Jožefa Klekla st. (1874–1948) v medvojnih dokumentih (1941–1945) v luči predvojnih dogodkov, Ognjišče, Slomškova založba, Maribor, 2019.

pripravlja Marko Čuk