Plečnikova hiša

Hiša velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika (1872–1957) nosi pečat njegove izredne osebnosti. Hišo je kupil leta 1915 njegov brat Andrej za skupno življenje treh bratov in sestre, kar pa se ni uresničilo. Jože Plečnik se je vanjo vselil leta 1921, ko je postal profesor arhitekture na ljubljanski univerzi. Takoj je naredil načrt za valjasti nadstropni prizidek, pred vhodom vanj je uredil veliko zastekljeno vežo, kasneje še zimski vrt. Po mojstrovi smrti (1957) je v njej nekaj časa živel njegov nečak Karel Matkovič, leta 1970 pa so dediči hišo in celotno zapuščino prodali mestu Ljubljana, ki je v hiši ustanovilo Arhitekturni muzej. Leta 2013 so hišo zaradi prenove zaprli, septembra 2015 pa so jo spet odprli; v novo pridobljenih prostorih je stalna razstava Plečnik, študijski center in drugo.
Vstopimo zdaj v ‘staro’ hišo. Veža je polna rastlinja iz Plečnikovih časov. Levo ob vhodu je na kamnitem podstavku hišni patron sv. Jožef, na desni na lesenem panju Plečnikov portret iz žgane gline. Ob prehodu v bivalni del hiše je na zidu korpus Križanega. Okrogla delovna soba je bila hkrati spalnica, na delovni in spalni del jo deli leseni tram na stropu. Delovna miza na kozah je polna predmetov: od risalnega pribora do znamenitega mojstrovega klobuka. Poleg postelje je nizka lončena peč. Na koncu hodnika v pritličju je majhna pravokotna sprejemnica za najljubše goste. Okroglo sobo v zgornjem nadstropju, ki jo je mojster namenil bratu Janezu, je pozneje spremenil v učilnico za študente. Na južni strani nove hiše je Plečnik uredil zimski vrt, s katerega je vhod na velik vrt, ki ga je urejal postopoma.

Čuk S., Domače ognjišče, v: Ognjišče (2016) 1, str. 131.