Avtor: Marko

Borelioza

Napisal Marko na 2. avgusta 2018. Objavljeno v Narava in zdravje.

Slovenija je ena tistih držav, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. Najpogostejša med njimi sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepivom.

Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov je odvisna od zunanje temperature, zato so v naših podnebnih razmerah najbolj aktivni od februarja pa vse do novembra. Dobimo jih predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Največ klopov živi do nadmorske višine 600 m, v višjih legah jih je manj.
Klopi, ki so prenašalci borelije, so razširjeni po vsej Sloveniji, klopi, okuženi s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa pa so razširjeni na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.

BORELIOZA
Lymska borelioza je v Sloveniji daleč najbolj pogosta in razširjena bolezen, ki jo prenašajo klopi. Povzročitelji so bakterije, ki se imenujejo borelije: Borellia burgdorferi sensu lato, Borellia afzelli, Borellia garinii, Borellia burgdorferi sensu stricto in Borellia spielmani. Borellia burgdorferi sensu lato je povzročiteljica lymske borelioze pri ljudeh. V Sloveniji letno beležijo več kot 6000 novih primerov bolezni in sodimo med najbolj ogrožene populacije v svetu.
Cepiva proti lymski boreliozi pri ljudeh ni. Pred okužbo se lahko zaščitimo le s primernimi oblačili, uporabo repelentov ter odstranjevanjem prisesanih klopov. Klopa pravilno odstranimo z uporabo koničaste pincete, tako da klopa primemo čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Pri tem ne smemo vrteti pincete levo ali desno, ampak potegnemo naravnost navzgor. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, kreme, petroleja ali drugih mazil.

ZNAKI IN POSTAVITEV DIAGNOZE
Borelioza običajno poteka v treh fazah. V prvi fazi bolezni (3-32 dni po ugrizu okuženega klopa) se pojavijo značilne spremembe na koži. Na mestu vboda nastane rdečina, ki se postopno veča, začne na sredini bledeti in dobi obliko obroča, ki se širi navzven. Kožna sprememba traja od nekaj dni do več mesecev, običajno nekaj tednov. Če se rdečina pojavi takoj ali v prvih 24 urah po vbodu klopa, je verjetno posledica alergičnega ali toksičnega odziva na pik in ne odraz lymske borelioze, pri kateri od vboda do začetka izpuščaja, praviloma poteče nekaj dni. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa. Kožne spremembe niso vedno prisotne.
V drugi in tretji fazi bolezni (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.
Nekatere vrste borelij npr. Borrelia miyamotoi povzročijo vročinsko bolezen, izpuščaj oziroma rdeči kolobar okoli mesta ugriza klopa se običajno ne pojavi, zato je težko prepoznati to obliko borelioze. Posledice nezdravljene bolezni so lahko zelo hude in vodijo v hude poškodbe živčnega sistem brez tipičnih znakov okužbe z borelijo, to je brez kolobarja. Podobno kot pri povratni mrzlici traja povišana temperatura nekaj dni, stanje se izboljša, potem se vročina povrne in ponovno traja nekaj dni.

LABORATORIJSKI TESTI
Laboratorijsko se lahko okužba dokaže neposredno, z dokazom povzročitelja, ali posredno, z dokazom protiteles proti boreliji. Protitelesa proti Borellii burgdorferi sensu lato nastajajo zelo počasi. To je razlog da je odstotek pozitivnih testov odvisen od časa trajanja okužbe. V začetnem obdobju, ko je prisotna rdečina, je pozitivna le četrtina bolnikov. Pri kronični obliki, pa so pozitivni skoraj vsi bolniki. Nekateri bolniki pa se na okužbo ne odzovejo s tvorbo specifičnih protiteles. Diagnostično je pomemben le test, pri katerem so protitelesa v dovolj visokih koncentracijah (titer protiteles). V endemičnih krajih so lahko protitelesa prisotna v nižji koncentraciji tudi v krvi zdravih ljudi.

ZDRAVLJENJE
Boreliozo se zdravi z različnimi vrstami antibiotikov.

PATOFIZIOLOGIJA BORELIOZE
Na mestu prisesanja
Klopova slina vsebujejo snovi, ki zavirajo imunski odziv gostitelja na mestu ugriza. To ustvari zaščitno okolje za borelije, da se lahko razmnožujejo. Borelije nato potujejo navzven od tega mesta in vnetni odziv gostitelja na bakterijo povzroči značilno spremembo na koži. Zaradi zavrtega delovanja krvnih celic, ki so pomembni pri imunskem odzivu, to so levkocitov nevtrofilci, borelije preživijo in se nemoteno razmnožujejo ter potujejo v različne dele telesa.
V krvnem obtoku
V dnevih ali tednih po ugrizu se borelije raznašajo preko krvnega in limfnega obtoka po drugih organih, kot so srce in sklepi ter obkrajno in osrednje živčevje, kjer povzročijo različne simptome diseminirane okužbe. V primeru nezdravljenja so lahko bakterije prisotne v telesu več mesecev ali celo let v sklepih, koži in živčevju.
V živčevju
V možganih lahko borelije sprožijo okvaro živčevja. Izločajo lahko kvinolinsko kislino in različne citokine (beljakovine, ki delujejo kot posredniki v imunskem sistemu), kar se klinično odraža kot utrujenost in slabost.
Okužbe z borelijo lahko povzročijo kronično izločanje stresnih hormonov, kar vodi do zmanjšanega učinka živčnih prenašalcev (nevrotransmiterjev) in povzroči moteno izločanje stresnih hormonov, ki je povezan z nevropsihiatričnimi simptomi pri nekaterih osebah z Lymsko boreliozo.

BORELIJSKI LIMFOCITOM
Je modrikasto-rdečkasta, nekaj cm velika zatrdlina, sestavljena iz limfocitov-celic imunske obrambe. Pri otrocih se največkrat pojavi na ušesni mečnici, pri odraslih tudi drugje.
Povzročiteljica borelijskega limfocitoma naj bi bila ena od vrst borelije (B. afzelii ali B. garinii). Iz limfocitomskega tkiva so največkrat osamili B. afzelii.

KAKO OKUŽENI KLOPI VPLIVAJO NA NAŠE ŽIVLJENJE?
V poznem stadiju borelioze, ki se lahko razvija nekaj mesecev ali let, pride do kronične prizadetosti živčevja, sklepov, kože (acrodermatitis chronica atrophicans), mišic, srca, oči, hude utrujenosti in kroničnega glavobola.V

dr. Mihaela JURDANA,Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, (Narava in zdravje) v: Ognjišče (2018) 07, str. 94.

Svetova nista dva, svet je eden (7)

Napisal Marko na 2. avgusta 2018. Objavljeno v MP Ucinki IKT.

Ko sem se odločil za nakup kolesa, sem ga izvedel preko neznanega prodajalca na spletni strani ebay.com. Ko potrebujem prevoz, se preko spletne strani prevoz.org pridružim neznancu v avtu, ki me odpelje do želene lokacije. Prenočišče v ZDA sem poiskal preko spletne aplikacije Airbnb in se za nekaj dni vselil k popolnemu tujcu. Ko nisem bil zadovoljen z diagnozo, ki mi jo je postavil osebni zdravnik, sem za drugo mnenje povprašal neznance na spletnem forumu, katerega tema so zdravstvene težave. Nanizani primeri so v popolnem nasprotju s tem, kar so nas kot otroke učili starši, učitelji in ostale za nas pomembne osebe, namreč da tujcem pod nobenim pogojem ne smemo zaupati. Kaj se je torej zgodilo z zaupanjem v današnjem času in kaj ima pri tem informacijsko-komunikacijska tehnologija?

ZAUPANJE JE MAZIVO SOCIALNEGA ŽIVLJENJA
Priznani avtor s področja poslovanja Frank K. Sonnenberg je zaupanje primerjal s krvnim tlakom. Je tiho, pomembno za dobro zdravje in, če ga zlorabimo, je lahko tudi smrtonosno. Zaupanje je torej neke vrste mazivo, zaradi katerega odnosi med ljudmi gladko tečejo. Na zelo splošni ravni je zaupanje odraz posameznikovih pričakovanj o tem, da bodo drugi, s katerimi je v odnosu, delovali skladno z družbenimi vlogami, ki jih imajo. Računica je torej izjemno preprosta; če so tovrstna pričakovanja izpolnjena, posameznikova stopnja zaupanja narašča, če niso, pa upada. Pomembno je tudi dejstvo, da zaupanje deluje na podlagi zgodovine: dobra izkušnja iz preteklosti poraja zaupanje v sedanjosti. Poleg tega je stopnja zaupanja do posameznika, s katerim stopamo v interakcijo, odvisna od vrste različnih dejavnikov, med katerimi so tudi njegove vizualne značilnosti, kot so na primer etnična pripadnost, spol, starost … Izhajajoč iz tega v kibernetskem prostoru oz. na svetovnem spletu sploh ni mogoče govoriti o zaupanju, saj tam niso izpolnjeni osnovni pogoji, na katerih temelji.

ZAUPANJE, NEZNANCI IN SVETOVNI SPLET
Neznanec in zaupanje se v fizičnem prostoru v veliki večini primerov izključujeta. V kibernetskem prostoru pa velja ravno obratno. Kot sem nakazal že z nekaj uvodnimi primeri, se ljudje v vsakdanjem življenju velikokrat zanašamo ravno na informacije, nasvete in storitve, ki jih na svetovnem spletu (pri)dobimo od popolnih neznancev. Takšen preobrat v kontekstu zaupanja bi lahko označil kar za kulturno spremembo. Slednja vsekakor temelji (tudi) na prefinjenih socialnih mehanizmih (sistemi ocenjevanja ponudnikov in potrošnikov) ter algoritmih (hierarhično razporejanje informacij spletnih iskalnikov), ki delujejo po sistemu kazni in nagrad. Vzpostavitev zaupanja na internetu omogoča nekaj digitalnih orodij, ki nas spodbujajo in nam omogočajo, da zaupamo ostalim neznanim spletnim uporabnikom. V nadaljevanju bom v kontekstu spletnega nakupovanja in pridobivanja nasvetov oz. informacij preko iskalnikov predstavil, kako delujejo mehanizmi zaupanja na svetovnem spletu.

Eno izmed najbolj priljubljenih področij iskanja informacij na svetovnem spletu je zdravje. Ko se pojavi določena zdravstvena težava ali simptom, ga enostavno poguglamo. Čeprav zdravstveni strokovnjaki to početje odsvetujejo, saj naj bi bila večina objavljenih informacij netočnih, se ga kljub temu večina ljudi poslužuje. Po podatkih Googla že vsak dvajseti uporabnik tega iskalnika išče informacije v zvezi z zdravjem. Obenem pa iskanje zdravstvenih informacij lahko pripelje do psihološkega stanja, ki se ga označuje kot kiberhondrija (skovanka besed kiber in hipohondrija), saj ljudje velikokrat naletijo na (napačne) informacije, zaradi katerih so prepričani, da imajo veliko resnejše zdravstvene težave kot v resnici.

MEDSEBOJNO OCENJEVANJE
Ko se s prijatelji pogovarjamo o najnovejših nakupih preko eBaya, se vedno najde kakšna nezaupljiva oseba, ki postavlja vprašanja, o katerih sploh ne razmišljamo več, na primer na podlagi česa kupci verjamemo, da: (a) prodajalec želeno stvar dejansko ima, (b) ustreza stanju na priloženi fotografiji in opisu ter (c) bo stvar resnično odposlana, ko bo plačilo izvedeno? Verjetno si je bilo ta vprašanja smiselno postavljati pred dvaindvajsetimi leti, ko je podjetje začelo delovati; danes, ko ima približno 171 milijonov uporabnikov, pa so popolnoma odveč. Stvar namreč funkcionira in to zelo dobro. Spletni portal eBay izpostavljam namenoma, ker je bil eno izmed prvih internetnih podjetij, ki je delovalo na zaupanje med popolnimi neznanci. Skratka, če ne bi bilo eBaya, verjetno danes ne bi poznali niti svetovno uspešnih, na platformah temelječih podjetij, kot sta na primer Uber in Airbnb, ali vsaj ne v takšni obliki. Delovanje tovrstnih internetnih storitev namreč temelji predvsem na medsebojnem ocenjevanju ponudnika in uporabnika, kar je kot prvo uvedlo podjetje eBay. In prav tovrstno ocenjevanje je ključni mehanizem vzpostavljanja zaupanja med prodajalcem in kupcem.

USTVARJANJE ZAUPLJIVEGA OKOLJA
Živimo v obdobju, ko nam je zakladnica človeškega znanja ob vsakem času in kraju dostopna na konicah naših prstov. In veliko ljudi pri vsakodnevnih odločitvah deluje na podlagi informacij ter nasvetov, ki jih (pri)dobi s svetovnega spleta. Pa četudi so dvomljive kakovosti. Posledica tega je, da spletne informacije pomembno vplivajo na ravnanje posameznikov, kar se odraža tudi na nivoju celotne družbe. Eden izmed razlogov, da smo ljudje dokaj zaupljivi do informacij, ki jih pridobimo preko iskalnikov na svetovnem spletu, se nahaja tudi v t. i. filtrirnem mehurčku. Bistvo slednjega je, da iskalnik (npr. Google) uporabniku na osnovi predhodnih iskanj in osebnih informacij ponuja vedno bolj personalizirane zadetke. Filtrirni mehurčki so v prvi vrsti namenjeni pospeševanju prodaje na internetu (npr. Amazon nam na podlagi predhodnih nakupov in ogledov priporoča druge izdelke), žal pa so prodrli tudi v druge sfere svetovnega spleta, kjer uporabnikom omejujejo pridobivanje novih in raznovrstnih informacij. S takšnim prirejanjem iskalnih rezultatov težko izvemo kaj novega – ujeti smo v majhen mehurček svetovnega spleta, v katerem pa se zelo dobro počutimo, saj postaja vse bolj podoben našemu notranjemu svetu. Zaradi tega informacijam, ki jih tam najdemo, tudi vse bolj zaupamo. Ljudje smo nagnjeni k temu, da zaupamo tistim, ki so nam podobni, in enako velja tudi za informacije. Če se skladajo z našimi osebnimi prepričanji, smo do njih veliko bolj zaupljivi kot v nasprotnem primeru.

SKLENJEN KROG ZAUPANJA
Brez dvoma so informacijsko-komunikacijske tehnologije spremenile naš pogled na zaupanje do tujcev tudi v fizičnem prostoru. Toda za utemeljevanje te trditve bi bilo potrebno izvesti bolj poglobljeno razpravo oz. raziskavo, ki presega okvirje tega prispevka. Posamezniki smo namreč še vedno precej nezaupljivi do neznancev na ulici, medtem ko jih na svetovnem spletu sprašujemo za nasvete glede zelo osebnih zadev ali sprejemamo njihove argumente glede naših naslednjih investicij v nepremično ali premično premoženje. Mogoče so vzrok temu ključne značilnosti svetovnega spleta, kot so odsotnost fizičnega kontakta, (iz)menjav neverbalnih informacij in relativna anonimnost uporabnikov, kar nam daje občutek, da nimamo opravka z ljudmi, temveč z nezmotljivo tehnologijo. Toda ne pozabimo, da delovanje te tehnologije usmerjajo algoritmi, te pa so sprogramirali posamezniki, ki jim na koncu prav tako zaupamo. In s tem se krog zaupanja med ljudmi sklene.

LENARČIČ, Blaž. (Učinki informacijsko-komunikacijske tehnologije), Ognjišče, 2018, leto 54, št. 7, str. 80-81.

Krstno Sveto pismo darilna izdaja

Napisal Marko na 31. julija 2018. Objavljeno v Knjižne izdaje založbe Ognjišče.

Prvo otrokovo Sveto pismo je knjiga svetopisemskih zgodb, molitev in spominska knjiga s podatki o otrokovem prvem letu življenja. Posebno posrečene in privlačne so ilustracije, tako da bi ga lahko imenovali kar Sveto pismo v slikah. Priljubljene in dobro znane svetopisemske zgodbe so povedane s preprostimi besedami in zelo na kratko, velik poudarek pa je na prisrčnih ilustracijah, tako da si lahko otrok zgodbo hitro zapomni. V tem otrokovem prvem Svetem pismu je 25 svetopisemskih zgodb iz Stare zaveze in 60 iz Nove zaveze.
Krstno sveto pismo pa je tudi svojevrstna spominska knjiga, zelo osebna, saj lahko že na prvi strani (v okence) nalepite otrokovo sliko, napišete njegovo ime, kdo mu je knjigo podaril, kdaj je bil pri krstu … Vse podatke spremlja tudi molitev, s katero se starši zahvaljujejo za čudež novega življenja in za skrivnost človeške ljubezni. Ko pa otrok odraste, lahko sam izpolni podatke na naslednjih straneh: napiše imena svojih staršev, naslov in s pomočjo staršev vstavi tudi podatke na družinskem drevesu, ter vpiše nekaj pomembnih dogodkov na poti njegove rasti in napredovanja. Na koncu knjige je še nekaj molitev, tistih najbolj preprostih, ki jih starši z otrokom molijo zjutraj in zvečer.
Zdaj v novi izdaji, vezani v belo usnje s srebrnim napisom. V prodaji pa sta tudi obe prejšnji izdaji, Krstno Sveto pismo za dečke (v modri barvi) in Krstno Sveto pismo za deklice (v roza barvi).

Prelistajte

Naročite knjigo

iz vsebine:

Nebeški Oče, Stvarnik vsega dobrega,
hvala ti za dar tega dragocenega otroka,
za čudež tega ljubega otroka,
za čudež novega življenja
in za skrivnost človeške ljubezni.

Otroci so blagoslov in dar
od Gospoda.
Psalm 127,3

Povabilo na svatbo
Marija je bila povabljena na svatbo in prišel je tudi Jezus ter nekaj njegovih prijateljev. Jezus je bil že mož. Marija je vedela, da mora opraviti posebno nalogo za Boga.
Na svatbi je kmalu zmanjkalo vina. Povabljenci so ostali brez pijače. Marija je šla k Jezusu.
»Vina nimajo,« je rekla. »Ali lahko kaj narediš? Sicer bo slavje pokvarjeno.«
»Napolnite vrče z vodo,« je Jezus mirno rekel strežnikom. »Napolnite jih do vrha, potem pa nesite pokušat tistemu, ki skrbi za slavje.«
»Kakšno presenečenje!« je rekel mož, ki je pokušal pijačo. »To je čudovito vino! To je najboljše vino!« Jezusovi prijatelji so strmeli. Jezus je spremenil vodo v vino – v res najboljše vino!

Pod tvoje varstvo pribežimo,
o sveta Božja Porodnica,
ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah,
temveč reši nas
vselej vseh nevarnosti,
o častitljiva in blagoslovljena Devica,
naša gospa, naša srednica,
naša besednica!
S svojim Sinom nas spravi,
svojemu Sinu nas priporoči,
svojemu Sinu nas izroči.

Marko ČUK

brat Roger Schutz

Napisal Marko na 30. julija 2018. Objavljeno v V spomin.

Prvi dan dvajsetega svetovnega dneva mladih v Kölnu, 16 avgusta 2005, je tamkaj zbrane mlade pa tudi vso svetovno javnost pretresla vest, da je neka 36-letna Romunka umorila devetdesetletnega brata Rogerja Schutza. Brat Roger je bil ustanovitelj ekumenske skupnosti Taizé v Franciji, kamor romajo mladi z vsega sveta, verni in iskalci resnice. Vse življenje si je prizadeval za spravo in ekumenizem. Že nekaj desetletij je Taizé cilj poletnih romanj številnih mladih iz Slovenije. Brat Roger je dvakrat obiskal našo domovino: leta 1981 je s svojo pričevalno navzočnostjo obogatil slovensko mladino na srečanju v Stični, maja 1987 pa se je udeležil “romanja zaupanja na zemlji”, ki je bilo v Ljubljani. – Brata Rogerja smo v Ognjišču prvič predstavili že januarja 1968 v rubriki Živo bogoslužje. V kratkem sestavku (V zapuščeni hiši živi velika družina) smo opisali nastanek protestantske skupnosti Taizé, rojene leta 1949 … v štiridesetih letih našega Ognjišča pa smo še večkrat pisali o delu taizejske slupnosti, obširneje ob obisku brata pri nas (…) v devetdesetih pa smo v besedi in sliki redno predstavljali novoletna srečanja mladih – evropsko srečanje mladih – ki so se ga udeleževali tudi mladi iz Slovenije … le mesec pred smrtjo pa smo brata Rogerja tudi predstavili v rubriki Pričevanje. Leta 1987 smo pri Ognjišču izdali tudi knjigo Brat Roger in Taizé (avt. Kathryn Spink), ki predstavi življenjsko pot, zamisli in razmišljanja brata Rogerja v osemdesetih … (morda se najde še kje kakšen izvod) … konča pa se z njegovo mislijo: “V naši cerkvi imamo ikono Kristusovega krsta. Janez Krstnik kaže s prstom na Kristusa, ne nase. Bolj ko gremo naprej, bolj razumemo, kaj se od nas zahteva: kazati Kristusa v občestvu.” (…)

več o bratu Rogerju

nekaj njegovih misli:

Vsa tvoja preteklost, tudi trenutek, ki je ravnokar minil, je s Kristusom použit in potopljen v vodi krsta. Ne oziraj se nazaj. Edino pomembno je to, kar šele pride.
Živeti v sedanjosti Boga. Gledati ta danes brez strahu, vendar vsako jutro zgrabiti dan, ki prihaja. To velja tudi za težke dneve.
»Moje kraljestvo je v tebi.« Celo ko srce ničesar ne občuti, evharistija stalno obuja te Jezusove besede, celo za tistega, ki se na to komaj upa pomisliti.
Pridejo trenutki, ko sploh ne moreš moliti. Imaš še vedno možnost, da nekoga prosiš, naj moli zate. To je lahko tudi kakšen zelo star človek, v jeseni življenja.
Kadar je ‘da’ Kristusu za vse življenje potrdila oseba, ki ti je znala prisluhniti, potem pojdi po tej poti.
Mnogo je otrok Luči, ne da bi oni sami za to vedeli. Z lahkoto jih prepoznamo: polni so skrbi za sočloveka bežijo pred deli teme.
Nekaterim ljudem, ki so prepričani, da je njihovo življenje polomija, lahko zagotovimo, da v Božjem srcu ni nič izgubljeno.

pripravlja Marko Čuk

sv. Pavel VI.

Napisal Marko na 30. julija 2018. Objavljeno v V spomin.

(* ob obletnici) Spominjamo se sv. Pavla VI. (Giovanni Battista Montini) – * 26. september 1897, Concesio, † 6. avgust 1978, Castelgandolfo; papež od 4. novembra 1963 do smrti), ki je vodil Kristusovo Cerkev v letih 1963–1978. V tem času se je nadaljeval in zaključil drugi vatikanski koncil. Pavel VI. je kot prvi učitelj Cerkve napisal več okrožnic. Največ pozornosti in nasprotovanja je vzbudila njegova okrožnica Humanae vitae (1968) o človeškem življenju. Pomembna je tudi socialna okrožnica O napredku narodov (1967). Znamenit je stavek, ki ga je Pavel VI. zapisal v svoji apostolski spodbudi O oznanjevanju evangelija (1975): »Današnji človek raje posluša pričevalce kot učitelje, če pa posluša učitelje, jih posluša zato, ker so pričevalci.« S temi besedami morda najbolje označil svoje življenje in poslanstvo: bil je učitelj, predvsem pa pričevalec.
19. oktobra 2014 ga je papež Frančišek prištel med blažene. Njegovo svetost je Bog potrdil s čudežem, ki se je zgodil na njegovo priprošnjo leta 2001 v ZDA. Razglasitev papeža Pavla VI. za blaženega je bila ob koncu škofovske sinode, ki je razpravljala o družini. Takrat je bil za njegov god določen 26. 9.
V začetku leta 2018 je vatikanska Kongregacija za zadeve svetnikov priznala še en čudež, ki naj bi se zgodil na priprošnjo Pavla VI. Na srečanju s kardinalom Angelom Amatom, prefektom te kongregacije, 6. marca 2018 je papež Frančišek sklenil: »Pavel VI. bo svet še letos.« To se je zgodilo med zasedanjem škofovske sinode v Rimu 14. oktobra 2018. Papež Frančišek je določil, naj bo spomin sv. Pavla VI. vključen v splošni koledar Cerkve rimskega obreda, saj gre za splošno pomembnost tako njegovega delovanja kot zgleda svetosti za Božje ljudstvo. Dan obhajanja naj bo 29. maj, ki je datum njegovega mašniškega posvečenja leta 1920 in sicer zato, ker je 6. avgusta, na dan njegovega rojstva za nebesa, praznik Gospodovega spremenjenja.
Sv. Pavel VI. bi tako lahko postal zavetnik nerojenih otrok (tako je predlagal postulator v njegovem postopku), oba čudeža, ki ju pripisujejo priprošnji bl. Pavla VI., sta namreč povezana z nerojenimi otroki: »Pavla VI. bi torej lahko častili kot zavetnika nerojenega življenja.« Nekdanji papež Pavel VI. je namreč v znameniti okrožnici Humanae Vitae zapisal, da prekinitev nosečnosti, še posebej namerna, tudi iz terapevtskih razlogov, nikakor ne sme biti zakonito sredstvo za uravnavanje števila rojstev. Prav tako je okrožnica potrdila nasprotovanje katoliškega nauka umetni kontracepciji in sterilizaciji.

nekaj misli:

Če je naša dolžnost ljubezen do bližnjega, moramo dobro vedeti, da je tudi Cerkev bližnji, celo naš najbolj bližnji.
Človek more najti pravo srečo, po kateri hrepeni z vsem svojim bitjem, samo če spoštuje zakone, ki jih je Bog zapisal v njegovo naravo.
Veselje, da smo kristjani, povezani s Cerkvijo, v Kristusu, v stanju milosti, v prijateljstvu z Bogom, je v resnici sposobno do vrha napolniti človeško srce.
Po svojem bistvu je krščansko veselje duhovna deležnost pri neizmerno globokem božjem in obenem človeškim veselju, ki je v srcu poveličanega Kristusa.
O Kristusu ne bi hotel nehati govoriti … On je kruh in vrelec žive vode, ob katerem si tešimo lakoto in žejo.
Z vero bomo prosili za mir. Prosili bomo s čistim glasom, zvonkim in močnim glasom Nje, ki je svetu prinesla Rešenika, Kneza miru.
V Božjem načrtu je vsak človek poklican k razvoju, zakaj vsako življenje je klic. Človek je obdarjen z razumom in svobodo in tako odgovoren za rast, kakor za svoje zveličanje.
Svet je bolan. Zlo je v tem, da ni bratovskega duha med ljudmi in med narodi.
Nihče ne more ostati brezbrižen do svojih bratov, ki še tičijo v bedi. Kakor Kristusovo mora čutiti tudi kristjanovo srce to bedo: »Množica se mi smili.«.

več o sv. Pavlu VI.

Samarijanka

Napisal Marko na 30. julija 2018. Objavljeno v Za začetek.

Na vroč poletni dan se odpraviš k vodnjaku.
Sama.
Pet mož si imela. In ta, ki si zdaj z njim, ni tvoj mož.
Kdo ve, koliko otrok imaš … s petimi možmi … in s tem, ki si zdaj z njim in ni tvoj mož. A k vodnjaku se odpraviš sama.
Vsi so žejni, vsa družina: ta, ki si zdaj z njim in ni tvoj mož, in otroci … njegovi in tisti od prej. Vsi so tvoji. In vsi so žejni.
Še živina je žejna.
In ti. Tudi ti.
A le ti vzameš vrč in se odpraviš k vodnjaku. Po vodo.
Vroče je. Poletje je. Poldne je.
Vse, kar diha in lazi, si je poiskalo zavetja v senci. In čaka. Trpi žejo in čaka.
Čakajo možje in ta, ki to ni … Čakajo otroci … Čaka živina … Čaka družina …
Vsi čakajo in pričakujejo … le ti ne čakaš. Vzela si vrč in odšla k vodnjaku.
Nihče ti ne pomaga. Nihče ne ponudi pomoči. Kajti to je žensko opravilo. Ženska je ta, ki bo prinesla vode. Ženska … žena … mati …

Feministke si že pulijo lase in pišejo pamflete!
Varuhinja človekovih pravic je razočarana in napiše protestno pismo predsedniku vlade.
Predsednik vlade v televizijskem nagovoru državljanom izrazi svoje nestrinjanje, razočaranje in ogorčenje nad stanjem v družbi, ki dopušča takšno izkoriščanje.
Poslanci v parlamentu ustanovijo dva odbora: enega za vodo in drugega za vrče, ter preiskovalno komisijo, ki naj ugotovi, kdo je popil zadnji požirek vode … in tako v odborih kot v komisiji poskrbijo za potrebno in zakonsko zahtevano žensko kvoto.
Ko bo proti večeru sonce malo popustilo, se bodo na ulice zgrnili protestniki: vse mogoče in vsemogočne nevladne organizacije, ki jih financira vlada … civilna, a žal necivilizirana družba … društva in neformalna združenja … ter vsi tisti, ki so za trideset srebrnikov ali manj, vedno pripravljeni nositi transparente in kričati parole …
Zgodil se bo narod!

Ti pa vsega tega niti ne opaziš. Kajti vroče je in vodnjak ni tako zelo blizu.

Skrb za vodo je ženska skrb.
Pot k vodnjaku je pot žene.
In mati je ta, ki poteši žejo.
Moški bo že od izgona iz raja dalje hodil lovit in nabirat. Otroci bodo morda poskrbeli za drva in ogenj, medtem ko bo mož čuval stražo. Žena pa bo nosila vodo.
Morda se komu ne zdi lepo. In prav.
Morda se komu zdi, da se krši kaka konvencija.
Morda res ni po bontonu.
Morda bo kdo celo rekel, da se krši četrta božja zapoved. Morda bo kdo pomislil, da se krši celo prva in največja … tista o ljubezni do bližnjega …
Morda.

A skrb za vodo je ženska skrb.
Pot k vodnjaku je pot žene.
In mati je ta, ki poteši žejo.
Mati je ta, ki prinese vodo svoji družini. Da pijejo mož in otroci.

Kaj vse drugega se s to vodo še zgodi … kaj se z njo dela: pere, pomiva, čisti, riba, umiva, splakuje … pa je stvar bontona in konvencij in zapovedi – tako prve in največje, kot tudi četrte in vseh drugih – in ne nazadnje tudi in predvsem ljubezni! Predvsem ljubezni!

Kajti ko se na vroč poletni dan odpraviš k vodnjaku … sama … je tam Nekdo, ki ti reče: »Daj mi piti!«
In čeprav veš, da so doma žejni … da čaka družina … da čaka živina … čakajo otroci … in čaka mož, ki to ni … Čeprav te tudi Ta, ki te je prosil vode, le opazuje in ti ne pomaga zajeti … zajameš in mu daš piti!
In Ta, ki je pil … Ta, ki te je prosil vode … ne reče ne “Hvala!” ne “Koliko sem dolžan?” …
Reče: »Jaz ti bom dal piti. Žive vode. In nikoli več ne boš žejna. Ne ti ne tvoji otroci ne tvojih pet mož, ki si jih imela, ne ta, ki si z njim in ni tvoj mož!«
In niti za hip ne pomisliš, da je blazen … da mu je sonce stopilo v glavo … da mu je sonce stopilo možgane in tisto malo razuma, ki ga premorejo možje … Rečeš le: »Daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat!«
In res ni pomembno, ali si rekla to zato, ker si utrujena od dela in skrbi, ali ker te boli telo zaradi teže vrča in teže življenja … ali si morda ujela odblesk sonca v Njegovih očeh ter spoznala, da ni le odblesk temveč Sonce samo … ali si morda rekla to zato, ker si mu res verjela …
Res ni pomembno, da nisi niti slutila, da Ta, ki ti ponuja živo vodo, vodo spreminja v vino in vino v kri …
Pomembno je, da si sprejela dar, ki ti Ga je ponudil.
Kajti sprejela ga nisi le zase, temveč za vse, ki jim daješ piti. Sprejela si dar za moža, ki to ni … za otroke … živino …

… pa tudi za feministke in varuhinjo človekovih pravic, za predsednika in parlament, za poslanke in poslance, za vsa združenja in društva, za organizacije in civilno družbo, za protestnike in ženske kvote …

Sprejela si Dar Življenja!

ČUŠIN, Gregor. (Na začetku). Ognjišče, 2018, leto 54, št. 8, str. 3.

Zbrane uvodnike (Na začetku, 2009-2013), ki jih za Ognjišče piše priljubljeni igralec Gregor Čušin lahko prebirate tudi v knjigi Na tretji strani.
Pri Ognjišču je marca 2019 izšla tudi knjiga Zgodbe iz velike knjige in iz malega predala, v kateri je Gregor Čušin na svoj, izviren in poetičen način, zapisal petdeset (50) svetopisemskih zgodb (ki jih sinu pripoveduje preprost tesar)

Ognjišče avgust 2018

Napisal Marko na 30. julija 2018. Objavljeno v Novo Ognjišče.

Izšlo je novo Ognjišče, za drugi mesec počitnic, za avgust, … prelistajte ga za pokušino … in naj vas spomnimo, da je naročnina na versko revijo lahko tudi odlično darilo. Tako ‘darilo’ bo razveselilo vašega obdarovanca kar dvanajst krat v letu! Ostanite zvesti naročniki Ognjišča in ga priporočite tudi drugim.

Prelistajte:

Naročite se na revijo Ognjišče

og 08 2018 3D

iz vsebine avgustovskega OGNJIŠČA:

ali hodimo k maši zaradi duhovnika ali zaradi Jezusa – pismo meseca nam pomaga, da si iskreno odgovorimo
sestra Zvonka, misijonarka v Mozambiku – O tem, kaj delajo misijonarji in za kaj porabijo pomoč, ki jo dobijo iz domovine;
vsaka nova misel budi, vzbrsti, je kot seme, ki se bo razraslo v novost … ugotavlja Karel Gržan na Velikem Zvohu
kako izgledajo počitnice z drugimi družinami in Jezusom na otoku Ugljanu? – preberite nekaj vtisov udeležencev družinskih počitnic;
Neža, Blaž in Anton s pomočjo staršev odkrivajo, kakšna so pravila obnašanja za družinsko mizo, kako so vsi lahko natakarji … ne le mami
na učni poti pri Črnem jezeru na Pohorju lahko otroci in starši spoznavajo gozd, njegove prebivalce, tihoto … v tej neprecenljivi učilnici;
ljubezen, spoštovanjer in pozoitiven odnos do življenja so o najvažnejše v Marjaninem življenju – to sta z možem skušala privzgojiti tudi svojim otrokom;
kako negujemo starostnika z demenco, kako ga spremljamo, se z njim pogovarjamo, ga zaposlimo, preprečimo beganje, poskrbimo za varnost;
kako doživljati mladost kot skavt … s trdno organizirano strukturo in močno razvitim čutom za pripadnost
ali naj ob napakah drugih samo molčim in trpimo … kako ravnati, če je spolnost fizična in psihična bolečina – dve pismi, resnične izkušnje, nasveti;
pred prvo svetovno vojno vidnejša, a danes, žal, manj znana pesnica Ljudmila Poljanec, s Kapelskega vrha …. je izdala Poezije
ženska, ki verjame v moč narave in besede …in želi spraviti družine v naravo …
kronika Triglava ob 240-letnici prvega vzpona štirih srčnih mož (26. avgusta 1778)
kje naj si v sončnih in vročih dneh poiščemo senco – ali bolje, če nam narava ne pomaga, kako naj si jo naredimo …
ali veste, da človeško mleko vsebuje tudi bakterije … zakaj dojenčki kljub temu ne zbolijo in kaj je črevesna mikrobiota;
veste kje lahko izrečete največje neumnosti in vam bodo ploskali … ne veste? … preberite Božov komentar
Slovenci smo znani po svoji širokosrčnosti, z veseljem pomagamo, ko je nekdo v stiski … o tem v glavni temi Mladinske priloge – Za srce Afrike gre
ste swe že kdaj vprašali, kakšen je smisel počitnic … šestnajstletna Taja je poiskala odgovor pri mladih in duhovniku Robertu
dekleta, kako večkrat ponuditi svojo lepoto, toplino, dostojanstvo … fantje: v boj, ko vas kdo ne jemlje resno, dovolite svoji moči, da se izrazi …
srednješolsko glasilo Iskre je na ŠG Vipava živo tudi po petdesetih letih
ali se ljudje zaradi informacijsko-komunikaciojskih tehnologij res manj družijo, ali: kako so se danes novim razmeram prilagodili odnosi …
resnična zgodba, ki jo uprizarja film Izgubljena med valovi je presunljiva, tragična in romantična in tudi navdihujoča;
pustiti nekaj praznega v svojem življenju, se vam to zdi čudno? Morda, toda Marko Rijavec pravi, da neko praznino, negotovost potrebujemo bolj kot si mislimo.
vsi uporabljamo možgane, bolj mko jikh uporabljamo, bolj so sposobni … v času dopusta pa “možgane na pašo” (proč od običajnih stvari)
sonce žge, Indijanček se s konjem z zadnjimi močmi privleče do reke … ali mu bo uspelo prelisičti oboroženega bledoličnika …
za razvedrilo še dve križanki, morda kakšen res “smešen” vic, pa nagrade … čakajo tudi na vas
na zadnjih straneh ovitka gostujejo cerkve sv. Lovrenca – okroglo petdeset jih je (20 župnijskih in 30 podružničnih)
berite v senci

pripravlja MČ

Ognjišče september 2018

Napisal Marko na 30. julija 2018. Objavljeno v Novo Ognjišče.

Izšlo je novo Ognjišče, za mesec september, … ko se začne šolsko in veroučno leto … prelistajte ga za pokušino … in naj vas spomnimo, da je naročnina na versko revijo lahko tudi odlično darilo. Tako ‘darilo’ bo razveselilo vašega obdarovanca kar dvanajst krat v letu! Ostanite zvesti naročniki Ognjišča in ga priporočite tudi drugim.

Prelistajte:

Naročite se na revijo Ognjišče

og 09 2018 3D

iz vsebine septembrskega OGNJIŠČA:

ali je starševska ljubezen v tem, da otrokom vse dovolijo … kako naj vzgajajo otroke, da ne bodo krivični, poniževalni …
vzgoja otrok se začenja z urejeno družino, v skladnem zakonu, kakšna je resnična vloga očeta, matere … razlaga psiholog dr. Andrej Perko
kje je danes ženska intuicija, srčnost … kje modrost, občutek za življenje: “vrlo ženo, kdo jo najde?”, se sprašujeta Gržanova gostitelja Neža in Janez
zakaj je bila Marija žalostna in kateri so bili meči, ki so jo ranili … razlaga mama otrokoma, ki razumeta, da nas Marija poboža, ko nam je hudo …
po poti pastirskih škratov na Krvavcu: gobe velikanke, kolovrat, biseri, čudežna ogledala, plezarija, storži, ki pojejo … pastirske zapovedi, zeliščarstvo …
Irena Likozar je več kot štirideset let predana najšibkejšim … zdaj uživa sadove dela in vse presoja v luči dobrega …
kako negovati starostnika z obolenji kosti in sklepov, kaj je to revmatoidni artritis, protin, osteoporoza … kako ravnati pri zlomu kolka …
Romana in Marjan s svojim življenjem pišeta eno najlepših zgodb o ljubezni in zvestobi, ki je tudi težka bolezen ne more uničiti …
če hočeš biti dober kristjan, ni dovolj da ne delaš slabega; treba se je tudi odločati za dobro in delati dobro, je dejal papež Frančišek.
uršulinka sestra Tatjana Car vodi Katehetsko pastoralno šolo … kaj pomeni biti katehet, pričevalec vere, kako spodbuditi laike za pouk v veri …
pot (od)žalovanja je kot pot odpuščanja, zapiše Karel Gržan o poti iz teme v svetlobo, iz smrti v življenje … z vero v Življenje
ne smemo izgubiti vere v lepo in skladno zorenje za ljubezen in spolnost … v človekovi naravi je, da zori za enega svojega življenjskega sopotnika, pravi p. Cestnik
kako odpustiti človeku, ki s svojim govorjenjem dela škodo in se z njim ne moreš strinjati …
… ali bomo ob smrti srečali svojega Boga, muslimani Alaha, hindujci Krišno … ali je Bog za vse stvarstvo samo eden? . preberite odgovore na obe pismi …
velik rodoljub, ponosen Slovenec, toda njegove pesmi so skoraj vse od kraja neužitne … odkrivajmo Prešernovega sodobnika Jovana Koseskega
Jože Dežman in Jože Možina o borčevskem pogromu ob intervjuju na TV Slovenija, o novih vidikih in pogledu na slovensko polpreteklo zgodovino …
ob stoletnici Narodne galerije se sprehodimo skozi njeno zgodovino in skozi prenovljeno galerijo, med zbirkami naše likovne umetnosti …
obisk na Mirenskem Gradu, ki je znan po duhovnih vajah … v zadnjem času pa je tudi središče dela z otroki, mladimi, družinami, brezdomci in prostovoljci …
dr. Klemen Potočnik s Katedre za znanost o rejah živali (BF) … o konjih, komunikaciji z njimi, vzreji in varnostnih ukrepih pri delu z njimi …
borčevsko pozivanje k nasilju nad novinarji … ali je tudi to vrednota NOB … menda med te spadajo tudi širjenje sovraštva (shodi), cenzura, omejevanje svobode do resnice …
kakšni odnosi vladajo v tvojem razredu? se sprašujejo v mladinski prilogi: razredna dinamika, vloga učenca, pasivnost, agresivnost, manipulacija, nasilje … vse to se dogaja tudi v šoli
zakaj hoditi k maši, sprašuje Simon duhovnika Roberta … odgovarjata pa mu tudi dva vrstnika … vsi trije svetujejo, kje vse in kako lahko mlad človek raste v veri, jo živi, kako se vključi …
ste že slišali za mesečni načrt komuniciranja z Bogom, kako preizkusiš različne načine molitve … kaj pa za izziv, da razmisliš o tem, katere tvoje lastnoisti so tvoji biseri – si jih zapišeš
nekateri se s pesnikovanjem sramežljivo spogledujejo … drugi se ga že v srednješolskih letih oklenejo – Tinkara z želimeljske gimnazije je ena takih
zakaj posamezniki pomagajo neznancem na internetu … v družbi potrošništva in materializma, da bi naredili kaj dobrega za drugega ?… tako brez plačila?
dvainštiridesetletna zgodovina festivala Slovenska popevka, ki je prinesla melodije, ki si jih še danes požvižgavamo … kako bo letos?
učimo se lahko tudi na zabaven način … s pomočjo sodobne tehnologije … z mobilnimi napravami, ki so nam pri roki, le za pravi namen jih je treba uporabiti
“nezahtevna zabava” zapiše v oceni filma Nebotičnik Aljoša, “veliko posebnih učinkov, neverjetni podvigi … z vodilno mislijo: neomajna volja za rešitev družine ” – (za kaj več … bo treba v kino)
vsak korak šteje in ljubezen, ki se skriva v naporu … ta ljubezen nekaj ustvarja … kratko, toda še kako močno razmišljanje Marka Rijavca ob naporih, ki se nam včasih zdijo brez smisla
plastika je danes najbolj razširjen material … povsod okrog nas, tudi v živilski industriji … nekaj koristnih nasvetov: o uporabi, vrstah, nevarnostih … nam je natrosila Mihaela
kaj pa rižev narastek z jabolki … vas kaj gane … no, to je le Valerijev predlog za sladico … tu je še angleški rostbif, pa gratinirani kaneloni … in kosilo je popolno
vabljeni ste v Košuto (Z del), na “ravninski” sprehod na višini okoli 2000 m – le tja gor se je treba povzpeti (dobri dve uri – po najlažji) – potem bo šlo vse gladko in samo še navzdol
še zadnji del romarskih zapiskov družine Pezdir – osrednji cilj je bila Fatima, potem Lurd, zdaj pa nas vabijo še na pot od Montserrata, preko Paray le Moniala … do Arsa
kako vi vikate osebe… ali polvikanje tudi vas zbode v ušesih?
tudi nekaj cerkva, ki so posvečene Marijinemu rojstvu imamo na naših tleh … tudi romarskih
tu je še Indijanček (kako se rešiti smrčača…), kakšen vic … veliko krajših vsebin, zgodb, misli, iskric …
… kar veliko vsebine in … za vse starosti se najde nekaj … se vam ne zdi?

pripravlja MČ

Urednikova beležnica avgust 2018

Napisal Marko na 29. julija 2018. Objavljeno v Beležnica.

Avgust je najbolj počitniški mesec. Mnogi boste v njem obiskali naše gore. V prilogi vam predstavljamo zgodovino vzponov na slovenski narodni simbol Triglav ob 240-letnici prvega dokumentiranega vzpona (26. avgusta 1778). O koristnem preživljanju počitnic govori tudi duhovnik Robert Friškovec v svojem klepetu z mladimi.

V počitnicah lahko vzamemo v roke dobro knjigo. Na strani 44 in 45 boste našli več namigov za poletno branje. Na dveh straneh vam ponujamo knjige s posebnim popustom. Gotovo boste našli med temi knjigami tudi kakšno zase. Obiščite tudi naše knjigarne po Sloveniji (Koper, Ljubljana, Kranj, Maribor in Ptuj), kjer si boste lahko ogledali še večjo ponudbo. Preživimo dopust z dobro knjigo.

Počitnice so čas za razvedrilo in oddih. Pa tudi za veselje in humor. Zato vam priporočamo posebno revijo Ognjišča Indijanček. Tega lika vam ni treba posebej predstavljati, saj ga bralci dobro poznate iz naše revije, sedaj vam je izbor stotih na voljo v posebni izdaji. Za oddih, za razvedrilo, za sprostitev …

Poleti pridejo na oddih tudi naši misijonarji. Eno od njih, s. Zvonko Mikec smo povabili, da spregovori za Ognjišče in nam predstavi nam precej neznani afriški državi Angolo in Mozambik, kjer deluje že 27 let.
Na poseben način je misijonom namenjena tudi glavna tema v mladinski prilogi, ki govori o pomoči, ki jo Slovenci namenjamo zlasti afriškim deželam. Misijonarji oznanjajo evangelij, prinašajo pa tudi napredek in lajšajo življenje ljudi. To je v glavni temi lepo opisano tudi z izjavami afriških domačinov, ki so bili deležni te pomoči. Pri tej pomoči ste pripomogli tudi vi, dragi bralci, ki se vsako leto lepo odzovete na akcijo Za srce Afrike in drugi, ki prispevati vsak mesec v akciji Z delom do dostojnega življenja. Tudi letos boste v prihodnji številki dobili položnico, s pomočjo katere boste lahko oddali svoj prispevek.

Poleti se mnogi odločijo za taborjenje v naravi. Med njimi so tudi katoliški skavti. Od osamosvojitve Slovenije delujejo tudi pri nas. O pozitivnih straneh skavtizma in njegovih pasteh govori publicist Branko Cestnik v pogovoru z Matejem Erjavcem. Pogovore o problematiki mladih s p. Cestnikom že od začetka leta objavljamo v Ognjišču kot pripravo na sinodo mladih.

Iz tiskarne prihaja drobna knjižica Najdi čas. V njej so kratke misli sv. Terezije iz Kalkute, govorijo pa o tem, za katere stvari si moramo vzeti čas, da bo življenje postalo lepše. Celostranske barvne fotografije nam bodo približale sporočilo misli, obenem pa naredile knjigo še privlačnejšo. To knjižico in druge iz te zbirke, bomo lahko komu podarili, oziroma jo dodali kakšnemu darilu in bo to darilo imelo še osebnejšo ‘noto’ in spodbudno sporočilo.

Konec meseca avgusta hitijo nakupovat šolske potrebščine še zadnji zamudniki, kajti septembra odprejo vrata šolske in veroučne učilnice. Zato bodo že v avgustu v naših poslovalnicah na voljo veroučni učbeniki in delovni zvezki ter drugi pripomočki.

RUSTJA, Božo. (Iz urednikove beležnice). Ognjišče, 2018, leto 54, št. 8, str. 4.

Kdo se boji črnih kvasovk

Napisal Marko na 27. julija 2018. Objavljeno v Znanost in vera.

Ko zaslišite besedo gliva, najbrž takoj pomislite na jurčka v gozdu, a v resnici je večina gliv mikroskopsko majhnih. Nekatere med njimi nam pomagajo pri vzhajanju kruha, druge imajo kot razkrojevalci pomembno vlogo v ekosistemih. Nekatere glive pa so lahko tudi nevarne. Ene izmed njih so črne kvasovke. Da bi o njih izvedela več, sem na Oddelku za biologijo, ki je del Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, obiskala prof. dr. Nino Gunde Cimerman.

TUDI V EKSTREMNIH OKOLJIH OBSTAJA ŽIVLJENJE
»Povprečje je dolgočasno,« meni Nina Gunde Cimerman, ki se ne ukvarja z gobami – razen jeseni, ko jih zelo rada nabira – ampak z glivami. Prav posebnimi. Takimi, ki preživijo v ekstremnih razmerah, ki bi bile za nas že zdavnaj usodne. »Moja raziskovalna skupina preučuje ekstremofile. Med glivami so največji ekstremofili črne kvasovke, ki so tudi naša priljubljena skupina, s katero se ukvarjamo.« Ali veste, da lahko preživijo pri temperaturi 64 °C? Tudi kislina, detergenti in visoke koncentracije soli jim težko pridejo do živega.

ZAKAJ SO ČRNE KVASOVKE ČRNE?
»Črne kvasovke imajo v svoji celični steni melanin, ki jim daje značilno barvo,« mi razloži priznana mikrobiologinja in pojasni, da se ta pigment nahaja tudi v naši koži. Kvasovk pa ne ščiti le pred UV-svetlobo, ampak jim omogoča, da lahko preživijo tudi pri visoki slanosti, sevanju in hladu – tj. v ekstremnih razmerah. Čeprav so črne kvasovke velike le nekaj mikrometrov, so zelo prilagodljive. »Če se naravni pogoji spremenijo, lahko črne kvasovke spremenijo svojo obliko in se tako prilagodijo na nove razmere. To jim omogoča, da preživijo v ekstremnih okoljih.« Znanstveniki so črne kvasovke do zdaj odkrili v solinah, vročih vrelcih, kisli vodi, na ledenikih in celo v oblakih! Ninina raziskovalna skupina pa jih je odkrila še v nam precej bolj poznanem okolju: v pomivalnih strojih!

ČRNE KVASOVKE SO V POMIVALNIH STROJIH!
»Odkritje črnih kvasovk v pomivalnih strojih je bilo zelo odmevno. Po ocenah revije, ki je objavila naš znanstveni članek, je doseglo 500 milijonov ljudi po svetu,« se nasmehne moja sogovornica. Zagotovo ste prepričani, da visoke temperature, detergenti in močni vodni curki v vašem pomivalnem stroju uničijo vse bakterije in glive, kajne? Tako so mislili tudi znanstveniki, dokler ni to odkritje stvari postavilo na glavo. »Tudi pomivalni stroji so ekstremno okolje,« mi pojasni znanstvenica in nadaljuje: »S svojo raziskavo smo ugotovili, da pomivalne stroje, ne glede na to, kje na svetu jih testiramo – v Avstraliji ali v Sloveniji – v vseh primerih naseljuje 6 ali 7 enakih vrst črnih in drugih kvasovk, ki jih najdemo v bolnišnicah.« Kmalu izvem, da je to sprožilo precej strahu in zmede med ljudmi – verjetno se tudi sami še spomnite kričečih časopisnih naslovov Vaš pomivalni stroj vas želi ubiti!

KAKŠNA JE RESNICA O ČRNIH KVASOVKAH?
Zaradi poplave lažnih novic želim izvedeti, kakšna je v resnici nevarnost, ki nam preti, če v svojem pomivalnem stroju gostimo črne kvasovke. »Vse črne kvasovke, ki smo jih našli v pomivalnih strojih, so oportuno patogene. To pomeni, da lahko povzročajo bolezni pri ljudeh, ki so imunsko oslabljeni,« mi razloži znanstvenica in doda, da so to predvsem otroci in starostniki ter ljudje s kroničnimi boleznimi, kot sta rak in sladkorna bolezen. Izpostavljeni so tudi ljudje s cistično fibrozo, gensko boleznijo, pri kateri imajo bolniki hude težave z dihanjem. Čeprav torej naše kuhinje naseljujejo črne kvasovke, je za običajne ljudi strah odveč. »Seveda, če smo zdravi,« še enkrat poudari moja sogovornica.
Na koncu me malo za šalo in malo zares zanima, ali bi tudi iz črnih kvasovk nastal kruh. »Večina kvasovk je sposobnih alkoholne fermentacije. Najbrž bi tudi s temi kvasovkami nastal kruh, le da bi bil bolj nizek, ker se ne bi sproščale take količine CO2 in alkohola kot pri pekovskih kvasovkah,« v smehu sklene najin pogovor Nina Gunde Cimerman. Kdo ve, mogoče pa kmalu spet odkrijejo kaj novega.

– Kaj vas je pripeljalo v biologijo?
V gimnazijskih letih me je zanimalo veliko stvari. Na koncu sem se odločila za študij biologije, čeprav sem si želela študirati krajinsko arhitekturo, a tisto leto študij ni bil razpisan. Potem mi je študij postal všeč in sem ostala. Nisem bila kakšen vzoren študent, a se je vse spremenilo z diplomo: takrat sem dobila svoj prvi raziskovalni problem, ki sem ga morala rešiti. Takoj sem vzljubila raziskovalni način razmišljanja. Takrat sem bila na Kemijskem inštitutu, kjer sem potem nadaljevala z magisterijem in doktoratom. Seveda je biologija krasna veda, veda o življenju. V biologiji ni samo ja in ne odgovorov in to mi je všeč.
– Kako držite ravnotežje med službo na eni strani ter družino in prostim časom na drugi strani?
Potrebno je najti čas za vse, drugače se to lahko pozna na tvojem zdravju. Poleg tega se tudi profesionalna kariera, čeprav je zelo zanimiva, enkrat konča, zato moraš imeti tudi hobije, ki te veselijo in izpolnjujejo. Sama zelo rada berem in plešem argentinski tango. Z možem imava na Švedskem hišo, kjer se vozimo s kajaki in nabiramo gobe, kolesarimo. Zelo rada tudi vrtnarim in kuham. Imam tudi dve krasni punci, zelo dobrega moža in dva mačka.
– Kako vidite povezavo med vero in znanostjo?
Do neke mere si lahko vse stvari razložimo in dokažemo z dejstvi. Sama se kot znanstvenik najprej podpišem pod to. A čeprav poskušaš pridobiti čim več dejstev, jih objektivizirati in razumeti, ti na neki točki vseeno nekaj zmanjka. Na tisti točki si lahko rečeš, da nima nobena stvar pravega smisla in je vse le veliko naključje. Ampak … če je to naključje res naključje, potem je zelo lepo vodeno, ker nas je obdarilo s toliko lepote, s prepletenostjo in tudi zapletenostjo.

ALI JE SPLOH ŠE VARNO UPORABLJATI POMIVALNE STROJE?
V pomivalnih strojih so črne kvasovke, ki so za nas lahko potencialno nevarne. Ali to pomeni, da moramo posodo spet pomivati na roke? Prof. dr. Nina Gunde Cimerman meni drugače: »Že nekaj let sodelujemo z domačo in tujo industrijo ter poskušamo najti rešitev. Ugotovili smo, da pridejo te kvasovke v pomivalne stroje z vodo. Filtri niso dobra rešitev, ker se hitro zamašijo in jih je potrebno menjavati. Problem so tudi biofilmi, ki se naredijo na vratih in šobah. Trenutno raziskujemo turbulentne tokove, ki bi lahko razbili kvasne celice.« Kaj pa bi lahko uporabili že danes? To, kar uporablja vsaka pametna gospodinja: kis. Tudi moja sogovornica še vedno uporablja svoj pomivalni stroj, a pri tem svetuje: »Dobro je, da vse prebrišemo s kisom in da enkrat mesečno prazen pomivalni stroj operemo pri najvišji temperaturi.«

ŠOLN, Katarina. (Znanost in vera), Ognjišče, 2018, leto 54, št. 7, str. 64-65.

Avtor: Marko

Nastavitve zasebnosti

Funkcionalni piškotki

Nastavitveni piškotki

Statistics

Marketing