Cerkev že od takrat, ko se je začela množična uporaba interneta, poudarja, naj bomo kristjani navzoči tudi na tem mediju. To je spet poudaril papež Frančišek, ko je 7. decembra 2013 sprejel udeležence plenarnega zasedanja Papeškega sveta za laike. Toliko bolj, ker gre pri svetovnem spletu po papeževih besedah za privilegirano področje delovanja mladih, za katere je omrežje nekaj tako rekoč naravnega. Cerkev se je že od prvih stoletij krščanske dobe dalje soočala z dediščino grške kulture. Papež Frančišek je nadaljeval, da se pred globino njene filozofijo cerkveni očetje niso zaprli. Po drugi strani pa tudi niso sklepali kompromisov z nekaterimi idejami, ki so bile v nasprotju s krščanstvom. »Znali so prepoznati in sprejeti najbolj vzvišene zamisli ter jih od znotraj preoblikovati v luči Božje besede.« Uresničili so nasvet svetega Pavla: »Vse preizkušajte in, kar je dobro, obdržite« (1 Tes 5,21). Papež je še dejal, da je tudi med priložnostmi in nevarnostmi omrežja treba ‘vse preizkušati’ in se zavedati, da bomo tam našli tudi nevarnosti, katerim se je treba izogibati. »Toda pod vodstvom Svetega Duha bomo odkrili tudi dragocene priložnosti za vodenje ljudi do svetlega Gospodovega obličja.« (br)

Sredi novembra je papež Frančišek ponovno presenetil vernike, zbrane na sredini avdienci na Trgu sv. Petra. Tudi tokrat je pokazal bližino človeku z ‘roba družbe’. Objel je bolnega Vinica Riva, ki se spopada z redko gensko boleznijo, zaradi katere njegovo telo prekrivajo tumorji. Tudi tokrat so fotografije objema hitro zaokrožile po internetu, o dogodku pa so pisala tudi druga javna glasila. Nekaj dni po dogodku se je o srečanju odločil spregovoriti tudi ta 53-letni Italijan, ki mu je papežev objem izredno veliko pomenil, saj si lahko predstavljamo, da se ga ljudje zaradi njegovega neprijetnega zunanjega izgleda, izogibajo.

Vinco Riva pravi, da se je rodil kot zdrav otrok in je zrastel v čednega fanta. Pri petnajstih letih pa so mi odkrili nevrofibromatozo. Pri tej bolezni gre za motnje v razvoju živčevja, mišic, kosti in kože. Pogosto se pri obolelih na končičih perifernih živcev razrašča odvečno tkivo, kar se navzven pokaže kot odvečna koža oziroma benigni tumorji. Ti so najprej prekrili njegov obraz, nato so se razširili še na ude in trup, končno pa so preplavili celo telo. Zdravniki so mu rekli, da ne bo dočakal tridesetega leta. Sedaj hodi dvakrat tedensko na terapijo, čeprav za bolezen, ki ga je na neki način porinila na rob družbe, ni zdravila. Zato mu je toliko več pomenil papežev prisrčen objem: »Moja bolezen sicer ni nalezljiva, a on tega ni vedel, čutil sem le ljubezen. To je bilo zagotovo Božje dejanje.« Dodal je še, da je mislil, da mu bo ob taki prisrčni sprejetosti srce skočilo iz prsi. (br)

11. decembra 2013 je revija Time za osebnost leta izbrala papeža Frančiška. V utemeljitvi priznanja so zapisali, da je Frančišek ‘ljudski papež’ in je kot »voditelj katoliške Cerkve postal nov glas vesti«. P. Federico Lombardi, tiskovni predstavnik Svetega sedeža, je imenovanje označil kot pozitivno znamenje, saj je prestižno priznanje na področju mednarodnega tiska dobil nekdo, ki svetu oznanja duhovne, verske in moralne vrednote ter je zagovornik miru in večje pravičnosti. Dodal je še, da “papež ne išče slave in uspeha, kajti svojo službo opravlja zaradi oznanjevanja evangelija Božje ljubezni do vseh”. Naj spomnimo, da sta bila tudi dva predhodnika sedanjega papeža imenovana za osebnost leta: 1962 Janez XXIII., leta 1994 pa Janez Pavel II.

Že pred tem so papeža Frančiška razglasili za osebnost, o kateri se največ govori na internetu. Številni se sprašujejo, od kod taka priljubljenost sedanjega papeža med ljudmi? Kako to, da je priljubljen tudi med nevernimi in nekatoličani? Morda je eno od skrivnosti odkril spletni portal The Huffington Post, ki je razkril, naj bi se sveti oče, ki je znan po bližini ubogim, bolnim in ljudem na robu družbe, ponoči tiho odpravi iz Vatikana. Preoblečen v navadnega duhovnika naj bi hodil k brezdomcem in celo z njimi razdelil hrano, ki jo je prinesel s seboj. Nadškof Konrad Krajewski, vatikanski ‘miloščinar’, pisanja portala ni zanikal. (br)

Ob 150-letnici župnije Št. Peter–Otočec so se v Teatru Otočec, ki ima že več kot 30-letno tradicijo amaterskega gledališča odločili, da bodo na oder postavili dramo Đura Zrakića z naslovom Vsi me imajo radi, samo oče ne. Premiera drame je bila 23. novembra 2013 na Otočcu. V predstavi igra petnajst igralcev in zanimivo je, da je več kot dve tretjini igralcev dijakov, najmlajša članica šteje le sedem let.

Tokratni dogodek predstavljamo tudi zato, ker ravno to dramo kot povest lahko v nadaljevanjih berete v Ognjišču. Knjiga je leta 2000 izšla pri založbi Ognjišče.

Prva priložnost za ogled drame bo v Vinici 11. januarja 2014, ob 18. uri; v Šmarjeti 12. januarja 2014 ob 18. uri; v Novem mestu v Kulturnem centru Janeza Trdine 31. januarja 2014, ob 19.30, kasneje se jih bo pa dalo videti tudi v Ljubljani in še kje. V letošnjem letu so se v društvu odločili, da bodo del sredstev, zbranih z igro, darovali v dobrodelne namene. (me)

V Martinju, na Goričkem, so 8. decembra obhajali poseben jubilej, 100 letnico izida prve številke prekmurskega tednika Novine. Ob tej priložnosti so pripravili posebno razstavo, kjer so na ogled različni izvodi tednika Novine, ki je izhajal od 8. decembra 1913 pa do 3. aprila 1941. Novine so v najboljših letih imele skoraj 6000 naročnikov – torej je na Novine bil naročen vsak dvanajsti prebivalec Slovenske krajine.

Pobudnik in prvi urednik Novin je bil Jožef Klekl st. »Zdi se, da je Klekl ustanovil Novine, predvsem da bi omejil madžarski, kot je sam dejal, brezbožni liberalizem, in ker je slutil, da prihaja komunizem oziroma boljševizem,« je ob odprtju poudaril soboški škof Peter Štumpf. Poslanstvo Novin je bilo tudi obveščati prekmurskega človeka in mu dvigati slovensko narodno zavest. Novine so s pisanjem o gospodarstvu, leposlovju, aktualnih dogodkih, politiki in verskem življenju širile obzorje ljudem med Muro in Rabo, kot tudi širše in s tem mogoče odločilno prispevale k temu, da meja med Slovenijo in Madžarsko danes ne poteka po reki Muri. Razstava je na ogled v Martinju do božiča, nato bo potovala po župnijah, da se pomen tega dogodka približa čim več ljudem. (me)