Nasvet
Zgodba
Študent in profesor
Študent, ki si je zelo želel, da bi v življenju dosegel visok položaj, je imel težave pri učenju. Veliko je študiral in zelo se je trudil, a si ni mogel zapomniti, kar je slišal pri predavanjih niti tega, kar se je učil doma.
Svojo težavo je zaupal enemu od profesorjev. Dejal mu je, da namerava najeti inštruktorja, ki mu bo pomagal pri učenju.
»Nikakor,« ga je poučil profesor: »Ne potrebuješ učitelja, ampak učenca. Ti potrebuješ nekoga, ki mu boš posredoval, česar si se naučil. Tako bo tvoje učenje postalo bolj uspešno.«
Misel
Študent je ravnal zelo modro, ko je vprašal za nasvet izkušenega človeka.
Velikokrat se nam zgodi, da se v življenju znajdemo v resni težavi, a se ne moremo sami spopasti z njo. Ko bodo naše težave velike, bomo ravnali modro, če prosimo sposobne in modre ljudi, da nam pomagajo iti naprej.
Vendar se moramo zavedati, da moder človek ne bo rešil naših problemov, lahko pa nam bo nakazal, katere odločitve nam bodo pomagale do rešitve.
Molitev
Gospod Bog,
Zavedamo se, da izbereš včasih dobrega in modrega človeka,
da nas po njem nagovoriš.
Za to se ti iz vsega srca zahvaljujemo.
Pomagaj nam zavreči slepilo,
da ne potrebujemo nasveta.
Daj nam ponižnosti, ki nam je potrebna,
da bomo hvaležno sprejeli pameten nasvet.
Pomagaj nam razumeti,
da je s tem, ko iščemo nasvet,
večja možnost, da se bomo prav odločili,
saj marsikdaj kdo drug vidi, česar mi ne vidimo.
Iskrica
Nasvet je redkokdaj dobrodošel, a kdor ga želi, ga rad sprejeme.
B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 1 (2012), 32-33.
v knjigi: Zgodba zate, Ognjišče, Koper, 2022, 41.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let
Bodi srečen v svojih mislih in v srcu
Cerkev že od takrat, ko se je začela množična uporaba interneta, poudarja, naj bomo kristjani navzoči tudi na tem mediju. To je spet poudaril papež Frančišek, ko je 7. decembra 2013 sprejel udeležence plenarnega zasedanja Papeškega sveta za laike. Toliko bolj, ker gre pri svetovnem spletu po papeževih besedah za privilegirano področje delovanja mladih, za katere je omrežje nekaj tako rekoč naravnega. Cerkev se je že od prvih stoletij krščanske dobe dalje soočala z dediščino grške kulture. Papež Frančišek je nadaljeval, da se pred globino njene filozofijo cerkveni očetje niso zaprli. Po drugi strani pa tudi niso sklepali kompromisov z nekaterimi idejami, ki so bile v nasprotju s krščanstvom. »Znali so prepoznati in sprejeti najbolj vzvišene zamisli ter jih od znotraj preoblikovati v luči Božje besede.« Uresničili so nasvet svetega Pavla: »Vse preizkušajte in, kar je dobro, obdržite« (1 Tes 5,21). Papež je še dejal, da je tudi med priložnostmi in nevarnostmi omrežja treba ‘vse preizkušati’ in se zavedati, da bomo tam našli tudi nevarnosti, katerim se je treba izogibati. »Toda pod vodstvom Svetega Duha bomo odkrili tudi dragocene priložnosti za vodenje ljudi do svetlega Gospodovega obličja.« (br)
Sredi novembra je papež Frančišek ponovno presenetil vernike, zbrane na sredini avdienci na Trgu sv. Petra. Tudi tokrat je pokazal bližino človeku z ‘roba družbe’. Objel je bolnega Vinica Riva, ki se spopada z redko gensko boleznijo, zaradi katere njegovo telo prekrivajo tumorji. Tudi tokrat so fotografije objema hitro zaokrožile po internetu, o dogodku pa so pisala tudi druga javna glasila. Nekaj dni po dogodku se je o srečanju odločil spregovoriti tudi ta 53-letni Italijan, ki mu je papežev objem izredno veliko pomenil, saj si lahko predstavljamo, da se ga ljudje zaradi njegovega neprijetnega zunanjega izgleda, izogibajo.
11. decembra 2013 je revija Time za osebnost leta izbrala papeža Frančiška. V utemeljitvi priznanja so zapisali, da je Frančišek ‘ljudski papež’ in je kot »voditelj katoliške Cerkve postal nov glas vesti«. P. Federico Lombardi, tiskovni predstavnik Svetega sedeža, je imenovanje označil kot pozitivno znamenje, saj je prestižno priznanje na področju mednarodnega tiska dobil nekdo, ki svetu oznanja duhovne, verske in moralne vrednote ter je zagovornik miru in večje pravičnosti. Dodal je še, da “papež ne išče slave in uspeha, kajti svojo službo opravlja zaradi oznanjevanja evangelija Božje ljubezni do vseh”. Naj spomnimo, da sta bila tudi dva predhodnika sedanjega papeža imenovana za osebnost leta: 1962 Janez XXIII., leta 1994 pa Janez Pavel II.
Namen cerkvenih zapovedi je, kot uči Katekizem katoliške Cerkve, “da vernikom zagotavlja nujno potrebno najmanjšo mero v duhu molitve in v nravnem prizadevanju, v rasti ljubezni do Boga in do bližnjega”. Nastale so iz pastoralnih potreb, ki jih narekuje življenje v raznih obdobjih. Cerkev, ki je te zapovedi oblikovala, jih lahko prilagodi novim razmeram. ‘Stara’ prva zapoved pravi: »Bodi ob nedeljah pobožno pri sveti maši«, po novem pa se glasi: »Udeležuj se svete maše v nedeljo in na zapovedane praznike in ne opravljaj nobenih del in dejavnosti, ki ogrožajo posvečevanje teh dni«. Zakone in zapovedi lahko spreminja tisti, ki jih je izdal. Cerkev lahko spreminja ‘cerkvene’ zapovedi, ne more pa Božjih, ker jih je postavil Bog in so zapisane v vest vseh ljudi. (sč)
Nevarnosti, ki grozi družini, se dobro zaveda ne le Cerkev, ampak tudi družba, ki še trezno razmišlja. Organizacija združenih narodov je leto 1994 razglasila za mednarodno leto družine. S tem je hotela družini priznati, dati in utrditi tisto vlogo, ki ji pripada v življenju posameznega človeka, družbe in mednarodne skupnosti. Papež Janez Pavel II. je takrat napisal apostolsko pismo Leto družine, v katerem je predstavil katoliški nauk o družini in zakonski zvezi. Poudaril je, človeka kot moža in ženo in ju blagoslovil z naročilom, naj bosta rodovitna in gospodarja stvarstva. Božji izvor družine je potrdil Jezus, ko je na vprašanje o razvezi odgovoril: »Kar je Bog združil, tega naj človek ne ločuje« (Mt 19,8). Papež kot zdravilo zoper ‘bolezni’ družine naroča krščanskim zakoncem molitev ter iskreno in zvesto ljubezen. (sč)