Junijanje

cusin kolumna 2019Junij je naporen mesec.
In vsi komaj čakamo, da mine, pa čeprav je čisto spodoben mesec in ni z njim pravzaprav nič narobe. Hočem reči: nič slabši in nič boljši ni od svojih preostalih kolegov na koledarju. Le napoti nam je. Junij je še zadnja ovira pred poletjem.
In ovira ni toliko težka, kolikor je zoprna … In mnogim na žalost postane previsoka … celo nepremagljiva ovira. Kajti junij je čas spričeval. In izpitov.
In je junij pobožen mesec. Ker se precej moli. Kar je hecno. Človek bi pričakoval, da se več moli oktobra … ko je mesec rožnega venca. Ali januarja … ko se začenja novo leto. Ali maja … ko so šmarnice. Ali celo septembra … ko se (spet) začne šola.
Ampak ne: junija se zavrtijo molilni mlinčki.
In molijo šolarji, da bi že minil ta junij! In molijo starši šoloobveznih otrok, da bi že minil ta junij. In molijo študentje, da bi že minil ta junij. In molijo učitelji osnovnih, srednjih, visokih in višjih šol, da bi že minil ta junij!
»Da bi že minil ta junij … potem pa bo že … karkoli bo že!«
Ker človek vse lažje prenese, če ima na sebi le kopalke in noge namočene v vodo! Brezskrbno uživamo … pa čeprav nas jeseni čakajo popravni izpiti! In jesenski roki za maturo. In jesensko obdobje izpitov! Z ene ali druge strani katedra!
Še delovni ljudje, tako ali drugače zaposleni – višina regresa gor ali dol in ali sploh regres?! – molijo, da bi že minil ta junij! Naj bo glamurozen dopust ali zgolj orehova senca, križarjenje ali domači balkon, peščena plaža ali napihljivi bazenček … samo, da bi že minil ta junij, pa da bo, kar bo! Prav neverjetno je, kako skrbi izginejo, če imaš oblečene kratke hlače ter majico brez rokavov in v eni roki držiš sladoled, medtem ko se druga roka oklepa kozarca s hladno pijačo. Katerekoli, samo da je hladna! Lahko je tudi voda iz pipe!
In smo seveda v nevarnosti, da nam vse življenje postane – junij. Ko čakamo, da nekaj mine in pride lepše in boljše, ali še lepše in še boljše! Nosečnost je tako lepa … in čudovita … ampak ko se deveti mesec preveša v drugo polovico, pa – naveličani trebuha in oteklih gležnjev – že komaj čakamo, da bo minilo! In bomo rodili! In bo vse drugače!
In je drugače! A naveličani previjanja komaj čakamo, da mine obdobje pleničk in pride obdobje kahlice … In potem čakamo, da dete shodi … in čakamo, da stekleničko zamenja za banano … in banano za zrezek … ali sojin polpet, če ste vegetarijansko usmerjeni … in čakamo, da spregovori … in čakamo, da utihne … in čakamo, da si bo sam znal obrisati, kar je treba obrisati …
In ko si otrok, čakaš, da boš odrasel.
In čakaš, da bo konec šole.
In čakaš na pravo, oziroma pravega. In čakaš na otroke. In čakaš, da otroci odrastejo. In čakaš na vnuke. In vmes čakaš, da bo konec delovnega dneva. In da bo konec tedna. In da bo konec delovne dobe. In potem čakaš, da bomo prvega … ali petnajstega … ko pride penzija …
In potem spet čakaš na otroke, da te obiščejo. In spet čakaš na vnuke, da te obiščejo.
In čakaš pri zdravniku. Spet in spet. In še kar …
Življenje pa čaka, kdaj ga boš živel. Kdaj bo minil ta tvoj življenjski junij … in boš oblekel kratke hlače in majico brez rokavov … kdaj si boš privoščil dopust, ki ne bo odvisen od višine regresa in plače, ki ne bo odvisen sploh od ničesar … razen od tvoje volje … svobodne volje … dobre volje … božje volje. Bog čaka, kdaj ga boš opazil … in mu ponudil stol v orehovi senci ali na balkonu, ali mu odstopil mesto ob bazenu na križarjenju … kdaj mu boš ponudil kozarec, pa čeprav zgolj hladne vode … kajti to ne mine brez božjega plačila (Mt 10,42)
In smo – kot narod – čakali, kdaj bomo svobodni in samostojni. In smo nekega junija to tudi dočakali. In zdaj čakamo kdaj bomo – kot narod – prerasli obdobje kahlice in brisanja noskov in si bomo sami znali obrisati, kar je treba obrisati … kdaj bo pomladi končno sledilo poletje …
Junijanje – čakanje da nekaj mine, pa karkoli že bo.
Junijati – čakati na boljše čase.
Samo, da mine ta junij … potem pa bo že … karkoli že bo!

ČUŠIN, Gregor. (Na začetku). Ognjišče, 2019, leto 55, št. 6, str. 3.

Zbrane uvodnike (Na začetku, 2009-2013), ki jih za Ognjišče piše priljubljeni igralec Gregor Čušin lahko prebirate tudi v knjigi Na tretji strani.
Pri Ognjišču je marca 2019 izšla tudi knjiga Zgodbe iz velike knjige in iz malega predala, v kateri je Gregor Čušin na svoj, izviren in poetičen način, zapisal petdeset (50) svetopisemskih zgodb (ki jih sinu pripoveduje preprost tesar)

Zajemi vsak dan

Kolikokrat sem rekel mu: »Razum, / povej, razreši mi: odkod in kam?« / In čakal sem zaman in bil sem sam / in vedno bolj mi je plahnel pogum.

(Alojz Gradnik)
Četrtek, 27. Junij 2019

Ognjišče na Facebooku

Na vrh