Avgust - romanje

Ko je vse pokošeno in pospravljeno, ko je požeto, omlačeno in morda celo že zmleto, ko se čaka le še da samo od sebe popada z dreves in ko je še prezgodaj, da bi populili iz zemlje; ko uradi in pisarne samevajo in se na fasciklih začne nabirati prah; ko je prevroče, da bi karkoli načrtoval in so še pridige nekoliko krajše – veš, da je nastopil avgust!
In avgust je od vseh mesecev najprimernejši za romanje.
Na pot se odpravite čim prej: zgodaj in v hladu. Pozabite na prevozna sredstva: kolesa, avtomobile, vlake in letala. Na pravo romanje gre človek vedno peš. Morda celo bos. Ali po kolenih! Odvisno pač od tega, kaj nosi s seboj. In tega naj bo čim manj. Da vas ne bo težilo. Utrujalo. Oviralo. In vleklo nazaj. Kot je rekel Jezus, ko je pošiljal učence: »Ničesar ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek,« (Lk 9, 3). Na romanju se mora človek pač zanesti na Boga. Zaupati, da bo Bog ‘preskrbel’! (1 Mz 22, 14) Da bo kazal pot, polnil krožnik in odpiral vrata. Ne izgubite vere, da so na svetu še dobri ljudje.
Le eno vzemite s seboj, ko odhajate, brez tega res ne smete na romanje, sicer se utegne zgoditi, da bo pot zaman: srce! Nosite ga na dlani! Naj vsi vidijo vaše srce: Ranjeno. Razbito. Strto. Prebodeno. Obteženo. Užaljeno. Žalostno. Mrtvo. Kamnito.
Morda pa vendarle: Živo. Ljubeče. Veselo. Utripajoče. Sveto.
Pot bo naporna. Strma. Navkreber ali navzdol. Odvisno pač, ali se na romanje odpravljate iz nižin, iz blata, z okornih in neukih ravnic, ali pa z višin, z neba, z izobraženih in teoloških oblakov.
In v opoldnevu meseca, prav na sredini, boste prišli na cilj: k Mariji vnebovzeti! Na veliki šmaren! Na veliko mašo! Na veliko gospojnico! Na rožnico! Na avgoštnico!
In tam pri Kraljici nebes in zemlje, pri Božji Materi in materi vseh ljudi, pri novi Evi, ki je dosegla, da se je nebo spet odprlo, spočijte svoje srce. Kajti kljub temu, da ste prišli na cilj svojega romanje, ste šele na pol poti. Sredi meseca. Sredi življenja. Vrniti se morate domov.
Pot bo naporna. Strma. Navkreber ali navzdol. Odvisno pač, ali se boste z romanja napotili v nižino, v blato, v okorno in neuko ravnico, ali pa v višine, na nebo, na izobražene in teološke oblake!

ČUŠIN, Gregor. (kolumna). Ognjišče, 2012, leto 48, št. 8, str. 3.
Zbrane uvodnike (Na začetku, 2009-2013), ki jih za Ognjišče piše priljubljeni igralec Gregor Čušin lahko prebirate tudi v knjigi Na tretji strani.
Pri Ognjišču je marca 2019 izšla tudi knjiga Zgodbe iz velike knjige in iz malega predala, v kateri je Gregor Čušin na svoj, izviren in poetičen način, zapisal petdeset (50) svetopisemskih zgodb (ki jih sinu pripoveduje preprost tesar)