Preljubi moj slovenski kristjan! (6)

Preljubi moj slovenski kristjan!
(...) Če za Božič radi rečemo, da je najbolj razširjen krščanski svetek in za Veliko noč, da je največji, mi pri Svetem rešnjem Telesu (in krvi) preostane le še dimenzija globine. Da je Božič tako razširjen, ni prav nič čudno: Rojstvo je sestavni del življenja, vsaj običajno je to vesel dogodek, ki osreči vse vpletene in njihove bližnje. Da pa je otrok, čigar rojstni dan slavimo Božji Sin, pa je podatek, ki so ga čistilni filtri potrošniške logike tako uspešno »precedili«, da Božič brez predsodkov praznujejo celo mnogi muslimani in Judje.
Za Veliko noč je že malo težje: Smrt je sicer prav tako sestavni in neizogibni del človeškega življenja, a prav ta »neizogibnost« vzbuja nelagodje in odpor. O smrti se ne govori, razen če gre za kaj velikega … Ko nekdo premaga smrt, recimo … In kljub temu, da je to sam Božji Sin, je to tako neverjetno! A vseeno vzbuja in daje upanje. Res, ne mnogim, pa vendarle … Velika noč je torej za kristjane!
A kaj reči o Božjem Sinu pod podobo kruha?!
Če pri občudovanju širjav, vedno čutim trdna tla pod nogami in pri osvajanju višav vedno obdržim vsaj vizualni stik z zemljo, me pot v globino pelje preko mej mojega dojemanja. Da bi doumel (kolikor je to sploh mogoče) norost Boga, ponižanega v stvarnost kruha, se moram odpraviti ne le na globoko, kjer Božji sin pravi: »Pridi!« (Mt 14, 29), temveč še naprej, oziroma navzdol, navznoter – v globino. Evharistija je torej za vernike!
Pa vendarle: Širina je brez konca, saj na svoji poti lahko obkrožim Zemljo vedno znova in znova. Višina je brez konca, saj se pot na robu vesolja odpira spet v novo, še neraziskano vesolje. Globina pa ima svoj konec. Naj se napotim pod gladino morja ali pod zemeljsko skorjo, pot ima zaključek, cilj, dno! Oziroma prehod: čez, na drugo stran, ven!
Draga sestra, dragi brat v Kristusu! Pot do samega sebe je lahko zelo kratka: če veš, kdo in kaj si, si na cilju, še preden si se sploh napotil. Bog pa je tako ali tako povsod! Pot do bližnjega pa zna biti včasih precej dolga.
Kratkih poti in pogumnih, drznih spustov ti želim!
Gregor


ČUŠIN, Gregor. Na začetku, v: Ognjišče (2010) 06, str. 3

Zbrane uvodnike (Na začetku, 2009-2013), ki jih za Ognjišče piše priljubljeni igralec Gregor Čušin lahko prebirate tudi v knjigi Na tretji strani.
Pri Ognjišču je marca 2019 izšla tudi knjiga Zgodbe iz velike knjige in iz malega predala, v kateri je Gregor Čušin na svoj, izviren in poetičen način, zapisal petdeset (50) svetopisemskih zgodb (ki jih sinu pripoveduje preprost tesar)