Page 5 - Cerkev hiša usmiljenja

Spremna beseda

BODITE USMILJENI (Lk 6,36)
»Usmiljenja hočem in ne žrtve,« je Jezus rekel
farizejem, ki so obsojali njega in njegov odnos do
grešnikov, s tem pa tudi tiste, ki so hodili z njim
in so jih imeli za njegove učence. S temi besedami
je svoje učence vseh časov povabil, naj ravnajo kot
On, ki je po eni strani do konca oseben, po drugi pa
nepreklicno odprt za srečanje, za odnos.
Bogoslužje se je preselilo v človekovo notranjost.
Žrtev ostaja vedno zunaj človeka. Posameznik lah-
ko žrtvuje cele črede na oltarjih svojih daritev, pa
lahko ostane njegovo srce nedotaknjeno, neranje-
no in ne izjoče niti kapljice krvi. Ko pa gre za vpra-
šanje usmiljenja, mora človekova notranjost za-
drhteti. Ni naključje, da Sveto pismo za govorjenje
o Božjem usmiljenju uporablja izraz, ki izhaja iz
izraza za maternico, kar pomeni, da je usmiljenje
nekaj tako zelo notranjega človeku, kot je notranji
odnos med materjo in otrokom, ki ga nosi pod sr-
cem. Gre za naklonjenost, ki preseže vsako mejo in
premaga vsako oviro.
Po drugi strani pa je usmiljenje vedno usmer-
jeno na drugega. Kakor se je Bog v svojem Sinu
Jezusu Kristusu neskončno sklonil do človeštva in
s tem do vsakega človeka, tako smo tudi vsi, ki se
imenujemo po njegovem imenu, poklicani, da se
neprestano sklanjamo k ljudem, k svojim bratom
in sestram. Usmiljenje nam omogoča, da ljudi okoli

7