Ognjišče februar 2018
Izšlo je novo Ognjišče, za mesec februar, ki prinaša veliko zanimivega, tudi nekaj novosti … prelistajte ga pokušino … in naj vas spomnimo, da je naročnina na versko revijo lahko tudi odlično darilo. Tako ‘darilo’ bo razveselilo vašega obdarovanca kar dvanajst krat v letu! Ostanite zvesti naročniki Ognjišča in ga priporočite tudi drugim.
- OGNJIŠČE
februar 2018
Leto LIV – številka 621
19 x 27 cm, broširano, barvno, 116 strani
cena: 2,90 €
Prelistajte:
* * *
Naročite se na revijo Ognjišče v spletni knjigarni Ognjišča:

iz vsebine februarske številke OGNJIŠČA:
- vse je bilo dogovorjeno, načrtovana poroka, potem pa se je Liza …
- pripovedujem zgodbe, da bi pomagal ljudem živeti, pravi Božo Rustja, ki zbira, izbira, prevaja … zgodbe za dušo
- v ljubezni premagana tesnobnost notranje osamljenosti – Karel Gržan
- družinska kateheza posredno vpliva tudi na zakon
- mame so bitja, ki opazijo vsako majhno dobro delo in so zanj hvaležne –
- z otroki po Pliskini poti – čez kraške gmajne, med suhozidi, s pastirskimi zgodbami …
- življenje brez Boga je fizično in duhovno mrtvo – Cvetka in Stane Prislan
- vpliv staranja na delovanje prebavil
- devetdesetletna Marica Merljak iz Portoroža in njene nadvse zanimive življenjske zgodbe …
- uršulinka s.Diana Novak je skladateljica in tudi njeno posvečeno življenje je tesno povezano z glasbo
- pogovori z Brankom Cestnikom o identiteti mladih
- v odgovorih na vaša pisma: o obhajilu kleče ali stoje, na jezik ali na roko
- pred 130 leti se je rodil Peter Butkovič Domen, duhovnik, ki je začetnik ugankarstva na Slovenskem
- mladinski pisatelj in pravljičar Žiga Gombač o mladih bralcih, knjigah, stripih, pravljicah …
- o slikanju na steklo vemo zelo malo – tudi slike se danes v glavnem “skrivajo” v muzejih in zasebnih zbirkah
- kakšen je olimpijski utrip pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu?
- bakterije so zelo pomembne – kar desetkrat več je v naših telesih bakterijskih celic kot naših lastnih
- si tudi ti brez volje – kaj pravijo o tem mladi vrstniki in kaj Robert Friškovec
- si kdaj razmišljal, kaj ti pomeni, da si sin svojega očeta … o identiteti
- v Jegličevem dijaškem domu (JDD) v Zavodu sv. Stanislava biva 230 dijakov v osmih vzgojnih skupinah
- ali je res mogoče preko spleta, … aplikacije na telefonu najti na preprost in hiter način ljubezen svojega življenja?
- skupina Gloria februarja praznuje 35-letnico svojega delovanja …, 11. marca bodo na koncertu napolnili Cankarjev dom
- Nina in Franc Kosem, skladateljica in trobentač, spadata med bolj prepoznavne mlade slovenske akademske glasbenike …
- lažne novice, primeri zlorabe moči medijev … o vsem je bilo posnetih več filmov – tokrat Aljoša piše o Zamolčanih dokumentih
- ali veste.da v Ljubljani poteka največji športni dogodek leta pri nas – EP v futsalu (dvoranskem nogometu)
- kako je Marko Rijavec odkrival lepoto v večnem mestu …
- ali ste vedeli, da je koža naš največji organ … in kako (koliko) skrbimo zanjo?
- bi se vam danes prilegel mariniran losos, morda file polenovke … poglejte, kako ga pripravlja šef Valerio Lutman
- in za rekreacijo – tokrat na Obalo, pravzaprav na Kraški rob -. tam je poti in stezic več kot dovolj … le odpraviti se je treba
- Silva in Bine Volčič (Operando) se nam na svoji poti pomoči misijonarjem …javljata iz Bangladeša, ene najrevnejših držav na svetu …
- kako je kaj z dvojino, nas sprašuje Kozma Ahačič, ne, ne ne bo še izginila …
- Silvester priporoča tri knjige (že od leta 1967), tokrat tudi 146 (!) knjigo pisatelja Ivana Sivca
- indijanček, humor, križanke in še marsikaj
pripravlja Marko Čuk





Doma iz francoske pokrajine Savoje, študiral v Parizu, kjer si je nabral odlične izobrazbe, notranje je dozorel, napredoval v duhovnem življenju, poleg tega pa si je pridobil znancev in prijateljev, ki so bili kasneje vodilni v francoskem javnem življenju. Po doktoratu iz prava v Padovi je bil leta 1593 posvečen, bil je odličen pridigar in spovednik. Skupaj s svojim bratrancem šel v Savojo spreobračat kalvince, zagrizene sovražnike katoličanov. Ljudje so se bali prihajati k njunim pridigam, zato je Frančišek začel tiskati kratke in ognjevite letake v obrambo katoliške vere in Cerkve in jih je z velikim uspehom širil med ljudmi. Bil je zelo izobražen mož, ki je imel čut za lepo oblikovanje misli. Pisanje mu je postalo potreba in užitek. Iz njega se je razvil v oblikovnem pogledu prav pomemben pisatelj, ki ima odlično mesto v francoskem slovstvu, vsebinsko pa so njegovi spisi pomembni za ves katoliški svet. Zato ga je papež Pij IX. leta 1877 razglasil za cerkvenega učitelja, Pij XI. pa leta 1923 za zavetnika katoliških pisateljev in časnikarjev. Njegov god praznujemo 24. januarja, ko so njegove relikvije prenesli v cerkev v Anecy.

Izraz Blažev žegen najdemo v nekaterih starejših slovarjih, npr. v Glonarjevem Slovarju slovenskega jezika leta 1936: Blažev žegen, blagoslov, ki se v cerkvi daje 3. februarja; splošno v prenesenem pomenu označba za zdravilo, ki sicer nič ne koristi, a tudi nič ne škoduje. Frazem blažev žegen, pisan včasih tudi z veliko začetnico, je povezan s sv. Blažem, škofom in mučencem iz Sebaste v Mali Aziji (v koledarju 3. februarja), oziroma z Blaževim blagoslovom, ki izhaja iz legende o čudežni ozdravitvi dečka. Tega je sv. Blaž čudežno ozdravil, ko se je skoraj zadavil z ribjo kostjo. Zato sv. Blaž velja za zavetnika proti kašlju, golši, otroškim boleznim, kugi, zobobolu ter je zavetnik zdravnikov, gradbenikov itd. in spada med 14 pomočnikov v sili.
(ob obletnici) »Velikemu oblikovalcu kamna, lesa in kovine pojejo in bodo peli nesmrtno hvalo in zahvalo pomniki in spomeniki nekdanjega cesarskega Dunaja, zlate Prage, našega Beograda, sosednjega Zagreba, posebej pa naše drage Slovenije od hribovitih Ponikev na Tolminskem, kjer po njegovih načrtih na razvalinah novo cerkev dovršujejo, mimo Maribora, kateremu je želel z izvirnimi potezami znamenito Slomškovo stolnico polepšati, pa do Bogojine v Prekmurju, kjer novo cerkev po njegovih načrtih v potankostih že trideset let urejajo« S temi besedami, izrečenimi ob odprtem grobu 10. januarja 1957 na ljubljanskih Žalah, ki jih je mojster Plečnik zasnoval kot ‘vrt slovesa z rajnimi’, je tedanji ljubljanski škof Anton Vovk orisal značilne poteze in glavne postaje umetniške poti velikega pokojnika, ki je bil ne le ‘navdihnjen’ arhitekt, ampak tudi izreden človek in evangeljski kristjan. 
Dobrodošli v rubriki, namenjeni razmišljanju o učinkih, ki jih imajo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) na naša vsakdanja življenja. Uvodoma moram poudariti, da moj odnos do IKT izhaja iz tega, da nisem t. i. digitalni domorodec, saj sem večji del odraščanja preživel v času, ko te tehnologije še niso bile zelo razširjene. To izkušnjo jemljem kot prednost, saj mi omogoča objektivno primerjavo med tedanjim in sedanjim življenjem, med delovanjem on-line in off-line. Povedano drugače, vem, kaj pomeni napisati in poslati navadno pismo in kaj e-mail. Za današnji čas sem IKT pričel spoznavati precej pozno, in sicer ob koncu srednje šole. Takrat sem namreč dobil prvi osebni računalnik, brezplačni dostop do interneta (preko telefonskega modema) ter elektronske pošte, postal navdušen nad klepetalnicami ter vstopil v svet, ki sem ga do tedaj poznal zgolj iz knjig in filmov.
Proti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja je eden izmed slovenskih internetnih ponudnikov svoje storitve oglaševal s sloganom Svet ni eden, svetova sta dva. Potencialnim strankam je s tem sporočal, da poleg fizičnega sveta, v katerem živimo, obstaja tudi vzporedni, nematerialni svet, ki ga poznamo pod imenom kibernetski prostor. Ta novi svet je bil zelo privlačen, veliko je obljubljal in obetal. Ena izmed ključnih prednosti IKT, nad katero so bili navdušeni vsi, je bila anonimnost. Značilnosti uporabnikov, kot so spol, rasa, vizualni izgled, narodnost ipd. v kibernetskem prostoru niso (več) pomembne. Kar naenkrat je bil lahko vsak človek to, kar je, oziroma kar si želi biti.
Pomembna posledica, ki izhaja iz tovrstnega razumevanja kibernetskega prostora in je v določeni meri prisotna še danes, je delitev na realni in nerealni svet. V prvega se uvršča izključno fizični prostor, v katerem živimo, medtem ko za kibernetski prostor velja, da so vsa dejanja, ki se zgodijo v njem, le namišljena ali bolje povedano neresnična. Ste se že kdaj vprašali, ali to res velja?
Razlog za obrat k razumevanju dejanj kot resničnih, čeprav so bila povzročena v kibernetskem prostoru, je v tem, da so IKT danes samoumeven pripomoček pri vsem, kar počnemo, na primer nakupovanju, izobraževanju, bančnih in zdravstvenih storitvah itd. IKT so prodrle v vsa področja naših vsakdanjih življenj. Posledično je v kibernetskem prostoru tudi stopnja anonimnosti uporabnikov vedno nižja, saj so elektronske sledi, ki jih namerno ali nenamerno puščamo za seboj, neposredno povezane z našimi imeni in priimki. Že v naslovu elektronske pošte danes vsi uporabljamo prava imena, ta so povezana s spletnimi stranmi podjetij, kjer smo zaposleni, na aplikacijah, kot je Facebook, se predstavljamo s pravimi imeni, tam razkrivamo tudi številne osebne podatke, podkrepljene z osebnimi fotografijami, na Youtubu imamo svoje kanale, kjer ponosno (po)kažemo, kaj znamo početi, na Twitterju objavljamo, kaj trenutno počnemo, na Foresquaru, kje to počnemo, na Instagramu objavljamo starinske fotografije tega, kar počnemo, in na LinkedInu, kaj so naše poslovne veščine.
Kibernetski prostor ni prostor v pravem pomenu besede, je zgolj metafora za okolje, ki ga ustvarjajo IKT. Pri razvoju metafor, ki opisujejo storitve in aplikacije, povezane z IKT, so imeli ključno vlogo avtorji kiberpankovske literature (npr. P. K. Dick, W. Gibson in N. Stephenson), ki to tehnologijo opisujejo v kontekstu odpadniškega življenja posameznikov. Njihova dela so v vizualnem smislu nadgradili tudi filmi, s čimer so metafore sčasoma postale uveljavljena poimenovanja na ravni našega vsakdanjega življenja, nekatere (npr. kibernetski prostor) pa tudi na področju stroke oz. znanosti.
Če bi radi bili nekaj ur v plemeniti, žlahtni družbi, vzemite v roke tole knjigo, v kateri je šestnajst kratkih črtic tržaškega časnikarja in pisatelja Saše Martelanca. Iz njih veje toliko dobrote in lepote, da nas objamejo kot dišeče kadilo v teh prazničnih dneh. »Kako revnejši bi bili spomini, ko bi iz njih ne sijale jaslice iz našega otroštva!« pravi v daljši črtici Betlehem iz UNRRA paketov. Prva leta po drugi svetovni vojni je porušena in lačna Evropa dobivala pomoč iz Amerike. Takrat so bili Martelančevi še v Ljubljani. »Ko je družinski poglavar z nožem odpiral bajni paket, je bila ob kuhinjski mizi grobna tišina. Oči so samo gledale, kaj roke vlečejo iz tiste skrinje najnovejše zaveze …« Od vseh zakladov se je on kot otrok najbolj razveselil zavojčka cigaret znamke CAMEL in sicer zato, ker je bilo na drugi strani zavojčka naslikano neko mesto Bližnjega vzhoda. »Zame je bil to v hipu Betlehem. Povečal sem ga in podaljšal, po svoje pobarval, kot sem vedel in znal. In nastala je kulisa, ki se je mojim prvim povojnim jaslicam tako imenitno podala.«
