Skip to main content

Življenje v luči evangelija pomeni za človeka pravo spremenjenje, v katerem spontano vzklika: Dobro je, da sem tukaj!(Anton Trstenjak)

Avtor: Marko

Ognjišče februar 2018

Napisal Marko na . Objavljeno v Novo Ognjišče.

Izšlo je novo Ognjišče, za mesec februar, ki prinaša veliko zanimivega, tudi nekaj novosti … prelistajte ga pokušino … in naj vas spomnimo, da je naročnina na versko revijo lahko tudi odlično darilo. Tako ‘darilo’ bo razveselilo vašega obdarovanca kar dvanajst krat v letu! Ostanite zvesti naročniki Ognjišča in ga priporočite tudi drugim.

og 02 2018 3D

iz vsebine februarske številke OGNJIŠČA:

  • vse je bilo dogovorjeno, načrtovana poroka, potem pa se je Liza …
  • pripovedujem zgodbe, da bi pomagal ljudem živeti, pravi Božo Rustja, ki zbira, izbira, prevaja … zgodbe za dušo
  • v ljubezni premagana tesnobnost notranje osamljenosti – Karel Gržan
  • družinska kateheza posredno vpliva tudi na zakon
  • mame so bitja, ki opazijo vsako majhno dobro delo in so zanj hvaležne –
  • z otroki po Pliskini poti – čez kraške gmajne, med suhozidi, s pastirskimi zgodbami …
  • življenje brez Boga je fizično in duhovno mrtvo – Cvetka in Stane Prislan
  • vpliv staranja na delovanje prebavil
  • devetdesetletna Marica Merljak iz Portoroža in njene nadvse zanimive življenjske zgodbe …
  • uršulinka s.Diana Novak je skladateljica in tudi njeno posvečeno življenje je tesno povezano z glasbo
  • pogovori z Brankom Cestnikom o identiteti mladih
  • v odgovorih na vaša pisma: o obhajilu kleče ali stoje, na jezik ali na roko
  • pred 130 leti se je rodil Peter Butkovič Domen, duhovnik, ki je začetnik ugankarstva na Slovenskem
  • mladinski pisatelj in pravljičar Žiga Gombač o mladih bralcih, knjigah, stripih, pravljicah …
  • o slikanju na steklo vemo zelo malo – tudi slike se danes v glavnem “skrivajo” v muzejih in zasebnih zbirkah
  • kakšen je olimpijski utrip pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu?
  • bakterije so zelo pomembne – kar desetkrat več je v naših telesih bakterijskih celic kot naših lastnih
  • si tudi ti brez volje – kaj pravijo o tem mladi vrstniki in kaj Robert Friškovec
  • si kdaj razmišljal, kaj ti pomeni, da si sin svojega očeta … o identiteti
  • v Jegličevem dijaškem domu (JDD) v Zavodu sv. Stanislava biva 230 dijakov v osmih vzgojnih skupinah
  • ali je res mogoče preko spleta, … aplikacije na telefonu najti na preprost in hiter način ljubezen svojega življenja?
  • skupina Gloria februarja praznuje 35-letnico svojega delovanja …, 11. marca bodo na koncertu napolnili Cankarjev dom
  • Nina in Franc Kosem, skladateljica in trobentač, spadata med bolj prepoznavne mlade slovenske akademske glasbenike …
  • lažne novice, primeri zlorabe moči medijev … o vsem je bilo posnetih več filmov – tokrat Aljoša piše o Zamolčanih dokumentih
  • ali veste.da v Ljubljani poteka največji športni dogodek leta pri nas – EP v futsalu (dvoranskem nogometu)
  • kako je Marko Rijavec odkrival lepoto v večnem mestu …
  • ali ste vedeli, da je koža naš največji organ … in kako (koliko) skrbimo zanjo?
  • bi se vam danes prilegel mariniran losos, morda file polenovke … poglejte, kako ga pripravlja šef Valerio Lutman
  • in za rekreacijo – tokrat na Obalo, pravzaprav na Kraški rob -. tam je poti in stezic več kot dovolj … le odpraviti se je treba
  • Silva in Bine Volčič (Operando) se nam na svoji poti pomoči misijonarjem …javljata iz Bangladeša, ene najrevnejših držav na svetu …
  • kako je kaj z dvojino, nas sprašuje Kozma Ahačič, ne, ne ne bo še izginila …
  • Silvester priporoča tri knjige (že od leta 1967), tokrat tudi 146 (!) knjigo pisatelja Ivana Sivca
  • indijanček, humor, križanke in še marsikaj

 pripravlja Marko Čuk

Kornelij stotnik

sv. Kornelij

Napisal Marko na . Objavljeno v Svetnik za vsak dan.

1. st., stotnik iz Nove zaveze
god: 2. februar

Apostolska dela, zgodovina prve Cerkve, ga predstavijo kot pobožnega in bogaboječega moža iz Cezareje, ki se mu je prikazal angel z naročilom, naj mu pripeljejo iz Jope (Jafe) Simona, ki se imenuje Peter. K njemu so prišli Kornelijevi odposlanci, ko je še razmišljal, kaj naj pomeni videnje, ki ga je imel na terasi (Apd 10, 9 sl.). Po pogovoru s Kornelijem, ki mu je povedal o prikazanju angela in o njegovem naročilu, naj pošlje po Petra, je to spoznal. Tedaj je imel Peter govor, v katerem je izpovedal svoje prepričanje, da sta evangeljsko oznanilo in Božje kraljestvo namenjena vsem ljudem, ne le Judom, ampak tudi poganom.

IME in GOD:
Ime Kornelij prihaja iz latinskega imena (rimska rodbina), pri nas je silno redko (manj kot 5), bolj znana je ženska oblika Kornelija (139), od leta 2000 je zelo pogosta tudi različica Neli (887ꜛ). Nekdaj so godovale 31. 3., vendar pa sv. Kornelije, afriške mučenke po koncilu ni več na seznamu svetnikov. Vsi, ki imajo to ime, lahko godujejo danes ali 16. 9. (sv. Kornelij in Ciprijan).

ČUK, Silvester. Svetnik za vsak dan. 1. knjiga. Prenovljena in dopolnjena izdaja – ČUK, Marko. Koper: Ognjišče, 2018, str. 71-72.

201801 sv trojica glavna

Sv. Trojica na Pivškem

Napisal Marko na . Objavljeno v Predlogi za razgibavanje.

Sv. Trojica je vrh na Pivškem – med Postojno in Pivko, na levi strani – kot ogromna kopica sena ali ‘lonica’, kot jim pravijo domačini … se ponosno vzpenja nad Pivškim podoljem – zadnja leta spet s cerkvijo na vrhu. Sprva sem nameraval na vrh iz postojnske strani, potem pa sem se odločil za ‘pivška’ izhodišča: razgibavanje sem si lahko po mili volji podaljšal, hkrati pa odkril še veliko zanimivega v Krajinskem parku Pivških presihajočih jezer. 201801 sv trojica glavna

več lahko preberete na naši spletni strani, kjer je tudi zemljevid, še več drugih izhodišč … zanimivosti

Čuk. Marko, Razgibaj se, odpri oči, v: Ognjišče (2018) 01, str. 98.

Brigita Irska

sv. Brigita Irska (Brida)

Napisal Marko na . Objavljeno v Svetnik za vsak dan.

† 525, zavetnica Ircev
god: 1. februar

Pravijo, da si mož in žena, ki dolgo živita skupaj v iskreni in globoki zakonski ljubezni, postaneta tudi na zunaj, po potezah obraza, podobna. To pravilo bi moralo veljati tudi za odnos med Bogom in vernim človekom. O današnji svetnici pripovedujejo, da je imela tako čisto srce, toliko svetosti v svojih delih, toliko gorečnosti za Boga in toliko sočutja s trpečimi in grešnimi ljudmi, da je bila najpopolnejši posnetek Jezusove matere. Sodijo, da je bila njena duša Marijini tako zelo podobna, da je tudi njeno obličje dobilo Marijine poteze. Zato so ji dali častno ime ‘irska Marija’.

Ta izredna žena je bila sv. Brigita, ob sv. Patriku, narodnem svetniku Ircev, najbolj češčena svetnica na ‘otoku svetnikov’. Danes časte po raznih krajih na Irskem kar petindvajset svetnic s tem imenom. Povsod so jo namreč želeli imeti za svetnico svojega kraja. Dognano je, da je skupen vzor vsem tem kasnejšim svetniškim legendam sveto življenje Brigite iz kraja Kildare blizu Dublina. V tem kraju je namreč ustanovila svojo redovniško naselbino.
Že njeno rojstvo je bilo nekaj posebnega. Njen oče je bil premožen Irec, mati pa ena izmed njegovih suženj. Ko je zakonita žena zvedela za moževo nezvestobo, je izgnala sužnjo iz hiše, kakor nekdaj Sara sužnjo Hagaro. Bog pa je vse obrnil v dobro. Deklica je bila deležna lepe vzgoje pri dobri krščanski ženi. Že v zgodnji mladosti je bila izredno ljubezniv otrok. Srečo je iskala samo v dobrih delih, posebno rada je stregla revežem in zapuščenim ljudem. Lepota duše ji je sijala tudi z obraza in vabila ljudi, seveda tudi ženine. Da je ne bi več nadlegovali snubci, je Brigita svojega Božjega Ženina preprosila, da je oslepela na eno oko in dobila nakaze po obrazu. Oče, ki jo je bil vzel k sebi, je spolnil njeno srčno željo, da se je smela umakniti v samoto redovnega življenja.

    Hvala tebi, žena v Bogu posvečenem življenju. Po zgledu največje žene, Matere Kristusa, učlovečene Besede, se voljno in zvesto odpiraš Božji ljubezni ter tako pomagaš Cerkvi in vsemu človeštvu živeti pred Bogom tisti ‘zaročniški’ odgovor, ki čudovito nakazuje občestvo, kakršno želi Bog vzpostaviti s človekom, katerega je ustvaril. (sv. Janez Pavel II.)

Obliko redovnega življenja je tedaj izbrala vsaka skupina Bogu posvečenih oseb svobodno z vednostjo krajevnega škofa. Brigita je od svojega škofa prejela tančico v znamenje, da sprejema obljubo svoje deviške čistosti, in naselila se je v samoti, v današnjem kraju Kildare. Pridružila so se ji tri dekleta, kmalu pa je družba narasla. Vsenaokrog so ljudje začeli zidati hiše, da bi bili deležni duhovnih dobrot, ki jih je Bog delil po sveti Brigiti. Klicali so jo tudi v druge kraje in tako je Brigita prepotovala vso Irsko in ustanavljala nove samostanske družine. Vse je vodila s svojo privlačno osebnostjo. Ljudje so mislili o njej, da je vsa Božja in da v Bogu premore vse. Delati čudeže je njeno naravno opravilo. Čudežev, ki jih pripisujejo sv. Brigiti, je nešteto.
Do sedemdesetega leta je ohranila mladostno svežino kljub velikim telesnim naporom in spokornosti. Napovedala je svoj smrtni dan, ki jo je zatekel v Kildari. Umrla je v sredo, 1. februarja leta 523. Njeno svetniško češčenje se je z Irske razširilo tudi na evropsko celino.

IME in GOD
Ime Brigita razlagajo različno: nekateri iz keltskih ‘višin’, drugi iz nemščine (‘bleščeča, krasna, sijajna’ …), Švedi ji pravijo tudi Birgit. Danes obhajajo svoj godovni praznik tudi nekatere naše Brigite, Gite in Gitice. Druge godujejo 23. 7., ko je v koledarju sv. Brigita Švedska (tam več o imenu).

ZAVETNICA
Sv. Brigita je zavetnica Irske, porodnic in otrok, krav in živine, priprošnjica proti nesrečam.

CERKVE PRI NAS
Sv. Brigiti Irski je pri nas posvečena podružnična cerkev  na sv. Bridi (Kolomban) v župniji Ankaran.

ČUK, Silvester. Svetnik za vsak dan. 1. knjiga. Prenovljena in dopolnjena izdaja – ČUK, Marko. Koper: Ognjišče, 2018, str. 68-69.

sv Francisek saleski

sv. Frančišek Saleški – zavetnik katoliških časnikarjev

Napisal Marko na . Objavljeno v V spomin.

sv Francisek saleskiDoma iz francoske pokrajine Savoje, študiral v Parizu, kjer si je nabral odlične izobrazbe, notranje je dozorel, napredoval v duhovnem življenju, poleg tega pa si je pridobil znancev in prijateljev, ki so bili kasneje vodilni v francoskem javnem življenju. Po doktoratu iz prava v Padovi je bil leta 1593 posvečen, bil je odličen pridigar in spovednik. Skupaj s svojim bratrancem šel v Savojo spreobračat kalvince, zagrizene sovražnike katoličanov. Ljudje so se bali prihajati k njunim pridigam, zato je Frančišek začel tiskati kratke in ognjevite letake v obrambo katoliške vere in Cerkve in jih je z velikim uspehom širil med ljudmi. Bil je zelo izobražen mož, ki je imel čut za lepo oblikovanje misli. Pisanje mu je postalo potreba in užitek. Iz njega se je razvil v oblikovnem pogledu prav pomemben pisatelj, ki ima odlično mesto v francoskem slovstvu, vsebinsko pa so njegovi spisi pomembni za ves katoliški svet. Zato ga je papež Pij IX. leta 1877 razglasil za cerkvenega učitelja, Pij XI. pa leta 1923 za zavetnika katoliških pisateljev in časnikarjev. Njegov god praznujemo 24. januarja, ko so njegove relikvije prenesli v cerkev v Anecy.sv Francisek saleski casnikarji

ob prazniku katoliških časnikarjev nekaj misli našega zavetnika:

  • Tvoje govorjenje naj bo prijazno, odkrito, odločno, pošteno, preprosto in resnično. Zavedaj se, da je Bog Bog resnice.
  • Ohraniti si dobro ime in biti v resnici taki, kakor ljudje o nas mislijo, je naša dolžnost, ki nas s krepko in blago silo spodbuja k plemeniti srčnosti.
    več:

in sonet Leona Oblaka

Frančišek Saleški

Krščansko vero zbližal je z življenjem
Frančišek, borec zoper kalvinizem.
Modrost, sproščenost, večni optimizem
razširjal je s preprostim govorjenjem.

Čeprav prežet z neskončnim potrpljenjem,
preziral je človeški egoizem,
v krščanstvo je pripêljal humanizem
in bil je vzornik z delom in vedenjem.

Ljudje v iskanju lastnega užitka
duhovno zdravje zlivamo v bolezen,
sebičnost je vnaprej zgubljena bitka.

Najlepši del krščanstva je ljubezen,
brez nje bo naša sreča silno plitka
in vsak naš dan bo prazen in brezvezen.

L. Oblak, Sto svetnikov in svetnic v sonetih. Druga izdaja. Koper: Ognjišče, 2014. 73 (RAZPRODANO).

več:
S. Čuk, sv. Frančišek Saleški (1567-1622) – učitelj zdrave pobožnosti: Pričevalec evangelija, v: Ognjišče 11 (2007), 84.
knjiga: S. Čuk, Svetnik za vsak dan. 1. knjiga. Prenovljena in dopolnjena izdaja – ČUK, Marko. Koper: Ognjišče, 2018, 51-52.

 

zakaj recemo 02 2011

Blažev žegen

Napisal Marko na . Objavljeno v Zakaj rečemo.

Izraz blažev žegen se v pisnem in pogovornem jeziku uporablja v pomenu ‘kar je neučinkovito, nekoristno’, npr.: Priporočilo mestne športne zveze vrhunskemu športu, da naj si za lajšanje denarnih skrbi najde sponzorje, je ob obnemoglem mariborskem gospodarstvu seveda le blažev žegen. Na tistih nekaj seskov v mariborskem bančništvu in zavarovalništvu je že obešenih preveč lačnih ust, drugih možnosti pa praktično ni (Delo, 27. jun. 2001). Kmečki sindikalni voditelji namero Jospinove vlade, da zanje končno nekoliko odveže tudi državno mošnjo, seveda spoštujejo in dodajajo, da je obljubljenih 450 milijonov frankov pomoči komaj kaj več kot blažev žegen (Delo, 28. sept. 1999). Resnici na ljubo je treba priznati, da skorajda nikoli ne zmanjka posameznikov, ki tako prizadevanje skušajo izničiti s skepso, s ciničnimi komentarji, po katerih naj bi bilo poslanstvo Unicefovih ambasadorjev nekako bolj ali manj »blažev žegen« (Delo, 8. jun. 2000). Možnosti za zlorabo je veliko, saj lahko Google brez posebnih težav poveže vaš e-poštni naslov s spletnimi stranmi, ki jih obiskujete, reklamami, ki jih klikate, in še čim. Zagotovila, da se to nikoli ne bo zgodilo, pa so v podivjanem svetu kapitalizma bolj blažev žegen kot karkoli drugega. (Monitor, september 2005).
zakaj recemo 02 2011Izraz Blažev žegen najdemo v nekaterih starejših slovarjih, npr. v Glonarjevem Slovarju slovenskega jezika leta 1936: Blažev žegen, blagoslov, ki se v cerkvi daje 3. februarja; splošno v prenesenem pomenu označba za zdravilo, ki sicer nič ne koristi, a tudi nič ne škoduje. Frazem blažev žegen, pisan včasih tudi z veliko začetnico, je povezan s sv. Blažem, škofom in mučencem iz Sebaste v Mali Aziji (v koledarju 3. februarja), oziroma z Blaževim blagoslovom, ki izhaja iz legende o čudežni ozdravitvi dečka. Tega je sv. Blaž čudežno ozdravil, ko se je skoraj zadavil z ribjo kostjo. Zato sv. Blaž velja za zavetnika proti kašlju, golši, otroškim boleznim, kugi, zobobolu ter je zavetnik zdravnikov, gradbenikov itd. in spada med 14 pomočnikov v sili.
Pri Blaževem blagoslovu duhovnik podrži verniku dvoje prekrižanih sveč pod vratom in govori: “Po priprošnji svetega Blaža, škofa in mučenca, te varuj Gospod bolezni v grlu in vsakega drugega zla v imenu Očeta in Sina in svetega Duha. Amen.” V prenesenem pomenu je bil blažev žegen, kot kažejo starejši zgledi in Glonarjeva razlaga, najprej oznaka za nekoristno, a neškodljivo zdravilo, danes ‘to, kar je neučinkovito, nekoristno nasploh’.
KEBER, Janez. Blažev žegen. (Kaj pomeni). Ognjišče, 2011, leto 47, št. 2, str 43.

Plecnik Joze

Jože Plečnik

Napisal Marko na . Objavljeno v V spomin.

Plecnik Joze(ob obletnici) »Velikemu oblikovalcu kamna, lesa in kovine pojejo in bodo peli nesmrtno hvalo in zahvalo pomniki in spomeniki nekdanjega cesarskega Dunaja, zlate Prage, našega Beograda, sosednjega Zagreba, posebej pa naše drage Slovenije od hribovitih Ponikev na Tolminskem, kjer po njegovih načrtih na razvalinah novo cerkev dovršujejo, mimo Maribora, kateremu je želel z izvirnimi potezami znamenito Slomškovo stolnico polepšati, pa do Bogojine v Prekmurju, kjer novo cerkev po njegovih načrtih v potankostih že trideset let urejajo« S temi besedami, izrečenimi ob odprtem grobu 10. januarja 1957 na ljubljanskih Žalah, ki jih je mojster Plečnik zasnoval kot ‘vrt slovesa z rajnimi’, je tedanji ljubljanski škof Anton Vovk orisal značilne poteze in glavne postaje umetniške poti velikega pokojnika, ki je bil ne le ‘navdihnjen’ arhitekt, ampak tudi izreden človek in evangeljski kristjan.

V svojo rodno Ljubljano je prišel šele po prvi vojni. Takoj jo je hotel imeti lepšo. Tako kot je o njej sanjal v tujini. Ko se je vrnil domov, je bil zrel mož. Iskal je odtenke Božje lepote v snovi, ki jo je znal z nadarjeno roko uporabiti in prenarediti tako, da je še lepše in zgovorneje spregovorila o Bogu … Boga je iskal tudi v tihih pogovorih z njim. »Morebiti starši molijo zame in ti moliš zame,« piše bratu Andreju, duhovniku, »zato ne preneha docela v meni gnada. Da se v raztrganem življenju mojem zatekam v najhujših navalih k nebesom, da mi vroče solze mnogokrat blaže bolečine. Več ti ne morem povedati. Eno vem: kakor bo Bog dopustil, tako se bo zgodilo. On bo dopustil prav.«

Pod njegovimi rokami vse poje: les, kamen, železo, beton. Vse govori o neizmerni božji lepoti. Plečnik je naš Frančišek Asiški. Tako je naraven in pošten, da mu je sleherna stvarca Božji poslanec. Les mu je brat, železo je brat, kamen je brat, pevec Božje slave.

Njegova čista in ponižna duša povsod vidi Božje sledove. Kakor mnogokrat, se vidi tudi tukaj: malo znanje napihuje, veliko znanja pripravlja ponižno pot Bogu.
Ko je s svojimi umetniškimi očmi in čisto dušo okoli sebe videl vse polno božjih sledi, je hotel vse svoje najboljše sposobnosti uporabiti prav v božjo slavo. Najlepše stvaritve njegovega genija krasijo cerkve na Slovenskem in drugod. Vsako podrobnost je natančno izdelal, vsaki je vedel najgloblji pomen. Tabernekelj je studenec žive vode, monštranca je drevo življenja, kelih Božje srce …
Svojemu bratu Andreju piše: »Kadar pa Boga v rokah držiš, reči mu, da ga ljubim, reci mu, da ne maram denarja, reci mu, da ne lažem – no, On to ve, da naj moji želji življenje da: fantazijo, moč in ponižnost naj vsadi v mene, da bodo moja dela v čast njegovo.«

Za svoja dela nikoli ni delal računa. »Eh, pustite, kaj bi tisto; to je moje veselje in moje življenje!« S snovjo ni štedil. Hotel je povsod imeti najboljše. »Za Gospoda nobena stvar ni prelepa!«
V osebnem življenju je bil skromen. Imel je revno posteljo, na roke stesano. Na nočni omarici najpreprostejšo električno svetilko, pod njo pa rožni venec, Hojo za Kristusom in Novo zavezo.
Učencem je dal to oporoko: »Živite preprosto, delavno in čisto življenje.«

Leta 2007 (ob 50-letnici njegove smrti), se je začel postopek za njegovo beatifikacijo.

več:
S. Čuk, Kamen govori o Bogu: Ti, ki iščeš … ti, ki dvomiš, v: Ognjišče 4 (1965), 23.
S. Čuk, Jože Plečnik: Obletnica meseca, v: Ognjišče 1 (1992), 28-29.
S. Čuk, Plečnikova hiša: Domače ognjišče, v: Ognjišče 1 (2017),  52-53.
S. Čuk, Jože Plečnik, naš Frančlišek Asiški: Pričevanje, v: Ognjišče 3 (2022), 76-77.
M. Pezdir Kofol, Plečnikove poti k Bogu in ljudem: Priloga, v: Ognjišče 7 (2022), 40-49.
M. Pezdir Kofol, Zgodbe Plečnikovih ljubljanskih cerkva: Priloga, v: Ognjišče 8 (2022), 40-49.

knjiga D. Prelovšek, Plečnikova sakralna umetnost, Ognjišče, Koper 1999, (RAZPRODANO))

 

nekaj njegovih misli

  • Sam sem, kakor prsti moje roke. Taka je usoda človeka, da more biti pridružen, ali združiti se, zliti v eno ne more nikdar. Ostane sam, sam, sam. On sam more doseči namen življenja svojega, namreč posvečenje sebe.
  • Ako ne najdemo v življenju vrat lepote, ne bomo nikoli prestopili praga lepote večnosti. Za to gre in za prav nič drugega.
  • Dejstvo je, da se človek ne nauči mnogo v šoli, da se uči šele v življenju in da se vsega nikdar ne nauči.
  • Arhitektura bo v določenem pogledu vedno sakralna, pa najsi potem že gre za cerkev ali za dom aristokrata.
  • O svojem delovanju ne bom dosti govoril. Molčanje je edino umestno.
  • Jaz si želim časti, vendar prave in častne; drugačne si tudi izprositi nočem.
  • Denar vam bodi sredstvo vaše svobode, brez denarja ne morete nič in vas vsak nekam sune …
  • Naj nekaj ostane po meni – par spominov na dela – katera so zvečine molitev.
  • Ste na deželi, al v mestu – opravljate s poklicem in osebnostjo apostolat katerega konečni namen je drugih in lastna sreča.
  • Ne morem si kaj […] jaz verujem v Previdnost Božjo.
  • Naključje je pravi angel, poslan verni duši iz Božjih rok.
  • Vse je za nekaj dobro. Providentia človeka zmeraj na pravo mesto postavi, če se ji s čistim srcem zaupa.

drugi o mojstru Plečniku

  • Bil je edini človek, ki sem ga poznal, ki je imel jasen, neovrgljiv svetovni nazor. (Vinko Lenarčič, njegov učenec)
  • Škoda, da se ne morete spremeniti v muho in sesti zraven na mizo, ko se Plečnik pogovarja s svojimi mojstri. Škoda, da ne morete videti spoštljive pazljivosti, posvečene vsaki besedi teh preprostih mož. Škoda, da ne morete doživeti hvaležnega sprejemanja vsake besede, ki je njemu nova, vidite pa lahko fotografijo […], kjer ta ponižna ljubezen sije iz krp cestarja na njegovi zadnji plati in Plečnikove roke, ki objema roko tega delavca. (p. Martin Perc, po vojni župnik v Stranjah)
  • Njegova občutljiva narava je spravljala svoj izžarevajoči umetniški vpliv na okolico v zvezo z neko nadnaravno milostjo, z misterijem umetniškega genija in drugih neznanih sil, ne pa z njegovim velikim talentom. (Janko Omahen, njegov učenec)

pripravlja: Marko Čuk

IKT 01 2018a

Svetova nista dva, svet je eden

Napisal Marko na . Objavljeno v MP Ucinki IKT.

IKT 01 2018aDobrodošli v rubriki, namenjeni razmišljanju o učinkih, ki jih imajo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) na naša vsakdanja življenja. Uvodoma moram poudariti, da moj odnos do IKT izhaja iz tega, da nisem t. i. digitalni domorodec, saj sem večji del odraščanja preživel v času, ko te tehnologije še niso bile zelo razširjene. To izkušnjo jemljem kot prednost, saj mi omogoča objektivno primerjavo med tedanjim in sedanjim življenjem, med delovanjem on-line in off-line. Povedano drugače, vem, kaj pomeni napisati in poslati navadno pismo in kaj e-mail. Za današnji čas sem IKT pričel spoznavati precej pozno, in sicer ob koncu srednje šole. Takrat sem namreč dobil prvi osebni računalnik, brezplačni dostop do interneta (preko telefonskega modema) ter elektronske pošte, postal navdušen nad klepetalnicami ter vstopil v svet, ki sem ga do tedaj poznal zgolj iz knjig in filmov.

KRASNI NOVI SVET IKT
IKT 01 2018bProti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja je eden izmed slovenskih internetnih ponudnikov svoje storitve oglaševal s sloganom Svet ni eden, svetova sta dva. Potencialnim strankam je s tem sporočal, da poleg fizičnega sveta, v katerem živimo, obstaja tudi vzporedni, nematerialni svet, ki ga poznamo pod imenom kibernetski prostor. Ta novi svet je bil zelo privlačen, veliko je obljubljal in obetal. Ena izmed ključnih prednosti IKT, nad katero so bili navdušeni vsi, je bila anonimnost. Značilnosti uporabnikov, kot so spol, rasa, vizualni izgled, narodnost ipd. v kibernetskem prostoru niso (več) pomembne. Kar naenkrat je bil lahko vsak človek to, kar je, oziroma kar si želi biti.

    Blaž Lenarčič
    je raziskovalec na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Ukvarja se s preučevanjem vplivov IKT na širšo družbo, z analizo socialnih omrežij, socialnim kapitalom, prostorsko sociologijo in sociologijo športa.
Ker je bilo računalniško ustvarjeno okolje razumljeno kot vzporedni prostor, v katerega so uporabniki vstopali občasno in zgolj z namenom zabavati se, so se v njem tudi temu primerno obnašali. Tako je bila ena izmed pomembnih značilnosti kibernetskega prostora, da se v njem ni uporabljalo pravih imen in priimkov ampak vzdevke. To ni veljalo zgolj za forume in klepetalnice, temveč tudi za naslove elektronske pošte. Večina je namesto pravih osebnih imen uporabljala vzdevke iz klepetalnic in forumov, skovanke iz imen vzornikov ali pa celo njihova imena. Skratka, v kibernetskem prostoru je bilo prave identitete uporabnikov zelo težko, da ne rečem nemogoče odkriti. V praksi je to pomenilo, da nikoli nisi mogel biti popolnoma prepričan, ali je na drugi strani monitorja res oseba, za katero se izdaja. Duh tega časa zelo dobro pojasnjuje karikatura dveh psov, od katerih eden sedi za računalnikom in pravi drugemu, ki ga čudno gleda: »Na internetu nihče ne ve, da si pes.«

RESNIČNA IN NERESNIČNA DEJANJA
IKT 01 2018aaPomembna posledica, ki izhaja iz tovrstnega razumevanja kibernetskega prostora in je v določeni meri prisotna še danes, je delitev na realni in nerealni svet. V prvega se uvršča izključno fizični prostor, v katerem živimo, medtem ko za kibernetski prostor velja, da so vsa dejanja, ki se zgodijo v njem, le namišljena ali bolje povedano neresnična. Ste se že kdaj vprašali, ali to res velja?
Denimo, da nekomu z računalniškim vdorom spraznijo bančni račun. Ali ima to zanj posledice tudi v fizičnem prostoru? Nedvomno, saj ostane brez denarja. In ko policija odkrije krivca, ta v skladu z zakonom odgovarja za svoje početje, kar pomeni, da tudi v kibernetskem prostoru velja zakonodaja iz fizičnega prostora. Velja pa tudi obratno. Nekdo vas je na primer na zabavi s telefonom slikal v kočljivi situaciji, fotografijo pa objavil na Facebooku. Dejanje, ki ste ga storili v fizičnem prostoru, je izzvalo reakcije v obliki komentarjev pod fotografijo tudi v kibernetskem prostoru. In ti komentarji so vas po vsej verjetnosti spravili v zadrego ali vsaj v slabo voljo. Skratka, dosegli smo točko, ko imajo dejanja, ki se zgodijo v kibernetskem prostoru, določene posledice tudi v fizičnem prostoru in seveda obratno. To pomeni, da je meja med obema prostoroma vse bolj zabrisana.

ANONIMNOST V KIBERNETSKEM PROSTORU?
IKT 01 2018cRazlog za obrat k razumevanju dejanj kot resničnih, čeprav so bila povzročena v kibernetskem prostoru, je v tem, da so IKT danes samoumeven pripomoček pri vsem, kar počnemo, na primer nakupovanju, izobraževanju, bančnih in zdravstvenih storitvah itd. IKT so prodrle v vsa področja naših vsakdanjih življenj. Posledično je v kibernetskem prostoru tudi stopnja anonimnosti uporabnikov vedno nižja, saj so elektronske sledi, ki jih namerno ali nenamerno puščamo za seboj, neposredno povezane z našimi imeni in priimki. Že v naslovu elektronske pošte danes vsi uporabljamo prava imena, ta so povezana s spletnimi stranmi podjetij, kjer smo zaposleni, na aplikacijah, kot je Facebook, se predstavljamo s pravimi imeni, tam razkrivamo tudi številne osebne podatke, podkrepljene z osebnimi fotografijami, na Youtubu imamo svoje kanale, kjer ponosno (po)kažemo, kaj znamo početi, na Twitterju objavljamo, kaj trenutno počnemo, na Foresquaru, kje to počnemo, na Instagramu objavljamo starinske fotografije tega, kar počnemo, in na LinkedInu, kaj so naše poslovne veščine.

SVET JE LE EDEN
Ali si lahko predstavljate življenje brez interneta, (pametnega) GSM telefona, da ne omenjam aplikacij, kot so Messenger, Viber ali WhatSapp? Vprašanje je seveda retorično, kajti IKT so postale naše proteze, brez katerih ne moremo več polno živeti. Posledično so te tehnologije temeljito posegle tudi v razumevanje našega vsakdana in medosebnih odnosov, saj so spremenile naše družabne navade, razumevanje zasebnosti, način komuniciranja, raven medsebojne pomoči, oblike nasilja in celo povzročile nastanek novih bolezni. Takšno stanje pomeni zgolj eno: da sta fizični in kibernetski prostor vse bolj prepletena in dejansko neločljiva. Svetova torej nista (več) dva, svet je eden. k

KIBERNETSKI PROSTOR
IKT 01 2018dKibernetski prostor ni prostor v pravem pomenu besede, je zgolj metafora za okolje, ki ga ustvarjajo IKT. Pri razvoju metafor, ki opisujejo storitve in aplikacije, povezane z IKT, so imeli ključno vlogo avtorji kiberpankovske literature (npr. P. K. Dick, W. Gibson in N. Stephenson), ki to tehnologijo opisujejo v kontekstu odpadniškega življenja posameznikov. Njihova dela so v vizualnem smislu nadgradili tudi filmi, s čimer so metafore sčasoma postale uveljavljena poimenovanja na ravni našega vsakdanjega življenja, nekatere (npr. kibernetski prostor) pa tudi na področju stroke oz. znanosti.

LENARČIČ, Blaž. (Učinki informacijsko-komunikacijske tehnologije), Ognjišče, 2018, leto 54, št. 1, str. 80-81.

pb 2018 01a

Srečanja za spomin

Napisal Marko na . Objavljeno v Priporočamo, berite.

pb 2018 01aČe bi radi bili nekaj ur v plemeniti, žlahtni družbi, vzemite v roke tole knjigo, v kateri je šestnajst kratkih črtic tržaškega časnikarja in pisatelja Saše Martelanca. Iz njih veje toliko dobrote in lepote, da nas objamejo kot dišeče kadilo v teh prazničnih dneh. »Kako revnejši bi bili spomini, ko bi iz njih ne sijale jaslice iz našega otroštva!« pravi v daljši črtici Betlehem iz UNRRA paketov. Prva leta po drugi svetovni vojni je porušena in lačna Evropa dobivala pomoč iz Amerike. Takrat so bili Martelančevi še v Ljubljani. »Ko je družinski poglavar z nožem odpiral bajni paket, je bila ob kuhinjski mizi grobna tišina. Oči so samo gledale, kaj roke vlečejo iz tiste skrinje najnovejše zaveze …« Od vseh zakladov se je on kot otrok najbolj razveselil zavojčka cigaret znamke CAMEL in sicer zato, ker je bilo na drugi strani zavojčka naslikano neko mesto Bližnjega vzhoda. »Zame je bil to v hipu Betlehem. Povečal sem ga in podaljšal, po svoje pobarval, kot sem vedel in znal. In nastala je kulisa, ki se je mojim prvim povojnim jaslicam tako imenitno podala.«

    Saša Martelanc
    Srečanja za spomin
    Mohorjeva družba, Gorica 2017,
    strani 125, cena broš. 16,90 €
    Naročila:

Kasneje je bil v Trstu zvest sodelavec Radijskega odra. S tem je povezana prisrčna zgodba Razglednice za gospo Justino, v kateri pripoveduje, kako ga je neka lepa časopisna novica spodbudila, da je napisal božično radijsko igro, ki je bila toplo sprejeta. »Včasih pozabljamo, da je vsakdo izmed nas neizmeren bogataš. Naše je vse, kar smo kdaj videli, doživeli in nam je bilo všeč.« Hvaležno srce ima to lastnost, da hudo in slabo pozablja, globoko pa si vtisne v spomin vse dobro in lepo. In to ga napolnjuje z veseljem, ki ga širi okoli sebe kot naš pisatelj. ‘Dodatno vrednost’ dajejo besedilu mehki oljnati pasteli mlade slikarke Kristine Martelanc.

Saša Martelanc (1934), časnikar in literarni ustvarjalec, je svoja prva leta preživel v Ljubljani, a se je v povojnem času preselil v Trst, saj so bili njegovi starši po rodu iz Barkovelj. V tržaškem okolju je kmalu našel svoj življenjski prostor, tu je maturiral na klasičnem liceju, se zaposlil na radiu Trst A in si ustvaril družino. Pri Goriški Mohorjevi družbi so doslej izšle že tri knjige njegovih črtic (Melodija, Veter iz ljubih daljav, Kam potujejo večeri), ki razodevajo, iz kakšnega srca so privrele.

ČUK, Silvester (Priporočamo, berite). Ognjišče, 2018, leto 53, št. 1, str 108.

ZG s semeni upanja 3D

Zgodbe s semeni upanja

Napisal Marko na . Objavljeno v Knjižne izdaje založbe Ognjišče.

Šesti knjigi v zbirki Zgodbe za dušo je njihov zbiratelj, prevajalec in urednik Božo Rusja dal naslov Zgodbe s semeni upanja. Prva izdaja je izšla novembra leta 2004 in ob napovedi 40-letnice Ognjišča so bralci mehko izdajo dobili v dar s prvo številko Ognjišča 2005. Kmalu je morala spet v tiskarno (2007), leta 2015 pa je izšla še tretja izdaja.
“Prijazna beseda ali spodbudna misel nam vlijeta upanje. V zgodbah te knjige je zbranih veliko lepih misli in spodbudnih besed z željo, da v bralcih rodijo veselje in zasejejo upanje.
Misli knjige naj vas spodbudijo, da boste sejali semena upanja tudi med drugimi,” je zapisal Božo in knjigo pospremil med ljudi.

In o čem nam spregovorijo Zgodbe s semeni upanja? – Najprej upiramo pogled naprej: vrednote, za katere živimo, odločajo o tem, kaj bomo videli v življenju in bistrijo naš notranji pogled … biti moramo uglašeni, da bomo slišali Boga, Bog nam prižiga luč, da vedno vemo, kje nas čaka privez. V drugem delu so zbrane zgodbe, ki nas učijo, kako oznanjati, kako se spreminjati, prenavljati, kako izbirati novo pot, kako naj uresničujemo misli, želje, pogovore, pridige … kako naj jih udejanjimo, da bomo plemenitejši, da bomo podobni Kristusu in okrepljeni za nebesa … Seveda se moramo pri vsem svojem delu, razmišljanju hotenju … zavedati, da gre za večnost – če želiš, da si srečen, dajaj in ne glej na plačilo – vsakemu delu se moramo popolnoma posvetiti, delati z ljubeznijo, ne moremo sedeti na dveh stolih … In kaj je središče našega življenja? Zgodbe nam ponujejo nekaj odgovorov: Kar daš, to imaš … Zdaj se moramo odločiti za Boga … narediti v življenju tudi kaj takega, kar nas drago stane – a to lahko pomeni začetek našega spreobrnjenja … če smo seveda potrpežljivi. Kako služiti? Vrednost ima ne samo tisto delo, ki ga ljudje občudujejo, hvalijo … koliko skritega dela je, ki ga nihče ne opazi ..Zakon darovanja je trden kot zakon težnosti: ko nehamo dajati, na drevesu našega življenja ni več sadov … Kako do drugega? Ljubezen do bližnjega nam morda prinaša težave, toda brez njih bi bilo naše življenje prazno … ljubezen dela čudeže … zapovedi ne izpolnjujemo zato, da bi nas Bog ljubil ampak zato, ker nas Bog ljubi … V Bogu je naše upanje – molitev odpre vrata, skozi katera vstopimo v svetišče, kjer dobimo moč in občutimo varnost ter si naberemo novih moči. Zavest, da hodimo po Kristusovih stopinjah olajša breme težav. Ali nam ni v življenju v spodbudo že to, da nam stoji ob strani nekdo, ki nas ljubi? Pri Kristusu pa ne gre samo za  čustveno tolažbo. Kdor hodi za Kristusom, se približuje njegovemu načinu razmišljanja in načinu življenja … začenja razumeti pomen trpljenja in prejema Božjo moč, da bo nosil svoj križ skupaj z Odrešenikom sveta,.. (Marko Čuk o knjigi)

    zbral Božo Rustja
    ZGODBE S SEMENI UPANJA
    144 strani, 11,5 x 20,5 cm,
    trda vezava, črnobele in barvne fotografije
    redna cena: 5,84 €
    s kartico zvestobe: 5,26 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

ZG s semeni upanja 3D

iz vsebine

ALI JE V NEBESIH KAKŠEN ODVETNIK?
Nekega dne so bila vrata, ki so ločevala nebesa in pekel, razbita. Sveti Peter se je prikazal pri razbitih vratih in zaklical: »Poslušaj, satan! To mi boš še plačal. Tvoji so razbili vrata!«
»To pa ne!« je mirno odvrnil Lucfer. »Moje čete so mi zatrdile, da tega niso storile.«
»Dobro, dobro,« je odvrnil sveti Peter. »Bom pa vložil tožbo in potem boš moral popraviti vrata.«
»Misliš, da boš tožbo dobil?« se je zasmejal vrag. »Ali boš v nebesih sploh našel kakšnega odvetnika?«

Lucifer je napovedal nogometno tekmo svetemu Petru: pekel proti nebesom. Nebeški ključar je hitro pristal: »Z veseljem sprejmemo izziv, saj vemo, da bomo zmagali. Glej, vse najboljše nogometaše imamo mi. Ali jih nisi videl, kako pobožni so! Pred tekmo se pokrižajo, po njej pa padejo na kolena!«
»Nogometaše, nogometaše že imate,« je odvrnil Lucifer. »Sodnika pa nimate v nebesih nobenega…«

POLNA ZAPOSLITEV
Nekega poslovneža so nekoč vprašali: »Kaj ste po poklicu?«
»Kristjan sem,« je odgovoril.
»Že, že, a kakšno delo opravljate?«
»Kristjan sem,« je ponovil odgovor.
»Niste me razumeli,« je spet vprašal novinar.
»S kakšnim delom se preživljate?«
»Poslušajte! Polno sem zaposlen s tem, da sem kristjan, da se pa preživljam, imam trgovino s pohištvom.«

PRAVA PRENOVA
Sveti Frančišek se je nekega dne pogovarjal z enim od asiških plemičev, ki je tožil nad zmedo, nadlogami in nesrečami, ki pretresajo svet. »Gospod, ne vznemirjajte se zaradi teh stvari,« mu je dejal sveti mož, »kajti imamo zdravilo zoper vse to.«
»Kakšno zdravilo obstaja zoper tako zlo?« je vprašal plemič.
Sveti Frančišek je odgovoril: »Zelo preprosto. Vi in jaz morava postati to, kar sva in se resnično notranje spreobrniti. Vsak človek naj potem naredi isto in prenova bo uspela. Najslabše je, če vsi govorijo, kako bi se morali drugi spremeniti, a se ne potrudijo, da bi odpravili svoje napake.«

pripravlja: Marko Čuk