Avtor: Marko

Knjiga Pot (Camino) je temeljno delo ustanovitelja Opus Dei (Božje delo) Jožefamarije Escrivá de Balaguerja, ki ga je sv. Janez Pavel II. 6. oktobra 2002 razglasil za svetnika. Osnovno gradivo Poti sestavljajo razmišljanja o odlomkih iz Svetega pisma, povzetki pogovorov, osebne izkušnje in odlomki iz pisem. Knjiga je nastala iz globoke krščanske izkušnje in želi voditi k Božji ljubezni in k življenju v Gospodu. 999 točk je bilo napisanih v želji, da pomagajo najti luč Življenja in da tako zemeljske poti, navadne poti vseh ljudi, spremenijo v pot, ki vodi k svetosti ter v kraljestvo, “ki ni od tega sveta”. (Jn 18, 36). Kdor jo bo bral s takšnim pričakovanjem, je ne bo odprl zaman. (…) Doslej je Pot izšla v 461 izdajah v skupni nakladi skoraj 4.800.000 izvodov, in sicer v 52 različnih jezikih. V slovenščini je izšla najprej v Argentini, leta 2005 je izšla v novem prevodu prvič pri Ognjišču, leta 2011 smo jo prvič ponatisnili, pred nedavnim (2022) pa še drugič.

Enajst let po smrti pa je izšla še knjiga Brazda, ki jo je Jožefmarija napovedal že leta 1950, vendar pa je zaradi obsežnega pastoralnega dela ni uspel še zadnjič pregledati. Tudi Brazda je sad notranjega življenja Escrivaja. Napisana je z namenom, da spodbuja osebno molitev, misli ustanovitelja Opus Dei so nabrane iz njegovih obsežnih izkušenj z dušami, to je pravi sprevod vrlin, ki morajo sijati v življenju kristjanov: velikodušnost, drznost, veselje, iskrenost, naravnost, lojalnost, prijateljstvo, čistost, odgovornost … Vse to vključuje široko obzorje človeške popolnosti, ki jo svetnik odkriva v Jezusu Kristusu, popolnem Bogu in popolnem človeku

iz vsebine

– Naj tvoje življenje ne bo neplodno. – Bodi koristen. – Pusti sledi za sabo. – Razsvetljuj z lučjo svoje vere in ljubezni.
– Naj bodo tvoja dejanja in besede takšne, da bodo vsi, ko te bodo videli ali slišali, rekli: ta prebira življenje Jezusa Kristusa.
– Ne reci: “Sem pač takšen … tak je moj značaj.” To je v resnici znak šibkosti tvojega značaja. Bodi mož …
–Videti je, da nisi sposoben občutiti Kristusovega bratstva: v drugih ne vidiš bratov, temveč tekmece.
– Radoveden si in zvedav, vohljaš in ogleduješ: ali te ni sram, da si celo v svojih slabostih tako malo moža? – Bodi mož: radovednost do drugih naj nadomesti želja po resničnem spoznanju samega sebe.
– Kritizirati, rušiti, ni prav nič težko: celo najbolj preprost delavec zna s svojim orodjem okrušiti plemenit in lep kamen katedrale.— Graditi: za to delo je treba mojstra.
– Ne grajaj, dokler še čutiš jezo zaradi storjene napake. – Počakaj do naslednjega dne ali še dlje. – Potem pa po premisleku mirno le izrazi svojo grajo. — Z eno samo ljubeznivo besedo boš dosegel več kot po treh urah prerekanja. – Umeri svoj značaj.
– Ker si strahopeten, ostajaš nečimrn, nepremišljen, lahkomiseln. Kaj drugega kot strahopetnost je to, da se nočeš soočiti s samim sabo?
– Vztrajaj v molitvi. – Vztrajaj, čeprav se ti zdi tvoje delo neplodno. – Molitev je vedno plodna.

pripravlja: Marko Čuk

Oktobra leta 2016 je izšla že osma izdaja “drobnih zgodb” (druge knjige iz zbirke Zgodbe za dušo, ki se je prvič “zgodila” pred dvajsetimi leti) – od leta 2000, ko je izšla prva izdaja, je med ljudmi že okoli 20.000 izvodov te “drobne” knjige.

V prvi “ponudbi” bralcem jo je marca leta 2000 njihov “zbiratelj” in prevajalec Božo Rustja takole predstavil: Knjige zgodb (tri izdaje Zgodb za dušo, Zgodne in prilike  …) so bralci lepo sprejeli. Tudi zato se je založba Ognjišče odločila za izdajo knjige Drobne zgodbe za dušo. V njej so zbrane drobne, kratke zgodbe, iz različnih časovnih obdobij in civilizacij, ki največkrat na duhovit način odkrivajo globoke življenjske resnice in nam pomagajo odgovarjati na življenjska vprašanja, s katerimi se soočamo, zlasti kadar se znajdemo v stiski. To kažejo tudi naslovi poglavij: Skupaj na poti; Če na poti zgrešim?; Navade in dela na poti; Ovire na poti; Pot k Bogu; Moja pot ima cilj…” … Tudi kardinal Franc Rode je o knjigi zapisal, da je njen slog prijeten, da je “polna iskrivih misli z globokim sporočilom”. Po mnenju Berte Golob so kratke zgodbe “pravšnje za današnjega človeka” … In knjiga je bila res takoj uspešnica – v letu 2000 so izšle tri izdaje – v dobrem letu je bilo prodanih več kot 8.000 izvodov … Veliko lepih odzivov je bilo na te kratke, slikovite in zgovorne zgodbe, pa na “komentarje” iz Svetega pisma in drugih duhovnih pisateljev, ki jih spremljajo … Vsekakor lahko po skoraj dvajsetih letih rečemo, da se v knjigi skriva priljubljena in koristna vsebina … zato naj drobne zgodbe še naprej iščejo prijatelje med ljudmi …

iz vsebine

KAMENČKI SREČE
Aron je bil ribič. Živel je na bregu reke. Nekega večera se je po napornem delu vračal domov z napol zaprtimi očmi in sanjaril, kaj bo storil, ko bo postal bogat. Kmalu je z nogo zadel ob usnjen mošnjiček. Zazdelo se mu je, da je poln kamenčkov. Odsotno je pobral mošnjiček in začel metati kamenčke v vodo. »Ko bom bogat,« si je govoril, »bom imel veliko hišo.« In vrgel je kamenček. Nato je vrgel drugega rekoč: »Imel bom služabnike, vino in izbrane jedi.«
Tako je sanjaril, dokler mu ni ostal samo še en kamenček. Aron ga je držal v roki, nanj je posvetil žarek, da se je zasvetil. Uvidel je, da je dragocen dragulj in da je zmetal proč veliko bogastvo, ko je sanjaril o namišljenem bogastvu v prihodnosti.

Pravi kristjan je človek, ki ni zagledan v zvezde, ampak je trdno zasidran v zemlji. In sredi življenja prepoznava Božjo navzočnost.

GRADITI ZA PRIHODNOST
Živel je bogat človek, ki je rad delal dobro. Nekega dne je opazil v kakšni revščini živi ubog tesar. Bogataš ga je poklical k sebi in mu zaupal gradnjo imenitne hiše. »Uporabljaj le najžlahtnejše gradivo in delo zaupaj le najboljšim
mojstrom! Nič naj ti ne bo predrago!« Rekel je še, da gre na potovanje in upa, da bo hiša končana, ko se vrne. Tesar je spoznal v naročilu veliko priložnost. Skoparil je pri gradivu, delo je zaupal nemarnim delavcem, ki jih je slabše plačeval, njihove napake pa prekril z oblogami ali barvami, in kjerkoli se je dalo, je stene skrajšal ali zožil.
Ko se je bogati mož vrnil, mu je tesar prinesel ključ in rekel: »Držal sem se tvojih navodil in zgradil sem tako hišo, kakršno, si mi naročil.«
»Vesel sem,« je rekel bogataš, vrnil ključe graditelju in dejal: »Tu imaš ključe. Tvoji so. To hišo sem dal graditi zate. Poklanjam jo tebi in tvoji družini.«
V prihodnjih letih je tesar vidno obžaloval, ker je tako ogoljufal samega sebe. »Ko bi bil vedel,« si je govoril, »da hišo gradim zase!«

»Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim!« (Mt 7,12)

VSAK DAN ŽIVETI
Zgodba pripoveduje o človeku, ki se je odpravil na romanje, da bi srečal svetega puščavnika in ga vprašal za nasvet. Ko ga je srečal, ga je vprašal: »Če bi ti ostal samo en dan življenja, kako bi ga preživel?«
Stari puščavnik se je pogladil po dolgi beli bradi in odgovoril: »Hm, najprej bi zmolil jutranjo molitev… Potem bi si pripravil čaj ter se odpravil zalivat vrt. Potem bi se najbrž odpravil obiskat soseda Janeza… Najbrž bi potem malo zadremal.«
»Kaj!« ga je prekinil romar, »pa saj tako preživiš vsak dan.«
»Seveda,« je odgovoril puščavnik »in zakaj bi moral biti zadnji dan drugačen od drugih?«

Delajmo, kakor da bi večno živeli, in molimo, kakor da bomo jutri umrli. (slovenska modrost)

 pripravlja: Marko Čuk

Oktobra leta 2001 je izšla tretja “knjiga zgodb”, kakor je zbiratelj, prevajalec in urednik Božo Rustja takrat imenoval to zbirko knjig z zgodbami. “V vsaki zgodbi te knjige je skrit biser. Da ga odkrijemo, se moramo vsaj za trenutek ustaviti, ga poiskati. Ko ga bomo našli, bomo bogatejši. Če biser podarimo naprej, obogatimo še druge,” je Božo zapisal knjigi na pot. Posvetil jo je p. Marku Ivanu Rupniku, učitelju in prijatelju, neutrudnemu pripovedovalcu zgodb o Gospodu Življenja za življenje ljudi. (knjiga se je kasneje “zvrstila” kot tretja v zbirko Zgodbe za dušo, ki se je s prvo knjigo z istim naslovom začela “odvijati” pred dvajsetimi leti) – tej prvi izdaji Drobnih zgodb z biserom sta potem v razmiku dveh let sledili še dve izdaji (ponatisa (2003 in 2005), leta 2009 pa je zgodb, ki so “podarjale bisere” spet zmanjkalo in potrebna je bila nova, četrta izdaja. Nekoliko smo jo prenovili, jo opremili s svežimi fotografijami in taka je še v prodaji. “Že po nekaj trenutkih branja doumemo, zakaj so knjigo ponovno natisnili. Knjiga je namenjena tako osebnemu branju kot pogovoru v različnih skupinah. Tudi brati jo je moč povsem različno: kot duhovni priročnik, kot zanimivo in bogato literaturo, kot zgodbe za lahko noč. Gotovo je le eno: na neki način se nas bo s svojo globoko sporočilnostjo dotaknila,” je v oceni knjige zapisala Ines Cergol Bavčar.

Kaj se skriva za platnicami Drobnih zgodb z biserom? V vsaki zgodbi je prav zares skrit biser: včasih odkrito, včasih bolj zakrito. Kdor bo prisluhnil tem zgodbam, bo pritrdil njihovim sporočilom: prava sreča se skriva v osrečevanju drugih, ljubezen je iznajdljiva, zgled je najboljše vzgojno sredstvo, modrost je odkriti resnične potrebe sočloveka, prisluhniti drugemu, pravilno uporabiti svoj čas, Bog daje blagoslov, ko smo mi naredili svojo dolžnost, življenje pa mora biti neprestano prizadevanje za prijaznost, odprtost do drugega, modrost, odpuščanje … v sebi skrivamo veliko bogastvo, ki ga odkrivamo v preizkušnjah, v premagovanju ovir, ki odpira nove, neznane poglede na življenje, nove možnosti … Napreduje lahko samo tisti, ki je pripravljen tvegati, se odpraviti na neznano pot, sprejeti nove odgovornosti, posoditi Kristusu roke, da bi pomagal sočloveku, saj ni nič nemogočega za človeka, ki veruje in nič ni težkega za tistega, ki ljubi … (Marko Čuk v Ognjišču)

Ti življenjski izseki niso uglašeni zgolj krščansko, temveč občečloveško. Kdorkoli prisluhne tem zgodbam, bo pritegnil njihovim osnovnim sporočilom: ustvarjaj si dober odnos do vseh stvari, ljubi in zaupaj, spodbujaj rast svojih naravnih darov, pravo prijateljstvo je balzam za dušo, v slogi je moč, ne daj se zasvojiti televiziji, otresi se ovijalki pohlepa, ne prelagaj odgovornosti na drugega, uravnavaj svoja dejanja po namigih tvoje duše, v stiski se ne predaj obupu, ne beži pred seboj, ne ustvarjaj si lažne podobe o sebi, Kristus je v bližnjem in v stvareh okrog sebe. Odkriti ga je treba. (Jože Zadravec v Družini)

iz vsebine

KAJ JE ČLOVEK?
Bog je ustvaril osla in mu je rekel: »Ti si osel. Trdo boš delal od jutra do večera in nosil težka bremena na hrbtu. Jedel boš travo in ne boš ravno inteligenten. Živel boš petdeset let.«
Osel odgovori: »Petdeset let takega življenja je več kot preveč. Prosim, ne daj mi več kot trideset let.« In tako se je zgodilo.
Potem je Bog ustvaril psa in mu je rekel: »Ti si pes. Človeku boš zvest prijatelj in boš pazil na njegove stvari. Jedel boš, kar bo človeku ostalo in boš živel petindvajset let.«
Pes odgovori: »Gospod, petindvajset let takega življenja je preveč. Prosim, ne več kot deset let.« In tako se je zgodilo.
Potem je Bog ustvaril opico in ji rekel: »Ti si opica. Skakala boš z drevesa na drevo in se obnašala kot idiot. Biti moraš vesela in tako boš živela dvajset let.«
Opica reče: »Bog, dvajset let klovnovskega življenja je preveč. Prosim, ne daj mi več kot deset let.« In tako se je zgodilo.
Nazadnje je Bog ustvaril človeka in mu rekel: »Ti si človek, edino razumno bitje, ki bo bivalo na Zemlji. Svoj razum boš uporabil za to, da si boš podredil druga živa bitja. Vladal boš na Zemlji in živel dvajset let.«
Na to odvrne človek: »Bog, biti človek le dvajset let je premalo. Daj mi, prosim, tistih dvajset let, ki jih je odklonil osel, petnajst pasjih in deset tistih, ki jih je odklonila opica.«
Tako je Bog poskrbel za to, da človek preživi dvajset let kot človek, druga leta pa lahko preživi, kakor sam hoče.

Človek lahko svoja leta porabi, da jih preživi kot človek, ki je božja podoba, kot osel, pes ali opica…

BABIČINA OČALA
Neki deček je dejal prijatelju, s katerim sta se igrala: »Ko bom odrasel, bi rad nosil taka očala, kot jih nosi moja babica. Z njimi more namreč videti veliko več kot večina drugih ljudi. Lahko vidi v človeku dobro, kjer vsakdo drug vidi le slabo. Videti more, kaj bi kdo rad storil, še preden to stori. Vprašal sem jo, kako more videti dobro, in odgovorila mi je, da se je tako naučila gledati, ko je postala starejša. In ko bom jaz odrasel, bi rad imel taka očala, kot jih ima babica, da bi videl dobro v ljudeh.«

Kako drugačen bi bil svet, če bi si nadeli babičina očala! Če bi jaz gledal dobro v tebi in ti v meni, kako prijetnejše bi bilo najino življenje.

pripravlja: Marko Čuk

»Angelsko petje se sliši v višavi,« poje naša priljubljena božična pesem. Božična zgodba je polna angelov, glasnikov velikega veselja, da Bog prihaja na zemljo kot človeški otrok in svetu prinaša mir. Pater Anselm Grün nam v tej knjigi pripoveduje čudovito božično zgodbo po ‘posredovanju’ angelov.
»Radost oznanjam, nikar se ne bojte,« nagovarja angel preplašene pastirje. Božični angeli hočejo opogumiti tudi nas, hočejo utrditi naše zaupanje, da rojstvo Božjega Sina tudi nam omogoča novo rojstvo. Spremljajo nas ne le v prazničnih dneh, temveč vedno, vse dni, če dopustimo, da se Dete v naših srcih rodi. Po vzgibih našega srca nam angel prišepetava, naj bo vsako jutro za nas novo rojstvo.
Pater Anselm Grün predstavi dramo božične skrivnosti v osmih prizorih, opiše vlogo angelov in nam v kratkih razmišljanjih nakaže, kako naj svojo življenjsko vlogo odigramo mi. Kot so bili angeli poslani, da pastirjem oznanijo veliko veselje, ki bo za vse ljudi, so poslani tudi nam, da bi globlje doživeli pomen božičnih praznikov. Po angelih nam pisatelj izreka osmero božičnih voščil.

iz vsebine

Angel, ki te vodi v tišino – naj odpre nove oči, da se naučiš na novo videti sebe
Angel, ki napove rojstvo novega otroka – da bi zaupal izvornemu in resničnemu, pusti, da se v tebi rodi ta otrok

Ko se je Jezus rodil, je Gospodov angel stopil k pastirjem, ki so stražili na prostem pri svoji čredi: »Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod.« (Lk 2,10–11)
Angel pastirjev ne poziva, naj se veselijo. V njihovo življenje veselje prinaša, ko jim oznani rojstvo Odrešenika. To veselje prinašajo tri besede: Odrešenik, Mesija, Gospod.
Otrok je Mesija, kar pomeni osvoboditelj. On je tisti, ki ohranja in varuje naše pravo bistvo. Je tisti, ki bdi nad tem, da zares postanemo mi sami in se ne upognemo, ker bi želeli ustrezati pričakovanjem drugih. In je tisti, ki nas osvobaja v nas same.
Ljudi osvobaja njihovih priganjačev, ki jih nenehno silijo k temu, da bi delali še več in še hitreje, da bi vedno bolj izpolnjevali pričakovanja drugih.
Želi gospodovati v nas, da nas ne bi več obvladovali ne drugi ljudje ne naše lastne potrebe in želje. Ko je v nas Gospod Jezus Kristus, se osvobajamo gospodarjev, ki jim sicer pogosto služimo. Ko zaupamo temu sporočilu božičnega angela, se nam ni potrebno siliti k veselju. Veselje raste v nas. Ko izkusimo to, kar nam oznanja angel, se naša duša odzove z veseljem.

Angel, ki ti pojasni tvoje življenje – naj ti pokaže, kako je s teboj, povedal ti bo tudi za obljubo, kaj Bog od tebe pričakuje … spodbuja te, da vzameš življenje v svoje roke …
Angel, ki v tvoje življenje prinaša veselje – da bi prisluhnil veselju, ki žubori jna dnu tvoje duše, zaupaj sporočilu, da se je tudi zate rodil Odrešenik
Angel, ki v tvoje življenje prinaša lahkost – da boš svoje življenje jemal bolj lahkotno, s poletom, da si življenje ogledaš z druge plati …
Angel,ki te vodi na novo pot – da boš v resnici prispel na pot k samemu sebi – želi te spremeniti, te privesti v stik z Božjim otrokom v tebi
Angel, ki te varuje – naj varuje Božjega otroka v tebi, naj zavaruje tvoj pravi jaz, da boš lahko postal enkraten, edinstven
Angel, ki te spremlja – na vseh tvojih poteh, naj te napravi občutljivega za to, kar ravno potrebuješ

To je premišljevanje o angelih v božični zgodbi. Spoznamo, da angeli niso le nekoč naznanili Jezusovega rojstva, ga spremljali in varovali, temveč da božični angeli spremljajo tudi nas na naši poti učlovečenja, samouresničenja.
Božič praznujemo kot praznik ozdravljenja, ki naj nas vodi v stik z Božjim otrokom v nas. Bog naj bi se v nas rodil. To pomeni priti v stik z enkratno podobo, ki si jo je Bog naredil o vsakem izmed nas. Če se v nas rodi Bog, se naše življenje prenovi. Začnemo lahko znova. Ne določa nas naša preteklost.
Božični angeli želijo okrepiti naše zaupanje, da smemo vedno znova začeti na novo. Angeli, o katerih pripoveduje božična zgodba, nas ne spremljajo le na božič, pač pa skozi vse leto. Vedno gre za to, da zaupamo tihim vzgibom našega srca, da zaupamo temu, kar želi Bog novega ustvariti v nas. Gre tudi za zaupanje, da bo angel spremljal in varoval to novo, ki ga Bog ustvarja v nas. Na poti našega samouresničenja nas nepušča samih. Bog nam pošilja svoje angele, da nas pri tem podpirajo: varujejo naš pravi jaz. Bdijo nad tem, da se ne izgubimo in ne dovolimo, da bi nas določali številni glasovi, ki nas nenehno preplavljajo. Nasprotno, zaupajmo notranjemu glasu angelov, po katerih nam govori sam Bog in nam obljublja: Tudi tvoje življenje bo uspelo. Si edinstvena in nezamenljiva Božja podoba. Zaupaj tej podobi, saj te vodi v tvojo resnico, v tvojo svobodo in tvojo živost …

 pripravlja: Marko Čuk