Revni pastir

povejmo z zgodbo 01 2016bTisto noč, ko se je rodil Jezus, so angeli to veselo novico oznanili pastirjem. Med njimi je bil tudi zelo reven pastir, ki ni imel prav ničesar. Ko so njegovi prijatelji sklenili, da na povabilo angelov gredo v votlino in vzamejo s seboj kakšno darilo, so povabili tudi njega. Pastir pa je rekel: »Ne morem iti praznih rok, nimam kaj podariti.« Prijatelji so ga prepričevali in ga nazadnje le pregovorili.
Prispeli so na kraj, kjer je bil otrok s svojo materjo in z Jožefom. Marija je držala dete v naročju in se smehljala, ko je videla, kako velikodušno so pastirji prinašali svoje preproste darove: sir, volno ali kak sadež. Zagledala je tudi pastirja, ki ni imel ničesar, in povabila ga je, naj stopi bliže. V zadregi se je približal.
Da bi lahko sprejela darila pastirjev, je Marija nežno položila dete v naročje pastirju, ki je bil praznih rok.
Zgodbe s semeni upanja, Ognjišče 2004, 133.

RUSTJA, Božo. (Povejmo z zgodbo). Ognjišče, 2016, leto 51, št. 1, str. 31.

Zajemi vsak dan

Božja volja je nekaj najdragocenejšega. Ker kristjan pozna lastno revščino, nezanesljivost in greh, bo njegova bojazen, da bo spregledal Božjo voljo, toliko bolj živa.

(Romano Guardini)
Ponedeljek, 24. Junij 2019

Ognjišče na Facebooku

Na vrh