Naglica

povejmo z zgodbo 10 2008
 

Zgodba

Poveljnik
Poveljnik je sklical najboljše vojake in ukazal, naj se postavijo v vrsto. Med njimi je nameraval poiskati prostovoljce za tvegano in nevarno nalogo.
Najprej jim je razložil, kaj tvegajo, če se javijo kot prostovoljci. Potem je še dodal, naj prostovoljci stopijo dva koraka naprej.
V tistem trenutku pa je pristopil k njemu podrejeni častnik ter mu izročil nujno sporočilo.
Vrsta je ostala strnjena, nihče ni stal dva koraka naprej, ko se je poveljnik obrnil k vojakom. To ga je tako prizadelo, da je jezen zaklical: »Kakšna sramota! Niti en sam se ni javil!«
Kmalu pa se je ovedel, da se je v sodbi prenaglil: spoznal je namreč, da je cela vrsta vojakov stopila dva koraka naprej.

 

Misel

Izkušnja nas uči, da so dejanja, ki jih ne premislimo dovolj, napačna. Običajno so napačne tudi prehitre in nepremišljene odločitve.
Če želimo kaj dobro narediti, se ne prenaglimo, kajti stvari, ki jih delamo v naglici, ponavadi naredimo slabo.
To velja tudi za sodbe o ljudeh ali odzive na besede ali dejanja drugih.

 

Molitev

Gospod,
pogosto smo podobni poveljniku,
ker radi druge prehitro sodimo.
Toda častnik je hitro spoznal svojo napako
in ni bilo hudih posledic.
Mi pa, nasprotno,
pogosto napako prepozno spoznamo,
ko je bila škoda že storjena.
Pomagaj nam,
da ne bomo prehitro sodili
in nepremišljeno delovali
ter povzročali drugih nevšečnosti.
Daj, da se nam v življenju ne bi bilo treba nikoli kesati
zaradi svojih prenagljenih odločitev.

 

Iskra

Naglica nikoli ni prida.

Nobena slaba beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč, če je katera pripravna za spodbudo, kadar je treba, da prinese poslušalcem korist. (Ef 4,29)

RUSTJA, Božo. (Povejmo z zgodbo). Ognjišče, 2008, leto 44, št. 10, str. 64-65.

Zajemi vsak dan

Vsak mlad človek je povabljen, da v svoji notranjosti spozna besede, ki mu jih govori Bog Oče: “Ti si moj ljubljeni sin”, ko se čuti poklicanega za izpolnitev svojega poslanstva.

(papež Frančišek)
Ponedeljek, 3. August 2020
Na vrh