V drugi sezoni šova Gostilna išče šefa se nam Bine Volčič predstavlja kot šef, ki s kakovostjo, natančnostjo, raznovrstnostjo in drznostjo promovira dobro kuhanje. Če je s pomočjo televizije pridobil na medijski prepoznavnosti, se je na kuharski zemljevid s svojim delom postavil že veliko prej. Po nekaj postajah v Sloveniji kot vodja kuhinje (v Moravskih Toplicah, na Bledu) se sedaj podaja naproti novim izzivom na področju poučevanja in predajanja kuharskega znanja.

- Knjiga: Anthony Bourdain: Kuhinja strogo zaupno
- Film: Jiro dreams of sushi
- Gledališka predstava: stand-up komedije
- Nadaljevanka: Iron Chef
- Glasba: rockabilly
- Šport: kuhanje
- Hrana: vse razen vampov
- Osebnost: Paul Bocuse
- Vzornik: Inaki Aizpitarte
- Velika želja: kuharska šola
- Velika ljubezen: družina in kuharija
Priljubljeno
Pred vstopom v novo študijsko leto smo na pogovor povabili dekana Fakultete za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu Žiga Andoljška. Poleg tega, da je profesor in dekan na omenjeni fakulteti, je tudi direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in tako primeren sogovornik tako o študiju kot o perečem vprašanju mladih, kako se stanovanjsko osamosvojiti.

- družino
- poštenje in pravičnost
- odkritost
- kolo
- morje
- hinavstva
- manipulacije
- neizpolnitve dogovora
- birokracije
- kompliciranja
- Knjiga: Sienkiewicz, H.: Quo Vadis
- Film: Moje pesmi, moje sanje
- Gledališka predstava: Tiste, v katerih igrajo moje hčere
- Nadaljevanka: Christie, A.: Hercule Poirot
- Glasba: moderna in domača bolj kot klasična
- Šport: kolesarstvo
- Hrana: ribe
- Osebnost: dr. Andrej Bajuk
- Vzornik: Oče
- Velika želja: svoji družini in vsem najbolj želim miru
- Velika ljubezen: soproga Polonca
Patrik Greblo je človek, ki lahko predstavi aktualen vidik slovenske glasbene scene in ustvarjanja nasploh. Pri tem izhaja tako iz svoje aktivne vloge na več področjih zabavne in resne glasbe kot tudi iz položaja – je namreč vodja glasbene produkcije na RTV Slovenija, kot član odbora za Slovensko popevko pa je bil tudi soudeležen pri izboru nastopajočih na 51. Slovenski popevki, ki naj bi se odvila konec letošnjega septembra.

Kako sami vidite slovenski glasbeni prostor?
Priznajmo si, da imamo v Sloveniji tri glasbene stvarnosti, ki se med sabo zelo razlikujejo. Ena je radijska stvarnost, torej to, kar se vrti in posluša na radijih. Druga je koncertna stvarnost, ki je lahko tudi popolno nasprotje tega, kar se vrti na radijih. Pričakovanja koncertnega obiskovalca so lahko čisto drugačna od tega, kar ponuja radio. Koncertni poslušalec zelo rad prisluhne slovenski pesmi, tako novejšim kot tudi starim skladbam. Tam se tudi pokaže, kaj je enodnevni hit in kaj je kvalitetna skladba, ki ostane skozi leta in se zasidra v ušesa poslušalcev. Tretja stvarnost so podatki o številu prodanih plošč.
Ob tem spet omemba radijskih postaj, ki so v tem smislu na žalost podlegle uniformnosti. Na glasbo gledajo skozi določene parametre, ki jih mora imeti radijski hit: dolžina, tempo in podobno. S tem poslušalce prevzgajajo, servirajo jim nekaj iz zelo ozkega nabora glasbe. Ravno zaradi tega sem že prej omenil, da bi morali na področje zabavne glasbe poseči z določeno kulturno politiko, saj je zabavna glasba tista, ki doseže najširšo publiko. Sam se angažiram v smeri, da bi poslušalcem ponujali nekaj, kar bo zvenelo sodobno in bo hkrati dovolj kvalitetno.
Čeprav smo lahko Uroša Slaka prvič videli na televiziji v okviru dnevnoinformativnih oddaj, se je v naše dnevne sobe dobro naselil z vodenjem pogovornih oddaj – Trenj na POP TV in Pogledov Slovenije na RTV Slovenija. S svojo prodornostjo in neposrednostjo do vseh gostov v oddajah je požel mnogo odobravanja, vendar ne s strani urednikov in politike, ki so mu pred kratkim odpovedali sodelovanje v oddaji Pogledi Slovenije, ampak s strani slovenskega človeka, ki je v njem videl osebo, ki se na pravem mestu bori za pravo stvar – resnico.
Tokrat je spregovoril o raziskovalnem novinarstvu, Pogledih Slovenije in tudi o vzrokih ter posledicah ukinitve te oddaje.
Profesor fizike Boris Kham je vsaj nekaterim znan tudi kot voditelj mesečne radijske oddaje Zanimivosti nočnega neba, ki se v sklopu oddaje Doživetja narave predvaja na Radiu Ognjišče. Že več desetletij se ukvarja z opazovanjem vesolja in je zelo (pri)znan navduševalec za astronomijo. Tokrat predstavljamo njegov pogled na vesolje in položaj človeka v njem, ne moremo pa tudi mimo vprašanja o vesoljskem turizmu.
Gospodarske in finančne krize, ki smo ji v Sloveniji priča že vsaj štiri leta, ne zmoremo, ne znamo ali celo nočemo pregnati iz naših krajev. Vedno bolj se mi zdi, da velja predvsem to zadnje, saj kljub kopici strokovnjakov, ki zbirajo in obdelujejo podatke, pripravljajo strategije in simulacije, nekdo na političnem parketu misli, da bo lahko po svoje naredil boljše. Rezultate takšnega početja poznamo, zato smo se po odgovore o trenutnem stanju krize pri nas odpravili k Boštjanu Vasletu, ki z ekipo več kot petdesetih strokovnjakov dnevno spremlja in pripravlja podatke, strategije in usmeritve, kaj bi morali narediti, da bi voz potegnili iz blata.
Alenka Rebula je v slovenskem prostoru vedno bolj prepoznavna na področju osebne rasti, urejanja odnosov, vzgoje in samovzgoje, o čemer govorijo tudi številni ponatisi njenih knjižnih del. Tokrat smo v luči meseca marca, ko smo bolj pozorni na mamice in ženske nasploh, z njo spregovorili o vlogi žensk v sodobni družbi in ne nazadnje tudi o vlogi moških pri vzpostavljanju dobrega odnosa.
Profesorice na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in članice Medvladnega foruma za spremembe podnebja (IPCC) v Ženevi ni potrebno posebej predstavljati. Svojo prepoznavnost v slovenskem prostoru si je tlakovala z delom na področju varovanja okolja in podnebnih sprememb. Predava, izobražuje, piše in nasploh spodbuja k okolju prijaznemu obnašanju tako posameznikov kot večjih gospodarskih družb in vlad.
Ob dnevu Zemlje, ki ga praznujemo v mesecu aprilu in ob polemiki glede urejanja upraljavljanja s pitno vodo se nam je ravno dr. Lučka Kajfež Bogataj zdela primerna sogovornica.
