»Pozdravljena, sveta Mati, rodila si Kralja, ki vlada nebo in zemljo vse čase.« S tem pozdravom se začenja sveta maša prvi dan koledarskega novega leta, osem dni po božiču, prazniku Jezusovega rojstva. Božji Sin je postal pravi človeški otrok po deviški materi Mariji. Božje materinstvo je temelj vseh njenih odlik. Versko resnico, da je Marija prava in resnična Božja mati, je razglasil vesoljni cerkveni zbor v Efezu leta 431. Vera v Marijino Božje materinstvo je bila v Cerkvi vedno živa. Po Mariji se je izvršila tista “čudovita zamenjava”, o kateri pišejo stari cerkveni očetje: Božji Sin je postal človek, da bi ljudje postali Božji otroci. Leta 1931 je papež Pij XI. določil, naj se praznik Marijinega Božjega materinstva obhaja 11. oktobra, po koncilski prenovitvi koledarja pa je postavljen na 1. januar, ki je od leta 1968 tudi svetovni dan miru, ko “po posredovanju Kraljice miru prosimo Boga za veliki dar miru” (sv. Pavel VI.). (sč)

Na slovenskem ozemlju stoji 12 cerkva, posvečenih Božji materi Mariji; ena je žup., 11 je podr., (15 je kapel). – Edina ž. c. B. M. stoji v Kosezah - Ljubljana (1); v LJ nadškofiji pa sta še p. c. v Šinkovem Turnu (2) in na Šmarni Gori (3) (obe žup. Vodice). – V NM škofiji je cerkev B. M. na Dobravi (Dobrnič), v MB pa romarska na Brinjevi Gori (4) (Zreče). Največ cerkva (7 podr.) Marijinega Bož. materinstva je v CE škofiji: Rosulje (5) (Ljubno ob Savinji), Brezje in Lepa Njiva (6) (Mozirje), romarske v Kokarjah (7) (Rečica/Savinji), na Sv. Gorah (8) (Sv. Peter pod Sv. g.), na Čreti (9) (Vransko) in na Tinskem (10) (Zibika). Kapele so v Gradišici (11) (Brezovica – KP), na Dobravi in Dol. Prekopi (Kostanjevica/Krki – NM), v Moravcih (M. Nedelja – MS).

Z Marijinim Božjim materinstvom je (z imenom in upodobitvijo) povezanih še pet cerkva: ž. c. na Sladki Gori (13) (Čudodelna M. B./z Marjeto Antioh. – MB); ž. c. Čenstohovske M. B. v Kostrivnici (CE); prav tako bazilika na Sv. Gori pri GO (12) (Solkan – KP), romarska na Žežlju/tudi Marijino ime (14) (Vinica – NM) in na Vel. Vinjem Vrhu/s Sv. Jožefom (16) (Šmarjeta – NM).

Sem prištejmo še tri cerkve posvečene Sv. Mariji: p. c. v Šmarjah (Sežana – KP), v MB nadškofiji romarska na Gorci (15) (Sv. Peter pri MB) in na Smolniku (Ruše).

Omenimo še sedem p. c., ki so posvečene Devici Mariji: Troščine (Polica – LJ), v KP škofiji: Devica Marija v Polju (Bovec), Obršljan (Komen) in Golo Brdo (Kožbana); v MB nadškofiji v Podlehniku in Vuzenici, ter v Slakah (17) (Podčetrtek –CE).(mč)

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2021) 1, str. 98-100.
 

Božji Sin je kot človek Jezus postal član nazareške družine in s tem poudaril pomen družine za zdravo rast vsakega človeka. Po bogoslužnem koledarju od leta 1970 obhajamo praznik svete Družine na nedeljo po božiču, če v božični osmini ni nedelje, pa 30. decembra.

Na naših tleh je 10 cerkva sv. Družine (2 žup., 8 podr.) in 19 kapel. V LJ nadškofiji je ž. c. sv. Družine v Mostah (1) (LJ), podr. na Sedlu (5) (Sodražica), kapele pa v LJ (nadškofija), Malem Logu, Sori, Podgori, Stranjah in Vrhniki. – V KP škofiji stojita dve p. c.: na Predmeji (3) (Otlica) in v Hujah (4) (Pregarje); v NM je p. c. Sv. Družine v Vel. Brusnicah (6) (Brusnice), kapele pa v Vel. Nerajcu, Zg. Vodalah in Kostanjevici na Krki. – MB škofija ima največ cerkva nazareške družine (5): žup. stoji v Kidričevem (2); štiri podr. so v Sp. Poljčanah (Poljčane), Tepanju (7) (Slov. Konjice), na Selah (9) (Sv. Vid/Ptuju) in na Runču (8) (Vel. Nedelja); kapele pa v Šikolah, Kidričevem, v MB (s.sv. Frančiška KK) in Zlatoličju. – Kapeli sv. Družine sta tudi v Robanovem kotu in Župelevcu (Kapele pri Brežicah - CE)...(POPRAVEK: - v tiskanem Ognjišču je kapela v Župelevcu iz CE "zašla" v NM škofijo ... se opravičujemo) – V MS škofiji stojijo kapele sv. Družine v Branoslavcih in Cezanjevcih, Črešnjevcih (Gor. Radgona) in Grabah (Križevci/Ljutomeru) …(mč)

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 1, str. 98-99.

O življenju sv. Silvestra je ohranjenih veliko zgodb in legend, manj pa zanesljivih zgodovinskih podatkov, čeprav je vodil Cerkev enaindvajset let (do leta 335), v času, ko je cesar Konstantin dal kristjanom v rimskem cesarstvu svobodo in enakopravnost. Nobenih zgodovinskih dokazov ni, da bi krstil cesarja Konstantina, res pa je, da je z njegovo pomočjo dal zgraditi tri veličastne cerkve: svetega Odrešenika (zdaj svetega Janeza) v Lateranu, sv. Petra ob vatikanskem griču in sv. Pavla ob Ostijski cesti. Papež Silvester I. je umrl 31. decembra leta 335, njegov spomin se obhaja že od leta 354.

V času vladanja papeža Silvestra I. je Cerkev notranje najbolj ogrožala zmota, ki jo je širil duhovnik Arij: oznanjal je nauk, da je Logos (učlovečena Beseda) stvar Očeta, s čimer je tajil pravo božanstvo Kristusovo. Nauk je obsodil cerkveni zbor v Niceji leta 325. Na njem so opredelili versko resnico, da je Kristus pravi Bog in pravi človek ter sestavili vero, ki jo molimo pri maši.

Silvester je eden prvih svetnikov, ki niso bili mučenci. Upodabljajo ga s papeškim križem in tiaro, z angeli in s knjigo. Svetnik je zavetnik domačih živali in priprošnjik za dobro krmno letino.

več o papežu Silvestru v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 366-367

• Sv. Silvestru sta na Slovenskem posvečeni dve cerkvi: župnijska stoji v Šempasu (KP), podružnična pa v Novi vasi (Opatje selo – KP).

M. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 12, str. 99.
 

Apostol Janez se v svojem evangeliju predstavi kot “učenec, ki ga je Jezus ljubil” (Jn 21,20). Bil je najmlajši v zboru dvanajsterih apostolov, Gospodu vedno najbližji. Skupaj z bratom Jakobom in Petrom je bil priča Jezusovega poveličanja na gori Tabor in obujenja Jairove hčerke. Edini od apostolov je ostal Jezusu blizu v njegovem trpljenju – tudi pod križem na Kalvariji, kjer mu je umirajoči Odrešenik izročil svojo Mater. V apostolsko službo je bil poklican hkrati z bratom Jakobom, ko sta z očetom Zebedejem popravljala ribiške mreže. Sam pa je zapisal, da je bil učenec Janeza Krstnika, ki je nekega dne pokazal na Jezusa, ko je šel mimo: »Glej, Božje Jagnje!« (Jn 1,36) in Janez je šel za njim. Po Jezusovem vstajenju se je skupaj s Petrom prepričal, da je njegov grob prazen. Po Gospodovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha je deloval v Efezu, kjer je bil tudi varuh Jezusove matere Marije. Čudežno je bil obvarovan mučeniške smrti in izgnan na otok Patmos, kjer je napisal Razodetje, preroško knjigo Nove zaveze in zadnjo knjigo Svetega pisma. Umrl je okoli leta 100 v visoki starosti. (sč)

Na sliki: Metzinger V., Evangelist Janez, les, 1742, Kamnik, p. c. sv. Primoža in sv. Felicijana nad Kamnikom (prižnica).

Na slovenskem ozemlju je 16 cerkva, ki so posvečene sv. Janezu Evangelistu; sedem je župnijskih (nekatere v soupravi), devet je podružničnih. – V LJ nadškofiji stojita dve njegovi ž. c., v Retečah (1) in v Šentjoštu nad Horjulom (2); na ozemlju nadškofije so še tri p. c. Janeza Evangelista: Gorenja vas (7) (Gor. Logatec), Počakovo (8) (Svibno) in Vine (9) (Zagorje ob Savi). – V KP škofiji je evangelistu Janezu posvečena ž. c. v Ročah (3) (souprava Most na Soči), in še štiri p. c.: Javorje (10) (Hrušica), Dol (11) (Predloka), Tatre (12) (Pregarje) in stara cerkev na Ustjah (13). – V NM škofiji so sv. Janezu Evangelistu posvečene tri ž. c.: v Krškem (spodaj), v Novem mestu (4) (NM - Sv. Janez) in na Sinjem Vrhu (5) (souprava Vinica), še dve pa sta podr.: v Dobličah (Črnomelj) in v Mačkovcu (14) (Žužemberk). – V MB nadškofiji je edina ‘Janezova’ cerkev ž.c. v Dravogradu (6). – CE in MS škofija nimata nobene cerkve posvečene sv. Janezu Evangelistu. (mč)

 sv. Janez Evangelist - KRŠKO

 Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2019) 12, str. 115

Na praznik svetega Štefana, prvega mučenca, ki ga obhajamo dan po prazniku Jezusovega rojstva, občudujemo moč ljubezni, ki je “ponižala Kristusa iz nebes na zemljo in povzdignila Štefana z zemlje v nebesa”. Štefan je bil, kot beremo v Apostolskih delih, eden izmed sedmih mož, ki so pri vernikih v Jeruzalemu uživali zaupanje in so jih apostoli po molitvi in polaganju rok posvetili v diakone ter jim zaupali službo oznanjevanja in dobrodelnosti. Diakon Štefan je v moči Svetega Duha delal velika znamenja, s katerimi je vzbudil sovraštvo Judov. Pred velikim zborom, ki mu je sodil, so nastopile krive priče, toda Štefanu je Božji Duh dal zgovornost, da je vse obtožbe zavrnil. Ko je rekel, da vidi odprta nebesa in Jezusa na Božji desnici, so ga vlekli iz mesta ter ga kamnali. Prav kot v pogumnem nastopu pred velikim zborom je bil podoben Kristusu tudi v smrti. Umirajoč je molil: »Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo!« Preden je izdihnil je, posnemajoč Jezusa na križu, z močnim glasom zaklical: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!« (sč)
- Na sliki: Jurij Šubic, Mučeništvo sv. Štefana (1890), olje na platno, Ljubljana - Štepanja vas, ž. c. sv. Štefana.

Sv. Štefanu, diakonu in mučencu je na Slovenskem posvečeno 34 cerkva (12 župnijskih, 22 podružničnih) in tri kapele. V LJ nadškofiji imajo dve ž. c. sv. Štefana, prvega mučenca: v Ljubljani - Štepanja vas (1) in v Sori (2) ; poleg obeh pa je še devet p. c.: Kupljenik (Bohinjska Bela), Pokojišče (12) (Borovnica), Štefanja Gora (13) (Cerklje na Gorenjskem), Lipsenj (Grahovo), Zg. Koseze (14) (Moravče), Suha (15) (Predoslje), Smrjene (Št. Jurij pri Grosupljem), Utik (16) (Vodice) in Blejska Dobrava  (Zasip). – V KP škofiji je šest  ž. c.: Brezovica (3), Levpa (4), Log pod Mangrtom (5), Postojna (6), Solkan (7)  in Vipava (ovitek) štiri pa so p. c.: Harije (Il. Bistrica), Piran (Sv. Štefan), Zanigrad (17) (Predloka) in Kovčice - Orehek (Slivje); sv. Štefanu pa je posvečena tudi ena kapela. – V NM škofiji je sv. Štefan zavetnik ž. c. v Semiču (8), imajo pa še šest p. c.: Tomažja vas (Bela Cerkev), Klanec (19) (Fara pri Kočevju), Sušica (18) (Krka), Nemška vas (Leskovec pri Krškem), Šmarješke Toplice (Stara Cerkev) in Štefan (Trebnje), poleg tega pa še kapelo v Koblarjih (Stara Cerkev), na kraju nekdaj porušene cerkve.  – V MB nadškofiji imajo dve cerkvi sv. Štefana mučenca: ž. c. v Sp. Polskavi (9) in p. c. v Gortini (20) (Muta). – V CE škofiji je mučenec sv. Štefan zavetnik dveh ž. c.: na Gomilskem (10) in na Sv. Štefanu/Žusmu (11), imajo pa še dve p. c.: Turje (Dol pri Hrastniku) in Vranje (Sevnica); in sv. Štefana na obelisku v Teharjah (na kraju njegove porušene cerkve). – V MS škofiji je sv. Štefanu diakonu posvečena kapela v Gor. Lakošu (Lendava). (mč)

sv. Štefan, Vipava

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2018) 12, str. 115.

Na božični praznik je v koledarjih tudi ime sv. Anastazije, mučenke iz Sirmija (današnje Sremske Mitrovice), ki je dala svoje življenje za Kristusa med preganjanjem za časa cesarja Dioklecijana (ok. 302). Cesar Konstantin Veliki je dal njej na čast postaviti cerkev v Rimu, kjer je bila zelo češčena. Prišla je v mašni kanon in v nekdanje litanije vseh svetnikov.

• Sv. Anastaziji je pri nas posvečena p. c. v Gor. Brestovici (Brestovica pri Komnu – KP).

M. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 12, str. 99.
 

»Ko je Gospod visel na križu, mu je vojak s sulico prebodel stran« (Jn 19,34). V postnem času, zlasti ob petkih, s češčenjem svetega križa častimo Jezusovo srce – njegovo odrešilno ljubezen.

• Pri nas imamo Jezusovemu srcu posvečenih 11 cerkva (5 žup., 2 redovni, 4 podr.) in 22 kapel. V LJ nadškofiji je ž. c. na Rakeku,(1) redovni v LJ na Taboru (lazaristi) (2) in v Repnjah (3) (šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja). – V KP škofiji stoji pet cerkva Srca Jezusovega: žup. so v Drežnici,(spodaj) na Škofijah (4) in v Vrtojbi, (5) podr. pa pri Puštalah (Čepovan) in v Merečah (7) (Il. Bistrica). – V CE škofiji je p. c. Srca Jezusovega na Vili v Zidanem mostu (Marija Širje). – V MB škofiji omenimo večjo kapelo v Žabljeku (Laporje); ž. c. v Veliki Polani (6) in p. c. v Gančanih (8) (Beltinci) stojita na ozemlju MS škofije, kjer velja omeniti še nekaj večjih kapel: Martinje, Renkovci, Ropoča ...

 
M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 3, str. 98.