Rodila se je leta 1890 blizu Ancone v srednji Italiji, družina se je zaradi revščine preselila J od Rima, kjer je oče vzel v zakup precej zemlje. Po očetovi smrti jo je obdelovala mati, Marija, čeprav še otrok, pa je prevzela gospodinjska opravila. Ko je imela dvanajst let, jo je nekaj let starejši sosed napadel. Ker se mu ni hotela vdati, jo je večkrat zabodel z nožem. Papež Pij XII. jo je leta 1950 razglasil za mučenko čistosti in jo mladim postavil za vzornico.

več o Mariji Goretti v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 16-17.

 Edina cerkev Marije Goretti pri nas je v Bistrici pri Tržiču (LJ).

ZAVETNICA
Sv. Marija Goretti je zavetnica Marijinih družb, mladih deklet, žrtev posilstva, revežev, mladine na splošno, priprošnjica proti revščini.

V življenju skromne deklice, ki smo jo obdali z najvišjo častjo, moremo videti zgled, ki ni vreden samo nebes, ampak ga mora  občudovati in častiti tudi naš čas. Družinski očetje in matere lahko spoznajo, kako naj vzgajajo otroke, ki jim jih je dal Bog, v svetosti in junaštvu in izpolnjevanju tega, kar zahteva katoliška vera. (Pij XII. ob slovesnosti razglasitve za svetnico)

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 7, str. 98

Sveti Urh je bil nekdaj med najbolj češčenimi svetniki na Slovenskem. Priporočali so se mu za srečno zadnjo uro in ga prosili za pomoč v raznih telesnih slabostih. Rodil se je leta 890 v plemiški družini na Švabskem. Starši so ga zaupali v vzgojo menihom v Sanct Gallnu v Švici, od tam je odšel v Augsburg, kjer ga je škof posvetil v duhovnika. Po škofovi smrti ga je papež hotel postaviti za njegovega naslednika, toda Urh si te odgovorne službe ni upal sprejeti, češ da je premlad. Nekaj let zatem pa je na željo vseh, ki so ga poznali in spoštovali, postal škof in obenem državni knez. Obojno službo je znal skladno izvrševati in prav v tem je njegovo svetništvo. Veliko škofijo Augsburg je vodil polnih petdeset let. Kot dobri pastir je šel med ljudi. Najbolj so mu bili pri srcu reveži, bolniki in ostareli. V zgodovino se je zapisal kot branilec svojega škofijskega mesta Augsburga ob napadu divjih Madžarov avgusta 955: sam je vodil obrambo, ‘oborožen’ samo z duhovniško štolo, svoje vernike pa je prosil, naj tiste, ki se bojujejo, podpirajo z molitvijo. (sč)
Na sliki: A. Cebej, sv. Urh, olje na platnu, okrog 1765, Narodna galerija, Ljubljana

Augsburškemu škofu sv. Urhu je na naših tleh posvečenih 40 cerkva (15 župnijskih in 25 podružničnih), med njimi je šest p. c. (v celjski in mariborski škofiji – Koroška), ki svojega zavetnika naslavljajo Ulrik (zunaj naših meja sv. Urha imenujejo tudi Ulrih, Udalrik). – V LJ nadškofiji je največ cerkva sv. Urha (16) in od teh je sedem župnijskih: Begunje na Gor., Leskovica, Smlednik, Šenturška Gora (oskrb. Velesovo), Vranja Peč (oskrb. Homec), Zaplana (oskrb. Vrhnika) in Žabnica (oskrb. Škofja Loka - Suha); še devet je p. c.: med Podolnico in Zaklancem (Horjul), na Kremenici (Ig), v Žiganji vasi (Križe), v Zavogljem in v Dobrunjah (Sostro), v Maršičih (Sv. Gregor), na Taboru v Zavrhu (Sv. Trojica nad Cerknico), v Hotemažah (Šenčur) in v Ravenski vasi (Zagorje ob Savi). – V KP škofiji je priprošnjiku za srečno zadnjo uro posvečenih pet ž. c.: Bovec, Branik, Ravne (oskrb. Cerkno), Ubeljsko in Zavratec (oskrb. Godovič); dve p. c. pa sta v Lažah (Senožeče) in v Tolminu (pokop.) – V NM škofiji je edina ž. c sv. Urha v Velikem Gabru, v škofiji pa je še devet p. c.: na Okrogu (Čatež - Zaplaz), na Vihrah (Leskovica pri Krškem), v Podstenicah (Poljane - Dolenjske Toplice; v Roviščah (Studenec), v Čadržah (Šentjernej), v Žalovičah (Šmarjeta), na Cerovcu (Trebelno) in v Slančjem Vrhu (Tržišče) – V MB nadškofiji stojita dve ž. c. sv. Urha: v Podgorju pri Slovenj Gradcu in v Strojni, tudi dve p. c. (sv. Ulrika) sta na Koroškem: v Dovžah (Št. Ilj pod Turjakom) in v Tinjah (sv. Ulrik). – V CE škofiji so vse štiri p. c. posvečene sv. Ulriku in sicer v Lesičnem (Pilštanj), v Brezjem pri Bojsnem - Slopno (Pišece), v Gor. Brezovem (Sevnica) in v Gaberkah (Šoštanj). – V MS škofiji ni cerkva, ki bi imele za zavetnika Sv. Urha (Ulrika). (mč)

Veliki Gaber

 Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2020) 7, str. 123

Vsako leto na drugo velikonočno nedeljo poslušamo evangeljski odlomek, v katerem apostol Janez poroča, da se je Jezus po svojem vstajenju prvi večer prikazal svojim učencem in pregnal njihov strah. Tomaža ni bilo med njimi in ko so mu drugi polni veselja o tem pripovedovali, jim ni verjel. Čez osem dni jih je vstali Gospod spet obiskal. Jezus se je posebej obrnil do Tomaža in ga zaradi tega grajal, nakar je Tomaž  izpovedal vero z vzklikom: »Moj Gospod in moj Bog!« Zaradi svoje nevere je Tomaž postal ‘slaven’, vendar pa o njem malo vemo. Preden ga je Jezus poklical, je opravljal ribiški poklic ob Genezareškem jezeru. Evangelist Janez trikrat navaja Tomažev vzdevek Dvojček, kar je prevod njegovega imena, ki izhaja iz aramejske besede ‘toma’ (dvojček). Staro izročilo ve povedati, da je Tomaž po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha oznanjal evangelij na Bližnjem Vzhodu in prišel celo do Indije, zato indijske kristjane včasih imenujejo ‘Tomaževi kristjani’. Umrl naj bi kot mučenec v kraju Mailapur pri Madrasu. (sč) - Na sliki: Sv. Tomaž vtika prst v Jezusove rane, freska, 1492,  p. c. sv. Tomaža v Stomažu pri Vrabčah (žup. Vrabče).

Sv. apostolu Tomažu je pri nas posvečenih 34 cerkva: sedem župnijskih, 27 podružničnih in ena kapela (oratorij). – V LJ nadškofiji imajo dve ž. c.: Krašnja (1)  in Ljubljana - Zadobrova (2) ; kar 13 pa je p. c.: Topol (Begunje pri Cerknici), Sp. Draga (Ivančna Gorica) (8) , Bitnje (Kranj - Šmartin), Češnjica (Ovsiše), Zg. Pirniče (Pirniče), Britof (Predoslje) (12), Planinca (Preserje), Rateče - Planica (pokopališče) (11), nad Praprotnim (Selca), na Vrhu (Stari trg pri Ložu), Brode (Škofja Loka), Loke (Šmartno v Tuhinju) (10), nad Vel. Poljanami (Vel. Poljane). – V KP škofiji najdemo štiri ž. c. sv. Tomaža: Novaki (5),  Osp (6),  Pliskovica (3)  in Stomaž (4) ; šest je p. c.: Vrhpolje (Hrpelje - Kozina), Koprivišče (Kal nad Kanalom) (16), Idrsko (Kobarid) (7) , Vrsnik (Ledine) (17), Stomaž (Vrabče) in Famlje (Vreme); v starem delu Kopra je tudi Tomaževa cerkvica (kapela). – NM škofija nima nobene ž. c., apostolu pa je posvečenih pet p. c.: Tanča Gora (Dragatuš) (14),  Vrh pri Hinjah (Hinje), Gor. Stara vas (Šentjernej) (15), Velike Poljane (Škocjan pri NM) in Gor. Straža (Vavta vas) – V MB nadškofiji je ena ‘Tomaževa’ župnijska cerkev (Sv. Tomaž - pri Ormožu) (spodaj)  in ena p. c. – v Tomaški vasi (Šmartno pri Slovenj Gradcu).(9)  - V CE škofiji imajo dve p. c. sv. Tomaža: Brecljevo (Šmarje pri Jelšah) in Sv. Tomaž nad Vojnikom (Vojnik) (13)  – V MS škofiji nimajo nobene apostolu Tomažu posvečene cerkve. (mč) (OP.: v reviji je nekaj cerkva napačno označeno (številka) - tu so popravki - se opravičujemo!)

      
Sv. Tomaž (pri Ormožu)

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2018) 07, str. 115.

Slovesni praznik apostolov Petra in Pavla obhajamo 29. junija. Petra imenujemo ‘prvak apostolov’, ker mu je Jezus določil vodstveno vlogo v svoji Cerkvi. To je napovedal že ob prvem srečanju z njim, ko mu je spremenil ime: »Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa« (to pomeni Peter) (Jn 1,42). Utemeljitev za Petrovo prvenstvo v apostolskem zboru pa je njegova izpoved vere v imenu vseh učencev: »Ti si Kristus, Sin živega Boga« (Mt 16,16). Jezus je najprej pohvalil njegovo vero, potem pa mu je dejal: »Jaz pa ti povem: Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo cerkev« (Mt 16,18). Apostol Peter je po Jezusovem vnebohodu oznanjal evangelij najprej v Antiohiji, potem pa v Rimu, središču takratnega sveta. Vsak Petrov naslednik je najprej škof krajevne Cerkve v Rimu, obenem pa prvi pastir vesoljne Cerkve ali papež.

Pavlu pravimo ‘apostol narodov’, ker je bil po posebni Božji izvolitvi največji misijonar vseh časov. O sebi piše, da je “po Božji volji poklican apostol Jezusa Kristusa” (1 Kor 1,1), “nič manjši” od tistih apostolov, ki so hodili z Jezusom. Sklicuje se na srečanje z Gospodom pred Damaskom, ki je bilo tako silovito, da Savel, zakleti preganjalec kristjanov postal Pavel, najzvestejši Jezusov učenec in oznanjevalec. Ta spreobrnitev je v Apostolskih delih, zgodovini prve Cerkve, opisana dvakrat: prvo je po pripovedovanju prič zapisal evangelist Luka, drugo pa je podal Pavel sam, ko se je zagovarjal pred judovskim ljudstvom. Povedal je, da je tiste, ki so govorili o Kristusu, “smrtno preganjal”. Kristjane je šel lovit celo v Damask. Ko so se bližali Damasku, »me je nenadoma obsijala velika svetloba z neba; padel sem na tla in zaslišal glas: “Savel, Savel, kaj me preganjaš?” Odgovoril sem: “Kdo si, Gospod?” In rekel mi je: “Jaz sem Jezus Nazarečan, ki ga ti preganjaš.” (...) In rekel sem: “Kaj naj storim Gospod?” Gospod pa mi je rekel: “Vstani in pojdi v Damask in tam se ti bo vse povedalo, kaj ti je treba storiti”« (Apd 22,1-16). Od tedaj je bil Jezus za Pavla edini Gospod.

Apostola godujeta skupaj zato, ker sta skupaj dala življenje za Kristusa.

Oba skupaj (sv. Peter in Pavel) sta zavetnika 22. cerkva na Slovenskem: 10 je župnijskih, 12 podružničnih - in dve kapeli). V LJ nadškofiji stojita dve ž. c.: na Vrhpoljah pri Moravčah in v Zagorju ob Savi, p. c. (3) pa so: na Dolenjem jezeru (Cerknica), na Sp. Slivnici (Grahovo) in v Tisovcu (Struge). - V KP škofiji sta apostoloma Petru in Pavlu posvečeni dve ž. c.: v Lokovcu in Tomaju, p. c. pa so: v Noznem (Gradno) v Peratih (Livek), v Lojah (Podmelec), na Brezovem Brdu (Pregarje) in v/na Gažonu (Šmarje pri KP). - NM škofija ima pet cerkva apostolov Petra in Pavla: ž. c je v Osilnici, p. c. pa v Gor. Ložinah, v Sp. Logu (Stari Trg/Kolpi) in v Vel. Mraševem (Sv. Križ - Podbočje). - V MB nadškofiji stojita dve ž. c. sv. Petra in Pavla: na Ptuju (Ptuj - Sv. Peter in Pavel) in na Vel. Tinju. - Tudi CE škofija ima dve cerkvi sv. Petra in Pavla: Vitanje in Zavodnje. V MS škofiji stoji ž. c. apostolov v Hotizi, p. c. v Lipovcih (Beltinci), večja kapela pa v Lukačevcih (Murska Sobota). (V Ognjišču bomo naštete cerkve predstavili junija 2022)

Samo sv. Petru, prvaku apostolov’je pri nas posvečenih 62 cerkva, 25 župnijskih, 37 podružničnih in tri kapele. – V LJ nadškofiji je sv. Petru posvečenih osem ž. c.: Blagovica (1), Komenda (2), Ljubljana-Sv. Peter (3), Naklo (4), Preddvor (5), Radeče (6) , Radovljica (7) in Selca (8); ‘Petrovih’ je tudi 14 p. c.: Gora nad Poljčami (Begunje na Gor.), Studenec (Bloke), Prigorica (Dolenja vas), Kamniške planine (Kamnik), Dvor (27)  (Polhov Gradec), Ježni Vrh (Primskovo na Dol.), Ladja (Sora), Lož (Stari Trg pri Ložu), Pšata (Sv. Jakob ob Savi), Golče (Zasavska Sveta Gora), Dob (Šentvid pri Stični), Bodovlje (Škofja Loka), Vintarjevec (Šmartno pri Litiji) in Vrh (Želimlje); ter kapela nad Šempetrsko graščino (KR - Šmartin). –

V KP škofiji je sv. Peter zavetnik šestih ž. c.: Ilirska Bistrica (9), Klanec, Pivka (10), Povir (11),  Šempeter (desno) in Temnica (12); in enajstih p. c.: Odolina (Brezovica), Gabrovica (oskrb. Komen), Grgar (pokop.), Goriče (Hrenovice), Volče (Košana), Sv. Peter (Krkavče), Vitovlje (28)  (Osek), Piran (26) (Sv. Peter), Sv. Peter (Ročinj), Zatolmin (Tolmin) in Dobravlje (Vipavski Križ). – V NM škofiji sta dve ž. c. sv. Petra: Črnomelj (13) in Št. Peter - Otočec (14) ; na ozemlju škofije je tudi devet p. c. : Kamni Vrh (Ambrus), Stankovo (Čatež ob Savi), Korte (Dobrnič), Zapudje (Dragatuš), Drašiči (23) (Metlika), Žunovec (Mirna), Koritnica (Raka), Gor. Mokronog (Trebelno) in Jezero (Trebnje); ter kapela na Mlaki (Stara Cerkev). – V MB nadškofiji so tri ‘Petrove’ cerkve: Sv. Peter na Kronski Gori (15) , Sv. Peter pri Mariboru (16) in Žiče (17); v Ribičju (24) (Muta) pa je edina p. c. – V CE škofiji je apostolu Petru posvečenih pet ž. c.: Bočna (18 - posvečena prav Sedežu ap. Petra), Buče (19) , Sv. Peter na Kristan Vrhu, Sv. Peter pod Svetimi gorami (20)  in Šempeter v Savinjski dolini (21); p. c. pa sta v Brestanici (pokop.) in v Oleščah (Sv. Rupert nad Laškim). – Edina ž. c. sv. Petra v MS škofiji je v Gornji Radgoni (22), imajo pa še kapelo v Šalamencih (Pečarovci). (mč - Ognjišče (2019) 2, str. 115.)

Na Slovenskem je tudi petnajst (15) cerkva, ki so posvečene sv Pavlu (ena župnijska in 14 podružničnih).  V LJ škofiji so štiri podružnične (in kar trije kraji so dobili ime po zavetniku): Šentpavel (8) (Sostro), Stara Fužina (9) (Srednja vas v Bohinju), Šentpavel (10) (Sv. Jakob ob Savi) in Šentpavel (11) (Šentvid pri Stični). – V KP škofiji je pet ‘Pavlovih’ p. c.: v Vrtovinu (12) (Kamnje), na Planini pri Ajdovščini (13) (sv. Pavel), v Črnotičah (14) (Podgorje), nad Ročinjem (15) (sv. Pavel) in v Starodu (16) (Podgrad). – V NM škofiji so štiri p. c. sv. Pavla: na Gorici (Leskovec pri Krškem), na Dol. Podborštu (17) (Mirna Peč), v Podpeči (18) (Sv. Križ - Gabrovka) in na Vinkovem Vrhu (19) (Žužemberk). – V CE škofiji pa je edina ž. c. sv. Pavla pri nas (Prebold - 7), imajo pa še eno podružnično na Sremiču (20) (skupaj z rojstvom Janeza Krstnika - žup. Videm - Krško) in kapelo v Pavlovi vasi (Pišece).

Poleg teh pa je pri nas še sedem (7) cerkva, ki so posvečene Savlovemu srečanju z Gospodom pred Damaskom (Spreobrnitvi apostola Pavla - 25. januar): tri so župnijske in štiri podružnične. - V LJ nadškofiji so Pavlovi spreobrnitvi posvečene ž.c. cerkve v Mavčičah (1), v Stari Oselici (2) in na Vrhniki (desno) p. c. pa sta v Žerovnici (3) (Grahovo) in v Komendi (4) (sv. Križ). – V KP škofiji je spreobrnitvi apostola Pavla posvečena p. c. na Straži (5) (Cerkno); v CE škofiji pa še p. c. v Brezju pri Dovškem (6) (Senovo). (mč -  v: Ognjišče (2020) 1, str. 115

pripravlja Marko Čuk

Po izročilu je njeno rojstno leto 983, kraj pa grad Pilštajn na Štajerskem. Starši so imeli grofovski naslov, na njihovih družinskih posestvih so živeli v ogromni večini Slovenci in z njimi je bila Ema povezana od otroških let. Po smrti moža Viljema je začela je velikodušno delo za korist ljudi in Cerkve. Na Krki na Koroškem je dala zgraditi veliko cerkev in samostan za redovnice benediktinke. Sama je sprejela redovno obleko, ni pa napravila obljub. V samostanu je ostala do svoje smrti okoli leta 1045. Leta 1287 so njene posmrtne ostanke prenesli v kripto cerkve, kjer so ji postavili veličasten grob. Ljudstvo jo je takoj začelo častiti kot svetnico, Cerkev pa ji je to čast uradno priznala leta 1938. Romarjem, ki prihajajo v Krko, se je 25. junija 1988 pridružil papež sv. Janez Pavel II., ko je bilo tam srečanje treh dežel.

Sv. Emi sta pri nas posvečeni dve cerkvi, obe v CE škofiji; župnijska je pri Sv. Emi, podružnična pa v Kozjem. (mč)

Krstno ime Ema na Slovenskem kar pogosto slišimo, po podatkih Statističnega urada RS (2019) je pri nas 5.444↑ žensk s tem imenom (45. mesto med ženskimi imeni). Zanimanje zanj se je v zadnjih dvajsetih letih močno povečalo (+ 3.650).

  p. c. Kozje
ž. c. Sv. Ema nad Podčetrtkom

 
Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2021) 6, str. 107. 

Edini svetnik, ki se ga Cerkev v svojem bogoslužju spominja vsako leto dvakrat: ob njegovem zemeljskem rojstvu (24. junija) in njegovem rojstvu za nebesa – mučeništvu (29. avgusta), je Janez Krstnik. Njegovo rojstvo je Bog po angelu oznanil očetu Zahariju, podobno kot malo kasneje Mariji učlovečenje Jezusa, Božjega Sina. V obeh primerih je Božji poslanec določil tudi ime otroka, s katerim je nakazano njegovo poslanstvo. Ime Janez, hebrejsko Johanan, pomeni ‘Bog je milostljiv’. Janezu pravimo Krstnik, ker je kot Jezusov predhodnik oznanjal krst pokore in je v Jordanu krščeval, zlasti pa zato, ker je krstil tudi Jezusa in ga razglasil za obljubljenega Mesija. Zaharija in njegova žena Elizabeta sta bila že stara, ko sta prejela oznanilo o rojstvu sina. Ko je angel prišel k Mariji, ji je v potrditev, da Bogu ni nič nemogoče, povedal, da njena sorodnica Elizabeta “v svoji starosti” pričakuje otroka. – Janez Krstnik je umrl kot mučenec za resnico, ker je kralja Heroda grajal zaradi grešnega življenja. (sč)

Sv. Janezu Krstniku (rojstvu in mučeništvu) je v Sloveniji posvečenih 91 cerkva (28 župnijskih in 63 podružničnih) ter štiri kapele. – V LJ nadškofiji je sedem ž. c.: Hotedršica, Kovor, Ljubljana - Trnovo (1),  Preska, Škofja Loka - Suha (4),  Trata - Gorenja vas in Zasip (8),  poleg teh pa še 20 p. c.: Sp. Besnica (Besnica), Studeno (Bloke), Sabočev (Borovnica), Log (Brezovica), Zg. Brnik (Cerklje), Cerknica (sv. Janez K.), Gabrje (Dobrova), Gatina (Grosuplje), Vernek (Hotič), Nadgorica (LJ - Črnuče), Sp. Otok (Mošnje), Mamolj (Polšnik), Dolnji vrh (Primskovo/Dol.), Zbilje (Smlednik), Srednja vas (Bohinj), Luže (Šenčur), Bukovica (Šentvid/Stični), Boršt (Tomišelj), Dvorska vas (Vel. Lašče) in Goropeke (Žiri) ter kapela na Kofcah. – V KP škofiji je šest ž. c. sv. Janeza Krstnika: Ajdovščina (5),  Čepovan, Idrija/Bači, Matenja vas, Plave (vikariat) in Predloka (9);  11 pa je p. c.: Kal (Bovec), Planina (Cerkno), Sušak (Jelšane), Bač (Knežak), Volčji Grad (Komen), St. Sušica (Košana), Zabiče (Podgraje), Štorje (Povir), Smrje (Prem), Podgrad (Rodik) in Šebrelje (sv. Ivan)(13);  ter kapeli v Izoli in Piranu (krstilnica). – NM škofija ima svetniku posvečenih pet ž. c.: Dragatuš (2),  Kočevska Reka (11),  Mirna, Sela/Šumberku in Šentjanž (6),  12 pa je p. c.: Tribuče (Adlešiči), M. Sinji Vrh (Bela Cerkev), Gabrje (Brusnice), Petrova vas (Črnomelj), Cvišlerji (Kočevje), Leščevje (Krka), Drnovo (Leskovec/KK), Gor. Lokvica (Metlika), Verdreng (Mozelj), Sinji Vrh (pok.), Mačkovec (Št. Peter - Otočec in Breza (Trebnje). – Tudi v MB nadškofiji je pet ž. c. Jezusovega predhodnika: Čadram - Oplotnica, Maribor - stolnica (3),  Ojstrica, Št. Janž na Dravskem polju-Starše (ovitek)  in Št. Janž/Dravogradu (7); sedem pa je p. c.: Sp. Muta (Muta), Hum (Ormož), Haloze - Janški Vrh (Ptujska Gora) (14),  Janževski vrh (Ribnica na Pohorju), Janževa Gora (Selnica ob Dravi), Šentjanž nad Dravčami (Vuzenica), Gorenjski Vrh (Zavrč). – V CE škofiji imajo štiri ž. c.: v Podsredi, Razborju pod Lisco, Rečici ob Savinji in Šentjanžu na Vinski Gori (15),  poleg teh pa še 10 p. c.: Dobrovlje in Letuš (Braslovče), Polje (Rečica/Savinji), Senovo (p. c.), Sp. Brezovo (Sevnica), Slivnica/CE (p. c.), Orehovec (Sv. Štefan/Žusmu), Gorenje (Šmartno ob Paki), Prožin (Teharje) in Sremič (Videm - Krško). – V MS škofiji je Janezu Krstniku posvečena ž. c. v Ljutomeru (10),  imajo tudi tri podr.: Ivanci (Bogojina), Sp. Krapje (Ljutomer) in Sodišinci (Tišina) ter kapelo v Trnju (Črensovci). (mč)

Čuk S. in Čuk M., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2017) 6, str. 131.

Ahac(ij) je bil stotnik rimske vojske in je pretrpel mučeništvo za časa cesarja Hadrijana (117–138). Je eden od velikih priprošnjikov v sili, h kateremu se verni ljudje zatekajo v vseh stiskah, zlasti v hudih boleznih, v smrtnem strahu in kadar je človek v dvomu. Za svojega zavetnika so ga imeli tudi idrijski rudarji, ker so na njegov spominski dan odkrili bogato žilo živosrebrne rude.

Pri nas stoji deset cerkva sv. Ahacija, vse so podružnične. Tri so v LJ nadškofiji: na Nemškem Rovtu (Boh. Bistrica), na Kališu (Gozd) in nad Malim Ločnikom (Turjak). Prav toliko jih je tudi v KP škofiji: v Budanjah (stara cerkev), v Prelesju (Plave, Deskle) in v Ledinskih Krnicah (Ledine). Sv. Ahaciju je posvečena tudi cerkev v Trebči vasi (Žužemberk – NM) in na Stražah (Št. Ilj pod Turjakom – MB); dve cerkvi sta tudi v CE škofiji: na Stranjah (Brestanica) in v Stopčah (Šentjur/CE).

Češčenje sv. Ahacija pri nas ima svoje zgodovinsko ozadje. Ko se je bosanski paša Hasan s svojo vojsko pripravljal, da čez reko Kolpo vdre na slovensko ozemlje, se mu je upirala samo še trdnjava Sisak. Andrej Turjaški in Adam Ravbar sta s slovenskimi strelci 22. junija 1593 premagala veliko močnejšo turško vojsko. Pred bitko sta se priporočila sv. Ahaciju, ki je bil tudi sam vojščak.

 
Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2021) 6, str. 107. 

Umrla sta kot mučenca v Milanu, najverjetneje pod cesarjem Decijem okoli leta 250. Njun spomin je ohranjal sv. Ambrož, ki je bil škof v Milanu proti koncu 4. stoletja. Odkril je njim grob in njune relikvije slovesno prenesel v svojo stolnico, ki zdaj nosi ime po njem. Bila sta tako slavna, da sta bili njuni imeni vključeni v litanije vseh svetnikov; v novih, ki so se izoblikovale po drugem vatikanskem koncilu, ju ni več.

Svetnikoma je posvečena p. c. pri sv. Joštu (Šmartno ob Dreti – MB).

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 2, str. 98