Bibliotheca Sanctorum, kritična izdaja svetniških življenjepisov, ki so jo pripravili po naročilu papeža sv. Janeza XXIII., našteva dvajset svetih ali blaženih Marjet, v slovenskem Letu svetnikov jih najdemo pet. »Med svetimi Marjetami je najbolj zanimiva tista Antiohijska (20. julija), rosna devica in lepotica iz 4. stoletja, ki je zaradi svoje trdne vere komaj petnajstletna pretrpela najstrašnejše muke,« jo poveličuje pisateljica Zora Tavčar v svoji knjigi Poklical si me po imenu (Ognjišče, Koper 1985). »Zato ta deviška deklica velja za priprošnjico v najhujši sili. V prejšnjih stoletjih je veljala za prvo zavetnico kmetov in porodnic ter ob hudi uri.«

Legenda pripoveduje, da je bila Marjeta hčerka poganskega duhovnika v Antiohiji. Njena lepota in milina sta v hišo privabljala številne snubce. Oče jo je imel silno rad, ko pa mu je povedala, da jo je njena dojilja vzgojila v krščanski veri, jo je izročil sodišču, kjer so jo s krutimi mukami hoteli pripraviti, da bi se svoji veri odpovedala. Vse je bilo zaman, zato je bila obsojena na smrt z obglavljenjem. To se je zgodilo okoli leta 305, med preganjanjem kristjanov za časa cesarja Dioklecijana. Upodabljajo jo z zmajem, ki ga drži na verigi. Legenda namreč pripoveduje, da se ji je v ječi prikazal hudič v podobi zmaja, ki ga je ukrotila. (sč)

Sv. Marjeti je na Slovenskem posvečenih 48 cerkva: 21 župnijskih, 27 podružničnih in tri kapele. – V LJ nadškofiji stoji devet ž. c. mučenke sv. Marjete: Borovnica,(1) Bohinjska Bela,(2) Dol pri Ljubljani,(3) Golo,(4) Horjul,(5) Planina pri Rakeku,(6) Prežganje,(7) Radomlje (8) in Vodice;(9) poleg teh pa še 10 p. c.: Gradišče (21) (Brdo), Malo Črnelo (Ivančna Gorica), Šmarjetna Gora (22) (Kranj – Šmartin), Tomačevo (LJ – Sv. Križ/Žale), Žlebe (Preska), Jereka (23) (Srednja vas v Bohinju), Šmarata (Stari trg pri Ložu), Jagnjenica (Svibno), Široka Set (Vače) in Trata (24) (Velesovo); kapeli sta na Polju (Dolenja vas/Ribnica) in Veliki Račni (Kopanj). – V KP škofiji je ž. c. sv. Marjete v Podkraju;(10) p. c. (5) pa so: na pobočju Stola (Breginj), v Skriljah (Kamnje), v Dolenjah (25) (Planina), v Kočah (26) (Slavina) in v Hruševlju (Šlovrenc v Brdih). – V NM škofiji je ž. c. sv. Marjete v Šmarjeti,(11) p. c. (6) pa stojijo v Jurni vasi (27) (Podgrad), v Bojanji vasi (Radovica), v Podulcah,(28) na Kamnici (Šentjanž), na Vrhu pri Križu nad Poljanami (Šmihel pri Žužemberku) in v Grmu (29) (Trebnje). – V MB nadškofiji je osem ‘Marjetinih’ cerkva, šest je župnijskih: Kebelj, (12) Kotlje,(13) Muta,(14) Selnica ob Dravi,(15) Sv. Marjeta niže Ptuja/Gorišnica (spodaj) in Sv. Marjeta ob Pesnici;(16) podružnični pa stojita v Ritoznoju (Slovenska Bistrica) in na Dravskem polju (Št. Janž na Dravskem polju/Starše) – V CE škofiji so ž. c. v Planini pri Sevnici,(17) na Polzeli,(18) na Sladki Gori (10) (sozavetnica Čudodelna Mati Božja) in v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah;(20) prav toliko (4) je tudi p. c.: Čača vas (Kostrivnica), Pečje (Sevnica, Libna (30) (Videm - Krško) in Sp. Dolič (Vitanje). – Edina cerkev (večja kapela) sv. Marjete Antiohijske v MS škofiji stoji v Domajincih (Cankova). (mč)

sv. Marjeta niže Ptuja - Gorišnica

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2021) 7, str. 99.

Starozavezni prerok Elija je vršil svoje preroško poslanstvo v letih 874–853 pred Kristusom, v času izraelskega kralja Ahaba in njegovih naslednikov.

 Zavetniku letalcev so pri nas posvečene tri cerkve: žup. v Koprivi na Krasu (1) (KP), podr. pa v Mihelah (3) (Hrpelje-Kozina - KP) in na Planini 2) [Stockendorf] (Semič – NM).

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče 3 (2022), 98.

Od 16. stol. v Kopru častijo bl. Elija (Elio), ki naj bi bil doma v bližnji Koštaboni. Po legendi naj bi živel v 1. stol., bil učenec sv. Mohorja, ki naj bi ga poslal spreobračat nevernike v Istro. Izvor češčenja njegovega groba (v koprski stolnici) je nejasen, ohranja pa se v zavesti domačinov.

Podružnična cerkev bl. Elija stoji v Koštaboni (KP).

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 2, str. 98

Karmel je gora v Palestini, na kateri se je prerok Elija boril za češčenje Jahveja, pravega Boga izvoljenega ljudstva Stare zaveza. Ob koncu 11. stoletja so se na Karmelu naselili Mariji posvečeni puščavniki. Pred muslimanskim pritiskom so se morali umakniti v Evropo in tam je nastal karmeličanski red, ki ga je potrdil papež Honorij III. leta 1228. Marijino češčenje je zelo pospeševala karmelska bratovščina.

več o sv. Mohorju in Fortunatu v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 32-33

Karmelski Materi Božji je pri nas posvečenih 13 cerkva (4 žup. in 9 podr.) in 7 kapel – V LJ nadškofiji je edina cerkev na Češnjicah (žup.). – V KP škofiji je KMB posvečena ž. c. v Podgrajah; podr. stojijo v Čedljah in na Maliji (Korte), v Pučah (Koštabona) in v Pregari (Sočerga); ob stolni cerkvi v Kopru je njena kapela-krstilnica. – V NM škofiji je p. c v Slapih /Zlab (Šmarjeta), večja kapela je na Gor. Prekopi (Kostanjevica na Krki) in v Radovičih (Metlika). – V MB nadškofiji sta Karmelski MB posvečeni ž. c. na Kušerniku (Sv. Marjeta/Pesnici) in nad Ljubičnim - Škapulirska Marija (Poljčane). – Tudi v CE škofiji stojita dve ž. c. KMB: na Dobju pri Planini in v Velenju (Sv. Marija); podr. sta v Dragah (Hrastnik) in v Marija Gradcu (Laško). – V MS škofiji je KMB posvečena p. c. v Ižakovcih (Beltinci), večje kapele so v Gaberju (Lendava), Rankovcih (Tišina) in M. Polani (V. Polana).

 
M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 7, str. 98. 

Sveti Henrik je pri dvajsetih letih nasledil svojega očeta kot bavarski vojvoda, leta 1002 pa je postal nemški kralj, dve leti zatem še rimski cesar.

Ko je bil sveti Božji služabnik maziljen za kralja, se ni zadovoljil s stiskami časnega kraljevanja. Hotel si je pridobiti večno krono, zato je stopil v službo najvišjega Kralja: skrbno je pospeševal bogoslužje, cerkvam je podelil obsežna posestva in jih obdaril z neštetim okrasjem in opremo. Na svojem ozemlju je ustanovil novo bamberško škofijo, … (iz starega življenjepisa)

več o Henriku II. v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 29-30.

 • Na pobudo žene Kunigunde je Henrik freisinški škofiji podaril Stražišče pri Kranju in zemljo med Žabnico, Savo in Soro; briksenški škofiji pa Bled s širšo okolico med obema Savama. Pri nas se je njegovo češčenje ohranilo več stoletij in sv. Henrik (v pohorski govorici Areh) je zavetnik dveh p. c.: na Arehu na Pohorju (Sv. Martin na Pohorju) in v Vonarju (Sv. Ema) ⇒ desno.

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 3, str. 98

Oglej je bil v 9. stol. žarišče misijonskega delovanja med Slovenci južno od reke Drave. Sveta Mohor in Fortunat, zavetnika oglejskega patriarhata, sta botrovala Slomškovi pobudi za poimenovanje knjižne založbe (Mohorjeva družba), ki jo je ustanovil leta 1851. Petsto let (1461–1961) sta bila prva zavetnika LJ škofije, odtlej pa sta njena druga patrona.

Le v krščanstvu cveti in zori prava osrečilna omika; zatorej je prav in spodobno, da se društvo, ki nosi in širi med Slovenci pravo omiko, po tem apostoli prave omike tudi imenuje Društvo sv. Mohorja … (bl. Anton Martin Slomšek)

več o sv. Mohorju in Fortunatu v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 27-29.

Na slovenskem ozemlju (J od Drave) je sv. Mohorju in Fortunatu posvečeno 28 cerkva (pet žup. in 23 podr.), zavetnik treh je sam sv. Mohor. – V LJ nadškofiji sta na glavnem oltarju desetih cerkva: žup. v Jaršah (1) (Groblje), podr. pa na Koreni (6) (Horjul), v Mateni (Ig), v Podlipovici (Izlake), na Mohorjevem hribu (7) (Moravče), v Zabrekvah (Selca), na Osolniku (Sora), v Zideh (Šentgotard), na Selih (Šmarje - SAP) in na Libergi (Šmartno/Litiji). - V KP škofiji je pet cerkva sv. Mohorja in Fortunata, dve sta žup. - Podraga (2) in Renče, (3) podr. pa so na Pečinah (8) (Šentviška Gora), v Piranu in v Ravnici (9) (Grgar). – V NM škofiji sta svetnika patrona ž. c. v Žužemberku (4) in treh p. c.: v Krški vasi (10) (Cerklje ob Krki), nad Črnečo vasjo (Kostanjevica na Krki) in v Goriški vasi (Škocjan/NM); sam sv. Mohor pa p. c. v Moravčah/Gabrovki  (11) (Sv. Križ - Gabrovka). – V MB nadškofiji stoji pet p. c. sv. Mohorja in Fortunata: Lačna Gora (Čadram - Oplotnica), Podgora (12) (Kotlje), Kozjak (Sv. Florijan v Doliču), Turški Vrh (Zavrč) in Kupčinji Vrh (Žetale). – V CE škofiji so svetnikoma posvečene štiri cerkve: žup. Gornji Grad (5) in podr. Male Rodne (Rog. Slatina), Šoštanj (14) in Stopnik (Vransko); samo sv. Mohorju pa p. c. na Šmohorju (13) (Javornik – žup. Laško) in p. c. v Brestanici.

 
M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 2, str. 98. 

Začetnika zahodnega meništva je papež sv. Pavel VI. razglasil za prvega zavetnika Evrope, ker je “s križem, knjigo in plugom prinesel krščanski napredek narodom”. Njegova redovna pravila povzemajo tri besede: Moli in delaj.

Opašimo torej svoja ledja z vero in opravljanjem dobrih del in pod vodstvom evangelija stopajmo po njegovi poti, da bomo vredni gledati njega, ki nas je poklical v svoje kraljestvo. (sv. Benedikt)

več o sv. Benediktu v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 25-27.

 • Sv. Benediktu je pri nas posvečenih 9 cerkva (4 žup. in 5 podr.). V LJ nadškofiji sta ž. c. v Kresnicah (1) in Stranjah,)(2) p. c. pa na Taboru (5) (Podbrezje – sozav. Žalostna MB), na Blečjem Vrhu (7) (Polica) in v Kozariščah (6) (Stari trg/Ložu). – V MB škofiji je svetnik zavetnik cerkve pri Sv. Benediktu v Slov. goricah; (3) v CE pa dvema p. c.: na Žigrskem Vrhu (8) (Sevnica) in v Mestinju (9) (Sladka Gora); ž. c. sv. Benedikta je tudi v Kančevcih (4) (MS).

 
M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 3, str. 98. 

Rodila se je leta 1890 blizu Ancone v srednji Italiji, družina se je zaradi revščine preselila J od Rima, kjer je oče vzel v zakup precej zemlje. Po očetovi smrti jo je obdelovala mati, Marija, čeprav še otrok, pa je prevzela gospodinjska opravila. Ko je imela dvanajst let, jo je nekaj let starejši sosed napadel. Ker se mu ni hotela vdati, jo je večkrat zabodel z nožem. Papež Pij XII. jo je leta 1950 razglasil za mučenko čistosti in jo mladim postavil za vzornico.

več o Mariji Goretti v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 16-17.

 Edina cerkev Marije Goretti pri nas je v Bistrici pri Tržiču (LJ).

ZAVETNICA
Sv. Marija Goretti je zavetnica Marijinih družb, mladih deklet, žrtev posilstva, revežev, mladine na splošno, priprošnjica proti revščini.

V življenju skromne deklice, ki smo jo obdali z najvišjo častjo, moremo videti zgled, ki ni vreden samo nebes, ampak ga mora  občudovati in častiti tudi naš čas. Družinski očetje in matere lahko spoznajo, kako naj vzgajajo otroke, ki jim jih je dal Bog, v svetosti in junaštvu in izpolnjevanju tega, kar zahteva katoliška vera. (Pij XII. ob slovesnosti razglasitve za svetnico)

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 7, str. 98