Legenda slika sv. Krištofa kot orjaka, ki je na svojih ramenih prenašal popotnike čez divjo reko. V novejšem času velja za zavetnika avtomobilistov.

Sveti Krištof velja za pomočnika v sili in je zavetnik zoper naglo smrt. Za svojega zavetnika ga imajo čolnarji, splavarji, nosači, vodniki, prevozniki, atleti, planinci, tesarji, klobučarji, pleskarji, knjigovezi, iskalci zakladov, vrtnarji, v zadnjem času avtomobilisti, … Sv. Krištof je tudi priprošnjik proti nalezljivim boleznim, proti ognjeni in vodni nevarnosti. V zvezi njegovim češčenjem je bila leta 1485 v Ljubljani ustanovljena bratovščina sv. Krištofa.

več o sv. Krištofu. v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 49-51.

• Na Slovenskem imamo precej cerkva, ki imajo na zunanji steni sliko sv. Krištofa, na glavnem oltarju pa je samo v dveh podr. cerkvah: v Grajski vasi (Gomilsko) (levo) in na Gramnu (Laško) – obe CE škofija.

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 3, str. 98

Marija Magdalena (tj. Marija iz mesta Magdala) je bila ena od žena, ki jih je Jezus ozdravil. Iz hvaležnosti ga je spremljala, stala je pod njegovim križem na Kalvariji. Na velikonočno jutro je navsezgodaj pohitela k Jezusovemu grobu, kjer je prva srečala Vstalega. Kasneje so jo nekateri razlagalci Svetega pisma izenačili s skesano grešnico (Lk 7,37-50).

več o Mariji Magdaleni v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 46-47

Sv. Mariji Magdaleni je na Slovenskem posvečenih 52 cerkva: 8 župnijskih, 44 podružničnih in dve kapeli. – V LJ nadškofiji stojita njeni ž. c. v Sodražici (1) in Zlatem Polju; (2) podr. pa na Brodu (Boh. Bistrica), Pšati (9) (Cerklje na Gor.), v Rupi (KR - Zlato polje), Prašah (Mavčiče), na Okroglem (10) (Naklo), v Metnaju (Stična), na Zg. Slivnici (11) (Magdalenska gora – Šmarje SAP), v Gradišču (12) (Šmartno/Litiji) in Kriški vasi (13) (Višnja Gora); večji kapeli sta v Dobrovi (pok.) in Motniku. – V KP škofiji je ž. c. sv. Magdalene na Gorah nad Idrijo;(3) p. c. (5) so na Kozjanah (Brezovica), v Krasnem (Gradno), Podbežah (14) (Hrušica), Kosezah (Il. Bistrica), Ocizli (15) (Klanec), nad Senikom (Kožbana), v Lokah (16) (Kromberk), pri Otoščah (17) (Lozice), v Smokvici (18) (Movraž), Kilovčah (19) ( Prem) in na Selih/Volčah (20) (Volče). – V NM škofiji naštejemo 15 ‘Magdaleninih’ p. c.: Vel. Plešivica (21) (Adlešiči), Lukovec (Boštanj), Tušev Dol (Črnomelj), Klinja vas (22) (Kočevje), Oštrc in Ržišče (23) (Kostanjevica na Krki), Božakovo (24) (Metlika), Dol. Globodol (25) (Mirna Peč), Arčelca (26) (Sela/Šumberku), Rožni Dol (Semič), Gor. Radenci (Stari trg/Kolpi), Črmošnjice (27) (Stopiče), Martinja vas (Šentlovrenc), Jesenice na Dol. (Vel. Dolina) in Reber (28) (Žužemberk). – V MB nadškofiji je pet cerkva sv. Magdalene, dve žup.: Javorje (4) in MB - Sv. Magdalena, (5) in tri podr.: Vrata (29) (Dravograd), Vel. Varnica (30) (Sv. Andraž v Halozah) in Brda (31) (Šmartno/SG). – V CE škofiji sta ž. c. sv. Magdalene v Dramljah (6) in Slivnici/CE,(7) podr. pa v Orešju (32) (Bizeljsko), v Gornjem Gradu (33) (pok.), na Homu (34) (Prebold), pri Sv. Jederti nad Laškim, na Ločici (45) (Vransko) in v Zagorju ob Savi. – V MS škofiji je sv. Magdaleni posvečena ž. c. na Kapeli pri Radencih.(8)

  M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 7, str. 99. 

Prerok Danijel je od Boga prejel izreden dar videnj, v katerih je odkrival Božjo sodbo nad svetom in Mesijev prihod. Knjiga, ki nosi ime po njem kaže propad vsega tistega, kar vstaja zoper Božje kraljestvo.

• Preroku Danijelu je pri nas posvečenih deset cerkva (pet žup. in pet podr.). V KP škofiji jih je največ (6): ž. c. stojita v Dornberku (1) in v Štanjelu (2), p. c. pa v Sanaboru (6) (Col), Hruševju (7) (Hrenovice), Zalogu (9) (Postojna) in Volčah (10) (pok. – Volče). – Dve ‘Danijelovi’ ž. c. sta tudi v MB škofiji: na Razborju pri Slovenj Gradcu (3) in pri Sv. Danijelu nad Prevaljami (Šentanel - 4. – V CE škofiji je preroku Danijelu posvečena stolna cerkev v Celju (5), p. c. pa stoji pri sv. Danijelu nad Trbonjami.(8)

M. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 11, str. 99.
 

Bibliotheca Sanctorum, kritična izdaja svetniških življenjepisov, ki so jo pripravili po naročilu papeža sv. Janeza XXIII., našteva dvajset svetih ali blaženih Marjet, v slovenskem Letu svetnikov jih najdemo pet. »Med svetimi Marjetami je najbolj zanimiva tista Antiohijska (20. julija), rosna devica in lepotica iz 4. stoletja, ki je zaradi svoje trdne vere komaj petnajstletna pretrpela najstrašnejše muke,« jo poveličuje pisateljica Zora Tavčar v svoji knjigi Poklical si me po imenu (Ognjišče, Koper 1985). »Zato ta deviška deklica velja za priprošnjico v najhujši sili. V prejšnjih stoletjih je veljala za prvo zavetnico kmetov in porodnic ter ob hudi uri.«

Legenda pripoveduje, da je bila Marjeta hčerka poganskega duhovnika v Antiohiji. Njena lepota in milina sta v hišo privabljala številne snubce. Oče jo je imel silno rad, ko pa mu je povedala, da jo je njena dojilja vzgojila v krščanski veri, jo je izročil sodišču, kjer so jo s krutimi mukami hoteli pripraviti, da bi se svoji veri odpovedala. Vse je bilo zaman, zato je bila obsojena na smrt z obglavljenjem. To se je zgodilo okoli leta 305, med preganjanjem kristjanov za časa cesarja Dioklecijana. Upodabljajo jo z zmajem, ki ga drži na verigi. Legenda namreč pripoveduje, da se ji je v ječi prikazal hudič v podobi zmaja, ki ga je ukrotila. (sč)

Sv. Marjeti je na Slovenskem posvečenih 48 cerkva: 21 župnijskih, 27 podružničnih in tri kapele. – V LJ nadškofiji stoji devet ž. c. mučenke sv. Marjete: Borovnica,(1) Bohinjska Bela,(2) Dol pri Ljubljani,(3) Golo,(4) Horjul,(5) Planina pri Rakeku,(6) Prežganje,(7) Radomlje (8) in Vodice;(9) poleg teh pa še 10 p. c.: Gradišče (21) (Brdo), Malo Črnelo (Ivančna Gorica), Šmarjetna Gora (22) (Kranj – Šmartin), Tomačevo (LJ – Sv. Križ/Žale), Žlebe (Preska), Jereka (23) (Srednja vas v Bohinju), Šmarata (Stari trg pri Ložu), Jagnjenica (Svibno), Široka Set (Vače) in Trata (24) (Velesovo); kapeli sta na Polju (Dolenja vas/Ribnica) in Veliki Račni (Kopanj). – V KP škofiji je ž. c. sv. Marjete v Podkraju;(10) p. c. (5) pa so: na pobočju Stola (Breginj), v Skriljah (Kamnje), v Dolenjah (25) (Planina), v Kočah (26) (Slavina) in v Hruševlju (Šlovrenc v Brdih). – V NM škofiji je ž. c. sv. Marjete v Šmarjeti,(11) p. c. (6) pa stojijo v Jurni vasi (27) (Podgrad), v Bojanji vasi (Radovica), v Podulcah,(28) na Kamnici (Šentjanž), na Vrhu pri Križu nad Poljanami (Šmihel pri Žužemberku) in v Grmu (29) (Trebnje). – V MB nadškofiji je osem ‘Marjetinih’ cerkva, šest je župnijskih: Kebelj, (12) Kotlje,(13) Muta,(14) Selnica ob Dravi,(15) Sv. Marjeta niže Ptuja/Gorišnica (spodaj) in Sv. Marjeta ob Pesnici;(16) podružnični pa stojita v Ritoznoju (Slovenska Bistrica) in na Dravskem polju (Št. Janž na Dravskem polju/Starše) – V CE škofiji so ž. c. v Planini pri Sevnici,(17) na Polzeli,(18) na Sladki Gori (10) (sozavetnica Čudodelna Mati Božja) in v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah;(20) prav toliko (4) je tudi p. c.: Čača vas (Kostrivnica), Pečje (Sevnica, Libna (30) (Videm - Krško) in Sp. Dolič (Vitanje). – Edina cerkev (večja kapela) sv. Marjete Antiohijske v MS škofiji stoji v Domajincih (Cankova). (mč)

sv. Marjeta niže Ptuja - Gorišnica

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2021) 7, str. 99.

Starozavezni prerok Elija je vršil svoje preroško poslanstvo v letih 874–853 pred Kristusom, v času izraelskega kralja Ahaba in njegovih naslednikov.

 Zavetniku letalcev so pri nas posvečene tri cerkve: žup. v Koprivi na Krasu (1) (KP), podr. pa v Mihelah (3) (Hrpelje-Kozina - KP) in na Planini 2) [Stockendorf] (Semič – NM).

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče 3 (2022), 98.

Od 16. stol. v Kopru častijo bl. Elija (Elio), ki naj bi bil doma v bližnji Koštaboni. Po legendi naj bi živel v 1. stol., bil učenec sv. Mohorja, ki naj bi ga poslal spreobračat nevernike v Istro. Izvor češčenja njegovega groba (v koprski stolnici) je nejasen, ohranja pa se v zavesti domačinov.

Podružnična cerkev bl. Elija stoji v Koštaboni (KP).

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 2, str. 98

Karmel je gora v Palestini, na kateri se je prerok Elija boril za češčenje Jahveja, pravega Boga izvoljenega ljudstva Stare zaveza. Ob koncu 11. stoletja so se na Karmelu naselili Mariji posvečeni puščavniki. Pred muslimanskim pritiskom so se morali umakniti v Evropo in tam je nastal karmeličanski red, ki ga je potrdil papež Honorij III. leta 1228. Marijino češčenje je zelo pospeševala karmelska bratovščina.

več o sv. Mohorju in Fortunatu v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 32-33

Karmelski Materi Božji je pri nas posvečenih 13 cerkva (4 žup. in 9 podr.) in 7 kapel – V LJ nadškofiji je edina cerkev na Češnjicah (žup.). – V KP škofiji je KMB posvečena ž. c. v Podgrajah; podr. stojijo v Čedljah in na Maliji (Korte), v Pučah (Koštabona) in v Pregari (Sočerga); ob stolni cerkvi v Kopru je njena kapela-krstilnica. – V NM škofiji je p. c v Slapih /Zlab (Šmarjeta), večja kapela je na Gor. Prekopi (Kostanjevica na Krki) in v Radovičih (Metlika). – V MB nadškofiji sta Karmelski MB posvečeni ž. c. na Kušerniku (Sv. Marjeta/Pesnici) in nad Ljubičnim - Škapulirska Marija (Poljčane). – Tudi v CE škofiji stojita dve ž. c. KMB: na Dobju pri Planini in v Velenju (Sv. Marija); podr. sta v Dragah (Hrastnik) in v Marija Gradcu (Laško). – V MS škofiji je KMB posvečena p. c. v Ižakovcih (Beltinci), večje kapele so v Gaberju (Lendava), Rankovcih (Tišina) in M. Polani (V. Polana).

 
M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 7, str. 98. 

Sveti Henrik je pri dvajsetih letih nasledil svojega očeta kot bavarski vojvoda, leta 1002 pa je postal nemški kralj, dve leti zatem še rimski cesar.

Ko je bil sveti Božji služabnik maziljen za kralja, se ni zadovoljil s stiskami časnega kraljevanja. Hotel si je pridobiti večno krono, zato je stopil v službo najvišjega Kralja: skrbno je pospeševal bogoslužje, cerkvam je podelil obsežna posestva in jih obdaril z neštetim okrasjem in opremo. Na svojem ozemlju je ustanovil novo bamberško škofijo, … (iz starega življenjepisa)

več o Henriku II. v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 29-30.

 • Na pobudo žene Kunigunde je Henrik freisinški škofiji podaril Stražišče pri Kranju in zemljo med Žabnico, Savo in Soro; briksenški škofiji pa Bled s širšo okolico med obema Savama. Pri nas se je njegovo češčenje ohranilo več stoletij in sv. Henrik (v pohorski govorici Areh) je zavetnik dveh p. c.: na Arehu na Pohorju (Sv. Martin na Pohorju) in v Vonarju (Sv. Ema) ⇒ desno.

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 3, str. 98