Sveti Ožbolt (na Koroškem, Štajerskem … Ožbalt – iz nemškega Oswald) je na Slovenskem zelo češčen, o čemer pričuje 20 njemu posvečenih cerkva. Rodil se je okoli leta 605 kot sin angleškega kralja Ethelfrida. Ko mu je bilo dvanajst let, je oče padel v bitki in kraljevič Ožbolt je moral bežati na Škotsko, kjer se je zatekel v varstvo menihov, ki so ga poučili v krščanski veri in ga krstili. Kot vladar Northumberlanda, pokrajine ob meji s Škotsko, je v bitki pri Maserfieldu 5. avgusta 642 padel v roke poganskemu kralju, ki ga je v svojem sovraštvu do krščanstva dal strahovito mučiti, nato pa obglaviti. Njegovi zvesti podaniki so njegovo truplo položili v grobnico samostanske cerkve v Bardneyu. Kralja-mučenca je Bog proslavil s številnimi čudeži, zato se je njegovo češčenje naglo širilo po vsej Angliji, od tam pa so ga škotski menihi prenesli tudi na evropsko celino, zlasti v dežele Srednje Evrope. Zelo priljubljen je bil med Slovenci severno od Drave. Za svojega zavetnika so si ga izbrali savinjski splavarji, velja pa tudi za priprošnjika za lepo vreme in dobro letino. (sč)

Na sliki: Sv. Ožbolt, kip farnega zavetnika, ž. c. Šentožbolt, glavni oltar.

Sv. Ožbo(a)ltu je pri nas posvečenih 22 cerkva: 5 župnijskih in 17 podružničnih. – Polovica jih stoji na ozemlju LJ nadškofije: župnijski sta na Zg. Jezerskem (spodaj) in v Šentožboltu (1), podružnične pa v Gorjah (5) (sv. Ožbalt), na Zg. Jezerskem (6) (sv. Ožbolt – stara cerkev), v Volčjem Potoku (7) (Kamnik), v Čirčah (8) (Kranj), na Ožboltu nad Zmincem (9) (Škofja Loka), v Lužarjih (10) (Vel. Lašče), v Leskovcu (11) (Višnja Gora) in v Lučah (12) (Žalna). – V KP škofiji je edina cerkev sv. Ožbolta v Stržišču pod Črno prstjo (13) (nekdaj vikariat, zdaj p. c., oskrb. iz Podbrda). – Tudi NM škofija nima nobene ž. c. sv. Ožbolta, kralju in mučencu pa sta posvečeni p. c. v Dragovanji vasi (14) (Dragatuš) in na Javorovici (15) (Šentjernej); p. c. v Budganji vasi (Žužemberk), nekdaj posvečena sv. Ožboltu, ima za zavetnico Marijo Snežno. – V MB nadškofiji so ‘priprošnjiku za lepo vreme’ posvečene tri ž. c.: v Črni na Koroškem (2), na Ptuju (Ptuj - Sv. Ožbalt) (3) in v Sv. Ožbaltu ob Dravi (4); podružnična cerkev pa je na Ožbaltskem vrhu (16) (Sv. Peter na Kronski Gori). – V CE škofiji je pet p. c. sv. Ožbalta, zavetnika splavarjev: Pernovo (17) (Galicija), Pečice (18) (Podsreda), Uniše (19) (Ponikva), Dobje pri Lesičnem (20) (Prevorje) in Cirkovce (Velenje - Sv. Martin). – V MS škofiji nimajo cerkva sv. Ožbolta. (mč)

IME IN GOD
Ime Ožbolt je anglosaškega izvora (zloženka ‘Bog’ in ‘vladati’), značilno je predvsem za Koroško. Pri nas je Ožboltov malo (30), še manj je Ožbaltov (11), poznamo tudi različico Ožbe (52); zadnjih dvajset let pa je postala zelo ‘popularna’ oblika Ožbej (696ꜛ). Godujejo lahko tudi 28. 2. (sv. Ozvald, menih in škof); 5. 8. je v koledarju Oswald, pri nas sv. Ožbalt ali Ožbolt, angleški kralj v 7. stoletju († 642).

 Zgornje Jezersko

 Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2020) 8, str. 115

Cerkev je vodil v času cesarja Valerijana (254–257), ko so jo pretresali hudi notranji spori (kako ravnati z ljudmi, ki so bili krščeni v krivoverstvu in se vrnili v katoliško Cerkev). Prepovedal je ponovno krščevanje in prišel s spor s kartaginskim škofom Ciprijanom. Ko se je pod cesarjem Valerijanom (253–260) spet začelo preganjanje kristjanov, sta oba umrla mučeniške smrti.

• Pri nas imamo sv. Štefanu, papežu posvečene tri cerkve: v LJ nadškofiji stoji njegova ž. c. v Ribnici (1) (LJ), v KP škofiji ž. c. v Košani (2), p. c. pa v Topolcu (3) (Il. Bistrica).

M. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 10, str. 98.
 

Svetopisemska žena iz Betanije nedaleč od Jeruzalema, je s sestro Marijo in z bratom Lazarjem gostoljubno sprejemala Jezusa in njegove učence.

Marto upodabljajo kot gospodinjo s šopom ključev za pasom ali s kuhalnico v roki, včasih tudi s kotličkom z blagoslovljeno vodo, s katero kroti zmaja. Sveta Marta je zavetnica delavk, služkinj, gostilničarjev, gospodinj, kuharic, peric. Za nas vse je sveta Marta vzornica prisrčne gostoljubnosti.

več o Pantaleonu v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 60-61.

Zavetnici gospodinj in delavk je posvečena p. c. v Kopru (nekdaj kapucinska samostanska cerkev, v kateri je spovedoval tudi sv. Leopold Mandić [1905–6]).

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče 3 (2022), 98.

Cerkev se spominja vseh treh Jezusovih prijateljev iz Betanije: Marije in njene sestre Marte (po preurejenem koledarju skupaj 29. 7.), sredi decembra pa njunega brata Lazarja. Evangelist Janez nam je ohranil poročilo o Lazarju, njegovi bolezni, smrti in obujenju od mrtvih. Obujenje Jezusovega prijatelja, ki je ležal v grobu že četrti dan, se je zgodilo javno in je mnoge navzoče prepričalo, da je Jezus napovedani Mesija, hkrati pa je bilo eno najmočnejših nagibov Jezusovih nasprotnikov, predvsem velikega zbora in farizejev, da ga spravijo s poti.

Obuditev Lazarja je za kristjana eno najbolj tolažilnih poroštev za to, da se tudi zanj vrata smrti zapro samo začasno. Ob tem dogodku se pokaže ne samoJezusova Božja moč, temveč tudi njegova človeška stran, saj ga ob grobu prijatelja premaga ganotje, da zajoka, tako da so navzoči rekli: »Poglejte, kako ga je ljubil!«

več o Lazarju iz Betanije v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 342-343

• Podružnična cerkev sv. Lazarja stoji v Postojni (pok. – KP); njegova kapela pa na pok. v Vodicah nad Ljubljano (LJ).

 M. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 12, str. 99.
 

V družini štirinajstih pomočnikov v sili je sveti Pantaleon predvsem zavetnik zdravnikov, ker je bil osebni zdravnik cesarja Maksimijana. Neki duhovnik ga je pridobil za krščanstvo, poklicni tovariši so ga ovadili in v moči svoje vere je junaško prestal hude muke.

več o Pantaleonu v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 58.

Podružnična cerkev sv. Pantaleona stoji v Hotični (žup. Slivje - KP).

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče 2 (2022), 98.

Po izročilu koprske Cerkve rojen v Loparju nedaleč od Boršta (sv. Nazarij) in Koštabone (bl. Elio). Izhajal naj bi iz skromne kmečke družine, a je tako globoko ljubil Boga, da je zanj daroval svoje življenje.

V Loparju (nad Marezigami) stoji njemu posvečena podružnična cerkev (žup. Truške - KP).

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče 2 (2022), 98.

Jakobov protoevangelij, apokrifni spis (ok. 150), poroča o Joahimu in Ani, starših Jezusove matere Marije, o njenem rojstvu, otroštvu in zaroki vse do Jezusovega rojstva. Po novem svetniškem koledarju, veljavnem od leta 1969, Joahim in Ana godujeta skupaj 26. julija, prej smo se očeta Joahima spominjali 16 avgusta. Sveti Ani je na Slovenskem posvečenih nad 60 župnijskih cerkva in podružnic, sv. Joahimu pa le podružnica v Jasenu, župnija Ilirska Bistrica. Joahim in Ana sta bila potomca Davidovega rodu, iz katerega naj bi izšel obljubljeni Mesija. Hčerka Marija se jima je rodila na stara leta. Pri sebi sta jo imela le tri leta, potem sta jo po zaobljubi izročila templju. Ime Ana v hebrejščini pomeni milost, ljubezen, molitev. K sveti Ani, Marijini materi, so se zatekale matere in nerodovitne žene. Umetniki Ano navadno upodabljajo, kako mali hčerki Mariji razlaga Sveto pismo; mnogo podob in kipov pa jo kaže kot Ano ‘Samotretjo’: v naročju velike svete Ane sedi mala Marija, v Marijinem naročju pa je mali Jezus, (sč)

Na sliki: V. Metzinger, Družina svete Ane, olje na platno, 1747, Ljubno ob Savinji, ž. c. sv. Elizabete.

Sv. Ani je pri nas posvečenih 67 cerkva (12 župnijskih in 55 podružničnih) ter štiri kapele. – Največ ž. c. sv. Ane je v LJ nadškofiji (4): Dobovec (1),  Gozd, Javor (2)  in romarska v Tunjicah (spodaj),  poleg teh pa imajo še 13 p. c.: Koželjek (Begunje/Cerknici), Šemnik (Izlake), Žažar (Podlipa), Šentan (Preserje) (3),  Mala Gora (Ribnica), Podlož (Stari Trg/Ložu), Butajnova (Šentjošt nad Horjulom) (4),  Češnjice (Šentvid/Stični), sv. Ana-kapucini (Škofja Loka), Zg. Jablanica (Šmartno/Litiji), Ljubelj (Tržič), sv. Ana v Višnji Gori in Ledinica (Žiri). – V KP škofiji so tri ž. c. sv. Ane: Batuje, Cerkno (5) in Grahovo ob Bači (6); osem pa je p. c.: Magozd (Drežnica), Hrašče (Hrenovice), Dolenje (Jelšane), Bač (Knežak) (7), sv. Ana-frančiškani (Koper) (9),  Nova Sušica (Košana), sv. Ana (Ponikve), Razguri (Vrabče) in kapela v Kanalu. – V NM škofiji je sv. Ani posvečena ž. c. v Toplicah (8) in kar 17 p. c.: Vrh nad Boštanjem (Boštanj), Vimol (Črmošnjice), Šmaver (Dobrnič), Tanča Gora (Dragatuš), Hrib in Koprivnik (Kočevje), Mokri Potok (Kočevska Reka), sv. Ana (Leskovec/Krškem), Vidošiče (Metlika) (13), Debenec (Mirna), Graben (NM-Sv. Lenart), Peščenec (Osilnica), Beli Kamen (Stara Cerkev), Ledeča vas (Šentjernej), Korenitka (Šentlovrenc), Gradišče nad Vrhpečjo (Velika Dolina) ter kapela v Kostanjevici na Krki (župnišče) – V MB nadškofiji sta dve ž. c. sv. Ane: Fram (12) in Sv. Ana v Slov. Goricah (11), 10 pa je p. c.: sv. Ana (Koprivna), Stari Grad (Makole), Ribniško selo (MB-Sveta Marija), sv. Ana (Pameče), Leše (Prevalje), sv. Ana (Slovenske Konjice), Veliki Vrh  (Sv. Barbara v Halozah – Cirkulane) (10), Orlica (Sv. Marija v Puščavi), Pungart na Pohorju (Št. Ilj pod Turjakom) in Drakšl (Velika Nedelja). – V CE škofiji je Marijini materi posvečena ž. c. na Prevorju (15),  Anine pa so p. c.: Šmarje (Sevnica), Babna Gora (Sv. Štefan/Žusmu), Vrhe (Teharje) in Tinsko (Zibika) (14),  in dve kapeli: sv. Ana-zdravilišče (Rog. Slatina) in sv. Ana-pokop. (Solčava). – V MS škofiji je ž. c. sv. Ane v Bakovcih (17),  p. c. pa so v Boreči (Gor. Petrovci) (16),  na Podgradju (Ljutomer) in v Gomilici (Turnišče). (mč)

Čuk S. in Čuk M., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2017) 7, str. 131.

Apostol Jakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru. Oče Zebedej je bil ribič, sinova Jakob in Janez sta mu pomagala. Ko je kmalu na začetku svojega javnega delovanja nekega dne prišel mimo Jezus, ju je poklical “in takoj sta pustila čoln in očeta ter šla z njim” (Mt 4,22). Evangelist Marko pripominja, da jima je Jezus dal ime Boanerges, Sinova groma (Mr 3,17) zaradi njunega vihravega značaja. Ko sta Jezusa prosila, da bi v njegovem kraljestvu sedela na njegovi desnici in levici, jima je napovedal, da se bo to zgodilo, vendar na drugačen način. Skupaj s Petrom in bratom Janezom je bil Jakob priča Jezusovega poveličanja na gori Tabor in obuditve Jairove hčerke od mrtvih. Te tri je Jezus vzel s sabo v vrt Getsemani, ko je pred svojim strašnim trpljenjem šel molit. V dneh Jezusovega ponižanja se ni izkazal, po njegovem in prihodu Svetega Duha je kot prvi izmed apostolov pričeval za Jezusa z mučeniško smrtjo (Apd 12,2). Po starem izročilu je njegov grob od 7. stol. v Španiji, v mestu, ki se po njem imenuje Santiago de Compostela in je priljubljena evropska božja pot. (S. Čuk)

Na sliki: M. Bradaška, Sv. Jakob st., o. pl., 1906, Leše, ž. c. sv. Jakoba st., gl. oltar.

Sv. Jakobu je pri nas posvečenih 70 cerkva: 26 župnijskih, 44 podružničnih in ena kapela. – V LJ nadškofiji je sedem ž. c. apostola Jakoba: Leše, Ljubljana - Sv. Jakob (1), Podbrezje, Polica (2), Ribno (3), Sv. Jakob ob Savi (4) in Škofja Loka (5); imajo pa tudi 16 p. c.: frančiškani (Kamnik), Borje (Kolovrat), Stanežiče (Ljubljana - Šentvid), nad Potočami (Preddvor), Petelinec (Preska), Hraše (Smlednik), Pudob (Stari trg pri Ložu), Brezovica (Sv. Katarina - Topol), Štrukljeva vas (Sv. Vid nad Cerknico), Padež (Šentjurij - Podkum), Mali Osolnik (Škocjan/Turjaku), Strahomer (Tomišelj), Mala Slevica (Velike Lašče), Velika Dobrava (Višnja Gora), Blatna Brezovica (Vrhnika) in Kotredež (Zagorje ob Savi). – Na ozemlju KP škofije najdemo šest ž. c., posvečenih sv. Jakobu: Dolenja Trebuša, Ledine (6), Livek (7), Studeno (8), Štjak (9) in Veliki Dol (10); tu je tudi osem p. c.: Šared (Izola), sv. Jakob (Marijino Celje/Lig), sv. Jakob (Podgrad), sv. Jakob (Povir), Rakitovec in Stepani (Predloka), Ozeljan (Šempas) in Narin (Šmihel). – V NM škofiji stojijo tri ž. c. sv. Jakoba st.: v Banja Loki (11), Kostanjevici na Krki (12) in Vavti vasi (13; poleg teh pa najdemo še 13 p. c.: Naklo (Črnomelj), Koprivnik (Kočevje), Velike Lese (Krka), Hrušica (Stopiče), Beriča vas (Suhor), Velika Loka (Šentlovrenc), Telče (Škocjan pri NM), Cerovec (Šmarjeta), Ždinja vas (Št. Peter - Otočec), Vrhtrebnje (Trebnje), Pavla vas (Tržišče), Ponikva (Velika Dolina) in sv. Jakob (Žužemberk). – V MB nadškofiji je sedem ‘Jakobovih’ ž. c.: v Črnečah (skupaj s sv. Andrejem), Koprivni, Limbušu (14), Mežici (15), Ormožu (16), Pamečah (17) in v Jakobskem Dolu (Sv. Jakob v Slo. Goricah) (spodaj); p. c. pa je v Resniku (Sv. Kunigunda na Pohorju). – V CE škofiji sta dve ž. c. sv. Jakoba: Dol/Hrastniku (18) in Galicija (19), imajo pa še šest p. c.: Mali Vrh (Pišece), Okonina (Radmirje), Šedem (Senovo), Topolšica (Šoštanj), Zabrdo (Velenje - Sv. Marija in sv. Jakob (Žusem). – Edina cerkev apostola Jakoba v MS škofiji je ž. c. v Dobrovniku (20), imajo pa še kapelo na Kapci (Lendava). (mč)

sv. Jakob Starejši - Sv. Jakob v Slovenskih  goricah (Jakobski Dol)

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2019) 7, str. 115.