»Obhajamo rojstni dan svete Neže. Poročajo, da je pri dvanajstih letih postala mučenka. Kako velika in obsodbe vredna je krutost, ki niti otroku ni prizanesla! Še večja in močnejša pa je vera, ki zanjo pričajo celo tako mladi,« je mučenko Nežo slavil sv. Ambrož († 397), ki je povzel poročila starejših kristjanov. Neža, latinsko Agnes (jagnje), se je rodila v plemeniti rimski krščanski družini. Že kot otrok je obljubila Kristusu večno devištvo, zato je zavrnila uglednega poganskega snubca, ki jo je pri oblasteh zatožil, da je kristjanka. To se je zgodilo leta 304, v času, ko je cesar Dioklecijan odredil splošno preganjanje kristjanov. Po krutih mučenjih je bila obglavljena. Nad njenim grobom je dala hči prvega krščanskega cesarja Konstantina postaviti baziliko. Sveto Nežo upodabljajo z belim jagnjetom v naročju ali poleg sebe kot nevesto Kristusa, Božjega Jagnjeta, z dolgimi lasmi, ki so zakrili njeno telo, ko so ji odvzeli obleko, in s palmovo vejo, simbolom njene dvojne zmage, devištva in mučeništva. (sč)
Na sliki: sv. Neža, kip na glavnem oltarju, ž. c. sv. Neže, Sela pri Kamniku.

Na slovenskem ozemlju je 19 cerkva, ki so posvečene mučenki sv. Neži; ena je župnijska, osemnajst je podružničnih in ena kapela. – V ljubljanski nadškofiji najdemo edino župnijsko cerkev sv. Neže pri nas – v Selih pri Kamniku  (ovitek) (oskrbovana iz Šmartnega v Tuhinju); na ozemlju ljubljanske nadškofije pa je še šest podružničnih cerkva: na Golčaju (1) (Blagovica), na Kumu (2) (Dobovec), v Brezju (4) (Dobrova), na Brezjah pri Tržiču (5) (Kovor), na Gornji Slivni (7) (Vače) in v Bukovju (Zagorje ob Savi). – Koprska škofija ima eno samo ‘Nežino’ cerkev – v Krajni vasi (9) (Skopo). – V novomeški škofiji naštejemo šest podružničnih cerkva sv. Neže: v Knežji vasi (6) (Dobrnič), potem dve podružnici župnije Hinje - na Lopati (11) in v Seču, (17) na Vrhu (16) (Raka), v Vodicah (10) (Sv. Križ – Gabrovka) in na Zaloki (14) (Šentrupert); na Boldražu (Radovica) je sv. Neži posvečena kapela – V mariborski nadškofiji so tri župnijske cerkve device in mučenke sv. Neže: Fram (12) (sv. Neža), Vrhe (15) (Sele/Slovenj Gradcu) in Golika (3) (Zreče). – Dve podružnični cerkvi sv. Neže sta še v celjski škofiji: Griže (8) (Liboje) in Zagradec /Čanje/ (13) (Sevnica). – MS škofija nima sv. Neži posvečene nobene cerkve. – Kipi in slikarske upodobitve sv. Neže pa so zelo pogoste tudi po številnih drugih naših cerkvah; pravijo, da pri nas skoraj ni baročne cerkve brez njenega kipa ali slike. (mč)

sv. Neža, Sela pri Kamniku

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2019) 1, str. 115.

Svetnika godujeta skupaj, čeprav v življenju nista imela nobene zveze. Fabijan je bil papež v letih 236–250. Vsa ta leta je Cerkev imela mir, leta 250 pa je zavladal cesar Decij, ki je spet preganjal kristjane. Prva žrtev je bil papež Fabijan. Sebastijan, po naše Boštjan, je bil stotnik cesarske telesne straže. Ko je cesar zvedel, da je kristjan, ga je obsodil na smrt. Afriškim lokostrelcem je ukazal, naj ga obstrelijo s puščicami, vendar ne v srce, ker je hotel, da umre počasne smrti. Zaradi tega so sv. Sebastijana v srednjem veku začeli častiti kot zavetnika zoper kužne bolezni, ki človeka zadenejo kot puščica z loka. (sč)

ZAVETNIKA
Sv. Boštjana so začeli zelo zgodaj častiti kot priprošnjika zoper nalezljive bolezni (ki človeka zadenejo kakor skrivaj izprožena puščica). Za zavetnika so si ga izbrali vojaki, lokostrelci, atleti, lovci, livarji, kamnoseki, vrtnarji. Upodabljajo ga prebodenega s puščicami.
Sv. Fabijan je zavetnik lončarjev in kositrarjev.

(več v knjigi: ČUK, Silvester. Svetnik za vsak dan. 1. knjiga. Prenovljena in dopolnjena izdaja - ČUK, Marko. Koper: Ognjišče, 2018, str. 43-45

Na našem ozemlju je svetnikoma posvečenih 15 cerkva in dve kapeli. Oba skupaj sta zavetnika šestih p. c.: v Kranju (6) (Pungert/s sv. Rokom – LJ); v Fabcih (Podgraje – KP); v NM škofiji v Predgradu (3) (Stari Trg ob Kolpi) in Gor. Suhorju (8) (Vinica); na Mostecu (9) (Dobova – CE) in na Polani/Radež (Loka pri Zid. Mostu – CE). Samo sv. Boštjanu/Sebastijanu je posvečenih devet cerkva: v MS škofiji stojita obe ž. c.: Pečarovci (spodaj) in Cezanjevci (1) - s sv. Rokom; p. c. pa so: v Mostah (2) (Komenda – LJ); v KP škofiji p. c. v Zarečju (Il. Bistrica) in Petrinjah (7) (Klanec), v Črnomlju (Mestna loza – NM), v MB pri Sv. Boštjanu (4) (Dravograd) in v Rogatnici (Žetale); v CE pa v Brestanici (5). Kapeli obeh svetnikov stojita na Sv. Gorah. Sv. Fabijanu in Boštjanu je posvečena tudi ž. c. v Kočevju (skupaj s sv. Jernejem, ki je njen glavni zavetnik - in ob njegovem godu je tudi župnijski praznik. (mč)

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2021) 1, str. 99
 

Sveti Anton Puščavnik spada med najbolj češčene svetnike v krščanskem svetu in tudi pri nas. Velja za očeta menihov in puščavnikov. Doma je bil v srednjem Egiptu. Pri dvajsetih letih je prodal vse, kar je imel, in se umaknil v samoto. Obiskoval je pobožne puščavnike, pri vsakem se je naučil kakšne kreposti in zato je postal učitelj in vodnik številnih bogoljubnih duš.
Proti koncu življenja se je s svojimi učenci naselil na visoki gorski polici, kjer je dozorel za nebesa, ko je dopolnil 106 let. Pogosto ga upodabljajo s prašičkom, simbolom hudičevih skušnjav, in zaradi prašička je postal varuh domačih živali. Za mlade ljudi je priprošnjik pri izbiri zakonskega druga.

Na sliki: sv. Anton z glavnega oltarja ž. c. na Brezovici/LJ

Pri nas je sv. Antonu Puščavniku posvečenih 35 cerkva, 12 župnijskih in 23 podružničnih (največ v KP škofiji - 13). - V LJ nadškofiji imajo tri župnijske cerkve (ž. c.): Brezovica pri LJ (1), Špitalič v Tuhinjski dolini (3)  in Železniki (0 in spodaj)); šest je podružničnih cerkva (p. c.): Otoče (župnija Dobrava), Goreljek (Koprivnik v Bohinju), Glince (LJ-Podutik), Jelenov Žleb (Ribnica), Babna Polica (Stari trg/Ložu), Rdeči Kal (Šentvid/Stični) in Verd (Vrhnika). – V KP škofiji je sv. Antonu Puščavniku posvečenih sedem ž. c.: Bilje, Divača, Hrpelje-Kozina, Korte, Lokve, Sv. Anton/KP (2)  in Škrbina, ter šest p. c.: Čezsoča (Bovec), Kanalski Vrh (Kanal), Koritnice (Knežak), Neverke (Košana), Mahniči (Štjak) in Šepulje (Tomaj). NM škofija nima nobene ž. c., ima pa pet podružnic: Dol. Selce (Dobrnič), Golek (Dragatuš) (7) , Štalcerji (Kočevska Reka), Krasinec (Podzemelj) in Kleč (Semič). V MB nadškofiji sta dve ž. c. sv. Antona Puščavnika: Stoperce in Sv. Anton v Slov Goricah (4) ; dve sta tudi p. c.: Ravne na Kor. (6) in Župečja vas (Sv. Lovrenc na Dr. polju). V CE škofiji ni ž. c. posvečenih sv. Antonu Puščavniku, imajo pa tri p. c.: Gor. Leskovec (Brestanica), Podvolovljek (Luče/Savinji) (5) in Skorno (Šoštanj). V MS škofiji ni nobene cerkve posvečene sv. Antonu Puščavniku. (mč)

 Železniki, žup. cerkev sv. Antona Puščavnika

Čuk M in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2017) 01, str. 131.

»Glejte, trije kralji v lepi zlati halji na kamelah jezdijo.« Na drugi sveti večer, 5. januarja, pred praznikom Gospodovega razglašenja ali svetih Treh kraljev, se na naših jaslicah pojavijo nove figure: trije imenitno oblečeni možje s krono na glavi in z darili v rokah. To so sveti trije kralji. Matej, ki edini od evangelistov poroča o njihovem obisku, pravi samo, da so “prišli modri z Vzhoda” (2,1), ne govori o tem, koliko jih je bilo, niti jih ne imenuje kralje. Njihovo število in naziv je določilo pobožno izročilo, ki se je opiralo na besedila Svetega pisma. Število tri je povezano s tremi darovi, ki so jih modri prinesli Jezusu. »Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire« (Mt 2,11). V teh darovih so že stari cerkveni pisatelji videli bogato simboliko: zlato so mu darovali kot kralju, kadilo kot Bogu, miro (dišavo) kot umrljivemu človeku. Počastili so ga kot zastopniki poganskih narodov. Apokrifni spis Evangelij otroštva navaja njihova imena: Gašper, Miha (Melhior), Boltežar. Na jaslicah je eden starec, drugi mož, tretji črnec. (sč)
Na sliki: Neznani avtor, Poklon modrih, usnjen antependij,1. pol. 17. stol., Zanigrad (v Slov. Istri), p. c. sv. Štefana.

Na slovenskem ozemlju je 12 cerkva, ki so posvečene sv. Trem kraljem: 2 župnijski in 10 podružničnih. V LJ nadškofiji imajo tri cerkve sv. Treh kraljev: župnijsko na Vrhu Sv. Treh Kraljev (Rovte),(spodaj)  in dve podružnični: v Brišah (Polhov Gradec) (3) in na Brunku (Radeče).(4) V KP škofiji sta sv. Trem kraljem posvečeni dve podružnični cerkvi: Obloke (Podbrdo) (5)  in Sužid (Kobarid) (6). Prav tako dve p. c. imajo v novomeški škofiji: Kostel (Fara pri Kočevju) (7) in Črni potok (Kočevje) (8). V MB nadškofiji je največ cerkva sv. Treh kraljev (5): župnijska je v Studenicah, (1) imajo pa štiri p. c.: Ješovec (Črešnjevec (9)), Radelj (Radlje ob Dravi) (10), Sv. Benedikt v Slov Goricah (sv. Trije kralji) (2)  in Sv. Trije kralji na Pohorju (Tinje) (11). V celjski in murskosoboški škofiji ni nobene cerkve posvečene sv. Trem kraljem. (mč)

Sv. Trije kralji - Vrh Sv. Treh Kraljev

Čuk M in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2018) 01, str. 115.

»Pozdravljena, sveta Mati, rodila si Kralja, ki vlada nebo in zemljo vse čase.« S tem pozdravom se začenja sveta maša prvi dan koledarskega novega leta, osem dni po božiču, prazniku Jezusovega rojstva. Božji Sin je postal pravi človeški otrok po deviški materi Mariji. Božje materinstvo je temelj vseh njenih odlik. Versko resnico, da je Marija prava in resnična Božja mati, je razglasil vesoljni cerkveni zbor v Efezu leta 431. Vera v Marijino Božje materinstvo je bila v Cerkvi vedno živa. Po Mariji se je izvršila tista “čudovita zamenjava”, o kateri pišejo stari cerkveni očetje: Božji Sin je postal človek, da bi ljudje postali Božji otroci. Leta 1931 je papež Pij XI. določil, naj se praznik Marijinega Božjega materinstva obhaja 11. oktobra, po koncilski prenovitvi koledarja pa je postavljen na 1. januar, ki je od leta 1968 tudi svetovni dan miru, ko “po posredovanju Kraljice miru prosimo Boga za veliki dar miru” (sv. Pavel VI.). (sč)

Na slovenskem ozemlju stoji 12 cerkva, posvečenih Božji materi Mariji; ena je žup., 11 je podr., (15 je kapel). – Edina ž. c. B. M. stoji v Kosezah - Ljubljana (1); v LJ nadškofiji pa sta še p. c. v Šinkovem Turnu (2) in na Šmarni Gori (3) (obe žup. Vodice). – V NM škofiji je cerkev B. M. na Dobravi (Dobrnič), v MB pa romarska na Brinjevi Gori (4) (Zreče). Največ cerkva (7 podr.) Marijinega Bož. materinstva je v CE škofiji: Rosulje (5) (Ljubno ob Savinji), Brezje in Lepa Njiva (6) (Mozirje), romarske v Kokarjah (7) (Rečica/Savinji), na Sv. Gorah (8) (Sv. Peter pod Sv. g.), na Čreti (9) (Vransko) in na Tinskem (10) (Zibika). Kapele so v Gradišici (11) (Brezovica – KP), na Dobravi in Dol. Prekopi (Kostanjevica/Krki – NM), v Moravcih (M. Nedelja – MS).

Z Marijinim Božjim materinstvom je (z imenom in upodobitvijo) povezanih še pet cerkva: ž. c. na Sladki Gori (13) (Čudodelna M. B./z Marjeto Antioh. – MB); ž. c. Čenstohovske M. B. v Kostrivnici (CE); prav tako bazilika na Sv. Gori pri GO (12) (Solkan – KP), romarska na Žežlju/tudi Marijino ime (14) (Vinica – NM) in na Vel. Vinjem Vrhu/s Sv. Jožefom (16) (Šmarjeta – NM).

Sem prištejmo še tri cerkve posvečene Sv. Mariji: p. c. v Šmarjah (Sežana – KP), v MB nadškofiji romarska na Gorci (15) (Sv. Peter pri MB) in na Smolniku (Ruše).

Omenimo še sedem p. c., ki so posvečene Devici Mariji: Troščine (Polica – LJ), v KP škofiji: Devica Marija v Polju (Bovec), Obršljan (Komen) in Golo Brdo (Kožbana); v MB nadškofiji v Podlehniku in Vuzenici, ter v Slakah (17) (Podčetrtek –CE).(mč)

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2021) 1, str. 98-100.
 

Božji Sin je kot človek Jezus postal član nazareške družine in s tem poudaril pomen družine za zdravo rast vsakega človeka. Po bogoslužnem koledarju od leta 1970 obhajamo praznik svete Družine na nedeljo po božiču, če v božični osmini ni nedelje, pa 30. decembra.

Na naših tleh je 10 cerkva sv. Družine (2 žup., 8 podr.) in 19 kapel. V LJ nadškofiji je ž. c. sv. Družine v Mostah (1) (LJ), podr. na Sedlu (5) (Sodražica), kapele pa v LJ (nadškofija), Malem Logu, Sori, Podgori, Stranjah in Vrhniki. – V KP škofiji stojita dve p. c.: na Predmeji (3) (Otlica) in v Hujah (4) (Pregarje); v NM je p. c. Sv. Družine v Vel. Brusnicah (6) (Brusnice), kapele pa v Vel. Nerajcu, Zg. Vodalah in Kostanjevici na Krki. – MB škofija ima največ cerkva nazareške družine (5): žup. stoji v Kidričevem (2); štiri podr. so v Sp. Poljčanah (Poljčane), Tepanju (7) (Slov. Konjice), na Selah (9) (Sv. Vid/Ptuju) in na Runču (8) (Vel. Nedelja); kapele pa v Šikolah, Kidričevem, v MB (s.sv. Frančiška KK) in Zlatoličju. – Kapeli sv. Družine sta tudi v Robanovem kotu in Župelevcu (Kapele pri Brežicah - CE)...(POPRAVEK: - v tiskanem Ognjišču je kapela v Župelevcu iz CE "zašla" v NM škofijo ... se opravičujemo) – V MS škofiji stojijo kapele sv. Družine v Branoslavcih in Cezanjevcih, Črešnjevcih (Gor. Radgona) in Grabah (Križevci/Ljutomeru) …(mč)

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 1, str. 98-99.

O življenju sv. Silvestra je ohranjenih veliko zgodb in legend, manj pa zanesljivih zgodovinskih podatkov, čeprav je vodil Cerkev enaindvajset let (do leta 335), v času, ko je cesar Konstantin dal kristjanom v rimskem cesarstvu svobodo in enakopravnost. Nobenih zgodovinskih dokazov ni, da bi krstil cesarja Konstantina, res pa je, da je z njegovo pomočjo dal zgraditi tri veličastne cerkve: svetega Odrešenika (zdaj svetega Janeza) v Lateranu, sv. Petra ob vatikanskem griču in sv. Pavla ob Ostijski cesti. Papež Silvester I. je umrl 31. decembra leta 335, njegov spomin se obhaja že od leta 354.

V času vladanja papeža Silvestra I. je Cerkev notranje najbolj ogrožala zmota, ki jo je širil duhovnik Arij: oznanjal je nauk, da je Logos (učlovečena Beseda) stvar Očeta, s čimer je tajil pravo božanstvo Kristusovo. Nauk je obsodil cerkveni zbor v Niceji leta 325. Na njem so opredelili versko resnico, da je Kristus pravi Bog in pravi človek ter sestavili vero, ki jo molimo pri maši.

Silvester je eden prvih svetnikov, ki niso bili mučenci. Upodabljajo ga s papeškim križem in tiaro, z angeli in s knjigo. Svetnik je zavetnik domačih živali in priprošnjik za dobro krmno letino.

več o papežu Silvestru v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 366-367

• Sv. Silvestru sta na Slovenskem posvečeni dve cerkvi: župnijska stoji v Šempasu (KP), podružnična pa v Novi vasi (Opatje selo – KP).

M. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 12, str. 99.
 

Apostol Janez se v svojem evangeliju predstavi kot “učenec, ki ga je Jezus ljubil” (Jn 21,20). Bil je najmlajši v zboru dvanajsterih apostolov, Gospodu vedno najbližji. Skupaj z bratom Jakobom in Petrom je bil priča Jezusovega poveličanja na gori Tabor in obujenja Jairove hčerke. Edini od apostolov je ostal Jezusu blizu v njegovem trpljenju – tudi pod križem na Kalvariji, kjer mu je umirajoči Odrešenik izročil svojo Mater. V apostolsko službo je bil poklican hkrati z bratom Jakobom, ko sta z očetom Zebedejem popravljala ribiške mreže. Sam pa je zapisal, da je bil učenec Janeza Krstnika, ki je nekega dne pokazal na Jezusa, ko je šel mimo: »Glej, Božje Jagnje!« (Jn 1,36) in Janez je šel za njim. Po Jezusovem vstajenju se je skupaj s Petrom prepričal, da je njegov grob prazen. Po Gospodovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha je deloval v Efezu, kjer je bil tudi varuh Jezusove matere Marije. Čudežno je bil obvarovan mučeniške smrti in izgnan na otok Patmos, kjer je napisal Razodetje, preroško knjigo Nove zaveze in zadnjo knjigo Svetega pisma. Umrl je okoli leta 100 v visoki starosti. (sč)

Na sliki: Metzinger V., Evangelist Janez, les, 1742, Kamnik, p. c. sv. Primoža in sv. Felicijana nad Kamnikom (prižnica).

Na slovenskem ozemlju je 16 cerkva, ki so posvečene sv. Janezu Evangelistu; sedem je župnijskih (nekatere v soupravi), devet je podružničnih. – V LJ nadškofiji stojita dve njegovi ž. c., v Retečah (1) in v Šentjoštu nad Horjulom (2); na ozemlju nadškofije so še tri p. c. Janeza Evangelista: Gorenja vas (7) (Gor. Logatec), Počakovo (8) (Svibno) in Vine (9) (Zagorje ob Savi). – V KP škofiji je evangelistu Janezu posvečena ž. c. v Ročah (3) (souprava Most na Soči), in še štiri p. c.: Javorje (10) (Hrušica), Dol (11) (Predloka), Tatre (12) (Pregarje) in stara cerkev na Ustjah (13). – V NM škofiji so sv. Janezu Evangelistu posvečene tri ž. c.: v Krškem (spodaj), v Novem mestu (4) (NM - Sv. Janez) in na Sinjem Vrhu (5) (souprava Vinica), še dve pa sta podr.: v Dobličah (Črnomelj) in v Mačkovcu (14) (Žužemberk). – V MB nadškofiji je edina ‘Janezova’ cerkev ž.c. v Dravogradu (6). – CE in MS škofija nimata nobene cerkve posvečene sv. Janezu Evangelistu. (mč)

 sv. Janez Evangelist - KRŠKO

 Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2019) 12, str. 115