Pobožni škof iz Maastrichta (NL) je pri urejanju razmer v škofiji leta 705 postal žrtev maščevalne prešuštnice Alpaide, ker je grajal njeno grešno razmerje z mogočnim Pipinom (podobno kot Janez Krstnik).

ZAVETNIK: Sv. Lambert je zavetnik kirurgov in zobozdravnikov in priprošnjik zoper bolezni ledvic.

 • Na Slovenskem je sv. Lambert zavetnik sedmih cerkva (treh žup. in štirih podr.). – V LJ škofiji je njegova ž. c. v Šentlambertu  (1) (po njem ime kraja), p. c. pa so: v Zalogu (4 ) (Goriče), na Lancovem (5) (Radovljica), na Pristavi (6)  (Stična) in pri Malih Pecah (7)  (Šentvid pri Stični). – V KP škofiji stoji ž. c. v Rutu nad Baško grapo,(2)  v MB škofiji pa na Skomarju (3) (pod Roglo).

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče 9 (2022), 98.

Naši verni predniki so se v življenjskih preizkušnjah zatekali k Mariji, ki je spremljala Jezusa v njegovem trpljenju. Častili so jo kot žalostno Mater Božjo in jo upodabljali kot Sočutno (Pieta) z mrtvim Sinom v naročju ali kot Marijo sedem žalosti s sedmimi meči v srcu. Ta naziv ima podlago v napovedi starčka Simeona, ki je prišel v jeruzalemski tempelj, ko sta Marija in Jožef po predpisih postave tja prinesla osem dni starega Jezusa. Vzel ga je v naročje in se Bogu zahvalil, da je pred smrtjo videl Odrešenika. Ko ga je vrnil materi Mariji, ji je rekel: »Tvojo dušo bo presunil meč« (Lk 2,35). Prva žalost, ki je presunila Marijino srce, je bila Simeonova prerokba, sedmi meč žalosti pa je prebodel Marijino srce, ko so Jezusa položili v grob. Vsebino in pomen češčenja Žalostne Matere Božje izpoveduje pesem Mati žalostna je stala, ki jo je napisal Jacopone da Todi († 1306). Največ sledov češčenja Žalostne Matere Božje je na slovenskih tleh pustilo 14. in 15. stoletje in iz te dobe so se ohranile številne podobe in kipi Marije s trpečim Sinom. (sč)

Na sliki: V. Metzinger, Pieta, olje na platno, kapela na gradu Turn, Preddvor

Žalostni Materi Božji je na naših tleh posvečenih 33 cerkva (3 žup. in 30 podr.), prav tako tudi 25 večjih kapel (večina pokopaliških); tri p. c. in dve kapeli sta posvečeni tudi Mariji sedem žalosti. Poglejmo, katere so posvečene Žalostni Materi Božji (ŽMB). – V LJ nadškofiji jih je največ; dve sta žup.: v Breznici (1) in v Stični (ovitek) - bazilika, še deset je podr.: Kresniške Poljane (3) (Kresnice), Tabor (4) (Podbrezje), Bukov Vrh (5) (Poljane nad Šk. Loko), Prevalje (6) (Preserje pod Krimom), Žebnik (7) (Radeče), Žlebič (Ribnica), Strmca (8) (Sodražica), Šk. Loka (9) (Sp. trg v mestu), Vače (10) (pok.) in Dedni Dol (11) (Višnja Gora). V nadškofiji je tudi osem kapel ŽMB. – V KP škofiji je šest p. c. ŽMB: Idrija (pok.), Mirenski Grad (12) - romarska (Miren), Zabiče (Podgraje), Dolenja vas (Senožeče), Predjama (13 (Studeno), Drskovče (14) (Zagorje) in ena kapela. – V NM škofiji je ž. c. Žalostne Matere Božje v Leskovcu pri Krškem (2), na ozemlju škofije je še osem p. c.: Rosalnice - Tri Fare (15)- zg. cerkev (Metlika); Žalostna Gora (16) - romarska (Mokronog), Vel. Slatnik (NM - Sv. Lenart), Klošter (18) (Podzemelj), Čeplje (Stari trg ob Kolpi), Bušeča vas (17) (Sv. Križ - Podbočje), Leskovec (19) (Šentjanž) in Vina Gorica (Trebnje) in devet večjih kapel. – V MB nadškofiji stoji pet p. c. sv. Marije - ŽMB: Slovenska Bistrica (20) - v mestu, Središče ob Dravi (21) - v kraju, Vosek (Sv. Marjeta ob Pesnici), Jeruzalem (22) (Sv. Miklavž/Ormožu), Stanošina (23) (Sv. Trojica - Podlehnik); kapele so tri. – V CE škofiji je Žalostni Materi Božji posvečena p. c. na Starih gorah (24) (Podsreda) in ena kapela. – V MS škofiji so Žalostni Materi Božji posvečene tri kapele. • Kje pa so cerkve posvečene Mariji sedem žalosti? – V MB nadškofiji je p. c. na Slov. Kalvariji - Pekre (25) (Limbuš) in ena kapela. – V CE škofiji sta dve p. c. Marije sedem žalosti: v Botričnici (26) (Šentjur/CE) in na Vojniku (27) - hrib. – V MS škofiji je ena kapela Marije sedem žalosti. (mč)

 Žalostna Mati Božja - Stična

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2019) 9, str. 115

Blaženi škof Anton Martin Slomšek je 8. avgusta 1862, nekaj tednov pred svojo smrtjo, posvetil cerkev sv. Križa v Belih Vodah nad Šoštanjem. Bil je že ves bolan in namesto pridige je napisal znano pesem “Kraljevo znamnje križ stoji”, ki jo z občutjem pojemo v postnem času pa tudi ob pogrebih, saj nam križ “kaže pot k nebeški domovini”. Razpoznavno znamenje kristjana je križ, na katerem se je Jezus daroval za naše odrešenje. Pri pobožnosti križevega pota se mu zahvaljujemo z vzklikom: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil.« Ganljiv del obredov velikega petka je češčenje križa. Križ je bil poveličan z Jezusovim vstajenjem. Cerkev proslavlja to orodje našega odrešenja s praznikom Povišanja sv. Križa 14. septembra v spomin na najdenje Kristusovega križa v Jeruzalemu in posvetitev bazilike Božjega groba 14. septembra 335. (sč)

Na sliki: Jakob Mikše, Jezus na križu, pod njim njegovi najbližji; olje na platno, Bevke, ž. c. Povišanja sv. Križa, glavni oltar.

Naši verni predniki so postavili številne cerkve in kapele, ki so posvečene Sv. Križu (59 cerkva – 8 žup., 51 podr. in 45 kapel), Povišanju sv. Križa (27 cerkva – 14 žup., 13 podr. in 4 kapele), in tudi Najdenju Sv. Križa (šest cerkva – 3 žup. in 3 podr.). • Poiščimo najprej cerkve posvečene sv. Križu. – V LJ nadškofiji je ž. c. Sv. Križa v Svibnem (1), imajo pa še 18 p. c.: Selšček (Begunje/Cerknici), Stiška vas (Cerklje na Gor.), Beričevo (Dol/LJ), Sv. Križ na Taboru (Gor. Logatec), Sp. Pirniče (Pirniče), Brezje (Poljane nad Šk. Loko), Vel Trebeljevo (Prežganje), Kališe (Selca), Križna Gora (Stara Loka), Križna Gora (Stari trg/Ložu), Križevska vas (Sv. Helena - Dolsko), Čebine (Sv. Planina), Prebačevo (Šenčur), Jablana (Šentlambert), Hribec nad Puštalom (Šk. Loka), Tlake (Šmarje - Sap), Klenik (Vače); ter 15 kapel. V KP škofiji so tri ž. c. Sv. Križa: Bate (2), Marezige (3) in Sedlo in 13 p. c.: Slope (Brezovica), Sv. Križ (Črni Vrh), Vrbovo (Ilir. Bistrica), Sv. Križ (Kojsko), Rakitovec (Predloka), Parecag (Sečovlje), Sv. Križ (Sedlo), Selce (Slavina), Gradin (Sočerga), Križ (Tomaj), Strane (Ubeljsko), Gradišče (Vipava) in Škofje (Vreme); imajo tudi pet kapel Sv. Križa. – V NM škofiji je ž. c. Sv. Križa v Podbočju (ovitek), v škofiji pa je še šest p. c.: Prevole (Hinje), Cirnik (Šentrupert), Gor. Dole (Škocjan/NM), Uršna Sela (Toplice), in Cirnik (Vel. Dolina). – V MB nadškofiji stojita dve ž. c. sv. Križa: Maribor - Sv. Križ (4) in Poljčane (5), prav tako tudi šest p. c.: Sv. Križ, Dravograd (Črneče), Planica (Fram), Glivnik (Hoče), Sv. Lovrenc (Lovrenc na Pohorju), Grušova (Sv. Peter/MB), Zg. Porčič (Sv. Trojica v Slov. goricah) in pet kapel Sv. Križa. – V CE škofiji je Sv. Križu posvečena ž. c. v Rogaški Slatini (6) , v škofiji imajo še 10 p. c.: dve cerkvi v Belih Vodah (Sv. Križ) (18) ; Armeško (Brestanica), Dednja vas (Pišece), Imenska Gorca (Podčetrtek), Gora Oljka (17) (Polzela), Vinja Gora (Sv. Peter pod Sv. gorami), Šentvid/Lipica (Sv. Vid pri Planini), Sv. Križ (Svetina) in Retje (Trbovlje - Sv. Marija); imajo tudi tri kapele. – V MS škofiji ni nobene cerkve Sv. Križa, postavljenih pa je šest kapel. • Kje pa so cerkve posvečene Povišanju sv. Križa? V LJ nadškofiji najdemo sedem ž. c.: Bevke, Dobrava, Dobrepolje - Videm (7) , Koprivnik v Bohinju, Križe, Rakitna (8) in Sv. Križ nad Jesenicami (9); v škofiji je še pet p. c.: Mala Ilova Gora (Dobrepolje - Videm), Iška vas (Ig), Jurjevica (Ribnica), Rašica (Šmartno pod Šmarno Goro), Brezje (Šmartno/Litiji); in tri kapele. Kapela Povišanja sv. Križa v Kliničnem centru je tudi sedež Bolniške župnije. – V KP škofiji je edina ž. c. Povišanja sv. Križa v Vipavskem Križu (10) ; p. c. pa so v Kastelcu (Klanec) in Vrhpoljah (stara cerkev). – V NM škofiji sta dve ž. c.: Boštanj (11) in Brusnice in šest p. c.: Lisec (Dobrnič), Slamna vas (Metlika), Beli Grič (Mokronog), Gor. Kamence (NM - Sv. Janez), Stehanja vas (Šentlovrenc) in Vrhovo (Žužemberk). – V MB nadškofiji sta dve ž. c.: Sv. Križ nad Mariborom (12) in Trbonje (13) . – V MS škofiji sta tudi dve ž. c. Povišanja: v Črensovcih (14) in Križevcih pri Ljutomeru (15), imajo tudi eno kapelo. • Na našem ozemlju imamo tudi šest cerkva, ki so posvečene Najdenju sv. Križa (nekdaj praznik 3. maja – zdaj združen s praznikom Povišanja sv. Križa – 14. 9.). Tri ž. c. so v NM škofiji: Sv. Križ - Gabrovka, Trebelno in Vinica (16); tam so tudi dve p. c.: Log (Boštanj) in Dolga Njiva (Šentlovrenc). Ena p. c. Najdenja sv. Križa pa je še v KP škofiji: Ivanji Grad (Komen). (mč).

Sv. Križ - Podbočje (foto: Matej ERJAVEC)

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2019) 4, str. 123.

Rodila se je leta 1256 kmetu v tirolskem mestu Ratenburg. Ko je bila stara 18 let, je šla služit v bližnji grad, kjer je bila najprej dekla, potem vratarica in dobrotnica revežev. Grob priprošnjice za srečen porod (v Ebnu) so obiskovali tudi romarji iz naših krajev.

ZAVETNICA: Sv. Notburgo časte kot zavetnico dekel, delovnega počitka; k njej se priporočajo za srečen porod, pri boleznih živine in v vseh stiskah, ki prežijo na kmečke ljudi pri njihovih kmečkih opravilih.

• Zavetnici služkinj in kmetov sta pri nas posvečeni dve p. c. v KP škofiji: v Krepljah (Dutovlje) - levo in v Zagonu (Postojna). Njeni kipi so na oltarjih številnih cerkva (npr.: romanje v Groblje).

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče 9 (2022), 98.

Ime Marija je grška in latinska oblika za hebrejsko Mirjam. To ime je bilo v stari zavezi zelo priljubljeno zaradi Mojzesove sestre Mirjam. Ime Marija je najbolj razširjeno žensko ime po vseh delih sveta s krščanskim izročilom in sicer zaradi najlepše in najsvetejše med ženami – Marije, matere učlovečenega Božjega Sina. Obstaja zelo veliko razlag tega imena: po eni od teh Mirjam pomeni Gospa. Francozi pravijo Mariji Notre Dame (Naša Gospa). (sč) Na sliki: Milostni Marijin kip v glavnem oltarju romarske cerkve na Kalobju.

Pri nas stoji enajst cerkva, ki so posvečene Marijinemu imenu: šest je žup., pet podr. V LJ nadškofiji so tri: ž. c. na Sveti Planini, (1) p. c. pa v Brišah (6) (Kolovrat) in Goriči vasi (7) (Ribnica). Prav toliko (3) jih je tudi v KP škofiji: na Ligu (2) (Marijino Celje – skupaj s sv. Zenonom) in v Šmarjah na Vipavskem (3) sta župnijski, romarska stoji na Mengorah (8) (Volče). Marijinemu imenu je posvečena tudi ž. c. v Rušah (4) (MB) in žup. cerkvi v Dobovi (spodaj) in romarska na Kalobju (5) (CE). NM škofija ima p. c. Naše ljube Gospe (Ime Marijino) v Ševnici (9) (Mirna) in romarsko cerkev na Žežlju (10) (Vinica).(mč)

Dobova

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2021) 9, str. 99.

Svetniške godove obhajamo ob dnevu njihove smrti – rojstva za nebesa. Praznik zemeljskega rojstva obhaja Cerkev samo pri treh osebah: Jezusu, Mariji in Janezu Krstniku, ker je bilo njihovo rojstvo res sveto. Praznik Marijinega rojstva so začeli obhajati v Jeruzalemu. Na kraju, kjer naj bi stala hiša Marijinih staršev, so okoli leta 430 sezidali cerkev sv. Ane, ki ji pravijo tudi cerkev Marijinega rojstva. Sedanja cerkev je iz križarskih časov in v njej je od vsega začetka 8. slavje Marijinega rojstva. Ta datum je sprejela tudi zahodna Cerkev. Praznik Marijinega rojstva je prešel v rimsko bogoslužje v drugi polovici 7. stoletja. V prvi polovici 8. stoletja je sinoda v Salzburgu določila, naj se praznik Marijinega rojstva obhaja slovesno. To je veljalo tudi za Slovence, ki so bili v območju salzburške škofije. Že iz tistih časov sta slovenski imeni ‘veliki’ in ‘mali šmaren’ za praznika Marijinega vnebovzetja in Marijinega rojstva. Med tema dvema praznikoma verni ljudje že od nekdaj radi romajo v Marijina svetišča, posejana po naši domovini. (sč) - Na sliki: Andrej Herrlein, Marijino rojstvo (1811), olje na platno, Polhov Gradec ž. c. Marijinega rojstva.

Marijinemu rojstvu je pri nas posvečeno 22 cerkva: 11 župnijskih, 11 podružničnih (od teh so štiri romarske) in ena kapela. V LJ nadškofiji naštejemo osem ž. c.: Cerknica (1),  Homec (2),  Polhov Gradec (3),  Primskovo na Dol. (6),  Rob (7),  Sveta Gora (Zasavska – romarska) (8),  Šmarje - SAP (ovitek)  in Velike Lašče (12);  poleg teh pa sta v škofiji še dve p. c.: na Runarskem (Bloke) in romarska na Kureščku (Ig) (11).  – V KP škofiji ni nobene ž. c. posvečene Rojstvu Device Marije, imajo pa štiri p. c.: Temljine (Podmelec), Kačiče (Rodik) (5),  Police (Šentviška gora) in Fojana Barbana (Šlovrenc v Brdih) (16).  – Tudi v NM škofiji nimajo nobene ž. c., Marijinemu rojstvu pa so posvečene štiri p. c.: v Vojni vasi (Črnomelj), Vrčicah (Semič) (15),  Šmarju (Šentjernej) (17)  in romarska na Trški gori (Št. Peter - Otočec) (4).   – V MB nadškofiji sta Marijinemu rojstvu posvečeni dve cerkvi: Negova (9)  in Slivnica pri Mariboru (13).  – V CE škofiji je Marijinemu rojstvu posvečena p. c. cerkev Sv. Marije - Matere Božje, (romarska) na Svetih gorah (Sv. Peter pod Svetimi gorami) (10).  – V MS škofiji je Marijinemu rojstvu posvečena ž. c. v Tišini (14),  imajo pa tudi kapelo Marijinega rojstva v Čentibi. (mč)

 Šmarje - SAP

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2018) 09, str. 115.

Rozalija je živela v 12. stol. v Palermu na otoku Siciliji. Vzgajali so jo kot kraljično in razcvetela se je v pravo rožo (kar pomeni tudi njeno ime). Pred snubci se je umaknila v samoto na goro Monte Pelegrino, kjer je živela v strogi pokori in v prisrčnem duhovnem združenju z Bogom.

Svetnica je ‘Božja roža’ tudi po imenu, kajti ime Rozalija po naše pomeni ‘roža’ in ‘lilija’.

Sv. Rozalijo upodabljajo kot puščavnico v rjavi obleki in z razpuščenimi lasmi, z vencem belih rož na glavi, z razpelom in mrtvaško glavo v rokah ali opasano s spokorno verigo.

več o sv. Rozaliji v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 137-139

Pri nas imamo svetnici posvečene štiri podr. cerkve in eno kapelo. V NM škofiji stoji njena cerkev nad Krškim, 1 večja kapela pa na Trebelnem. 5 – V CE škofiji sta p. c. v Gabrniku 2 (Kostrivnica) in na Zlatečah (Šentjur/CE). 3 – V MS škofiji stoji od 1994 p. c. v Petišovcih 4 (Lendava).

 
M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 9, str. 99. 

Papežu Gregorju I. je zgodovina prisodila naslov Veliki, ker je Kristusovo Cerkev modro vodil na prehodu iz starega v srednji vek (590–604). Benediktinskemu redu, katerega član je bil tudi sam, je zaupal misijonsko delo na Britanskem otoku. Prenovil je bogoslužje; po njem se liturgično (latinsko) petje imenuje gregorijanski koral. Do leta 1969 je bil njegov god 12. marca. (sč)

Sv. Gregor Veliki ima na Slovenskem ozemlju štiri svoje cerkve: žup. pri Sv. Gregorju (1), podr. pa na Dobravici (2) (Ig), v Žvaruljah (3) (Kolovrat – vse LJ) in v Kobdilju (4) (Štanjel – KP). (mč)

 
Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2021) 9, str. 99.