henrik01V družini štirinajstih pomočnikov v sili je sveti Pantaleon predvsem zavetnik zdravnikov, ker je bil osebni zdravnik cesarja Maksimijana. Neki duhovnik ga je pridobil za krščanstvo, poklicni tovariši so ga ovadili in v moči svoje vere je junaško prestal hude muke.

več o Pantaleonu v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 58.

 gervazij in protazij01    

 

 

 

 

 

 

 

 

Podružnična cerkev sv. Pantaleona stoji v Hotični (žup. Slivje - KP).

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče 2 (2022), 98.

 

henrik01Po izročilu koprske Cerkve rojen v Loparju nedaleč od Boršta (sv. Nazarij) in Koštabone (bl. Elio). Izhajal naj bi iz skromne kmečke družine, a je tako globoko ljubil Boga, da je zanj daroval svoje življenje.

 gervazij in protazij01    

 

 

 

 

 

 

 

V Loparju (nad Marezigami) stoji njemu posvečena podružnična cerkev (žup. Truške - KP).

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče 2 (2022), 98.

 

ana00Jakobov protoevangelij, apokrifni spis (ok. 150), poroča o Joahimu in Ani, starših Jezusove matere Marije, o njenem rojstvu, otroštvu in zaroki vse do Jezusovega rojstva. Po novem svetniškem koledarju, veljavnem od leta 1969, Joahim in Ana godujeta skupaj 26. julija, prej smo se očeta Joahima spominjali 16 avgusta. Sveti Ani je na Slovenskem posvečenih nad 60 župnijskih cerkva in podružnic, sv. Joahimu pa le podružnica v Jasenu, župnija Ilirska Bistrica. Joahim in Ana sta bila potomca Davidovega rodu, iz katerega naj bi izšel obljubljeni Mesija. Hčerka Marija se jima je rodila na stara leta. Pri sebi sta jo imela le tri leta, potem sta jo po zaobljubi izročila templju. Ime Ana v hebrejščini pomeni milost, ljubezen, molitev. K sveti Ani, Marijini materi, so se zatekale matere in nerodovitne žene. Umetniki Ano navadno upodabljajo, kako mali hčerki Mariji razlaga Sveto pismo; mnogo podob in kipov pa jo kaže kot Ano ‘Samotretjo’: v naročju velike svete Ane sedi mala Marija, v Marijinem naročju pa je mali Jezus, (sč)

Na sliki: V. Metzinger, Družina svete Ane, olje na platno, 1747, Ljubno ob Savinji, ž. c. sv. Elizabete.

ana01 

Sv. Ani je pri nas posvečenih 67 cerkva (12 župnijskih in 55 podružničnih) ter štiri kapele. – Največ ž. c. sv. Ane je v LJ nadškofiji (4): Dobovec (1),  Gozd, Javor (2)  in romarska v Tunjicah (spodaj),  poleg teh pa imajo še 13 p. c.: Koželjek (Begunje/Cerknici), Šemnik (Izlake), Žažar (Podlipa), Šentan (Preserje) (3),  Mala Gora (Ribnica), Podlož (Stari Trg/Ložu), Butajnova (Šentjošt nad Horjulom) (4),  Češnjice (Šentvid/Stični), sv. Ana-kapucini (Škofja Loka), Zg. Jablanica (Šmartno/Litiji), Ljubelj (Tržič), sv. Ana v Višnji Gori in Ledinica (Žiri). – V KP škofiji so tri ž. c. sv. Ane: Batuje, Cerkno (5) in Grahovo ob Bači (6); osem pa je p. c.: Magozd (Drežnica), Hrašče (Hrenovice), Dolenje (Jelšane), Bač (Knežak) (7), sv. Ana-frančiškani (Koper) (9),  Nova Sušica (Košana), sv. Ana (Ponikve), Razguri (Vrabče) in kapela v Kanalu. – V NM škofiji je sv. Ani posvečena ž. c. v Toplicah (8) in kar 17 p. c.: Vrh nad Boštanjem (Boštanj), Vimol (Črmošnjice), Šmaver (Dobrnič), Tanča Gora (Dragatuš), Hrib in Koprivnik (Kočevje), Mokri Potok (Kočevska Reka), sv. Ana (Leskovec/Krškem), Vidošiče (Metlika) (13), Debenec (Mirna), Graben (NM-Sv. Lenart), Peščenec (Osilnica), Beli Kamen (Stara Cerkev), Ledeča vas (Šentjernej), Korenitka (Šentlovrenc), Gradišče nad Vrhpečjo (Velika Dolina) ter kapela v Kostanjevici na Krki (župnišče) – V MB nadškofiji sta dve ž. c. sv. Ane: Fram (12) in Sv. Ana v Slov. Goricah (11), 10 pa je p. c.: sv. Ana (Koprivna), Stari Grad (Makole), Ribniško selo (MB-Sveta Marija), sv. Ana (Pameče), Leše (Prevalje), sv. Ana (Slovenske Konjice), Veliki Vrh  (Sv. Barbara v Halozah – Cirkulane) (10), Orlica (Sv. Marija v Puščavi), Pungart na Pohorju (Št. Ilj pod Turjakom) in Drakšl (Velika Nedelja). – V CE škofiji je Marijini materi posvečena ž. c. na Prevorju (15),  Anine pa so p. c.: Šmarje (Sevnica), Babna Gora (Sv. Štefan/Žusmu), Vrhe (Teharje) in Tinsko (Zibika) (14),  in dve kapeli: sv. Ana-zdravilišče (Rog. Slatina) in sv. Ana-pokop. (Solčava). – V MS škofiji je ž. c. sv. Ane v Bakovcih (17),  p. c. pa so v Boreči (Gor. Petrovci) (16),  na Podgradju (Ljutomer) in v Gomilici (Turnišče). (mč)

ana02

Čuk S. in Čuk M., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2017) 7, str. 131.

jakob st01

 



Apostol Jakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru. Oče Zebedej je bil ribič, sinova Jakob in Janez sta mu pomagala. Ko je kmalu na začetku svojega javnega delovanja nekega dne prišel mimo Jezus, ju je poklical “in takoj sta pustila čoln in očeta ter šla z njim” (Mt 4,22). Evangelist Marko pripominja, da jima je Jezus dal ime Boanerges, Sinova groma (Mr 3,17) zaradi njunega vihravega značaja. Ko sta Jezusa prosila, da bi v njegovem kraljestvu sedela na njegovi desnici in levici, jima je napovedal, da se bo to zgodilo, vendar na drugačen način. Skupaj s Petrom in bratom Janezom je bil Jakob priča Jezusovega poveličanja na gori Tabor in obuditve Jairove hčerke od mrtvih. Te tri je Jezus vzel s sabo v vrt Getsemani, ko je pred svojim strašnim trpljenjem šel molit. V dneh Jezusovega ponižanja se ni izkazal, po njegovem in prihodu Svetega Duha je kot prvi izmed apostolov pričeval za Jezusa z mučeniško smrtjo (Apd 12,2). Po starem izročilu je njegov grob od 7. stol. v Španiji, v mestu, ki se po njem imenuje Santiago de Compostela in je priljubljena evropska božja pot. (S. Čuk)

Na sliki:
M. Bradaška, Sv. Jakob st., o. pl., 1906, Leše, ž. c. sv. Jakoba st., gl. oltar.

jakob st00

Sv. Jakobu je pri nas posvečenih 70 cerkva: 26 župnijskih, 44 podružničnih in ena kapela. – V LJ nadškofiji je sedem ž. c. apostola Jakoba: Leše, Ljubljana - Sv. Jakob (1), Podbrezje, Polica (2), Ribno (3), Sv. Jakob ob Savi (4) in Škofja Loka (5); imajo pa tudi 16 p. c.: frančiškani (Kamnik), Borje (Kolovrat), Stanežiče (Ljubljana - Šentvid), nad Potočami (Preddvor), Petelinec (Preska), Hraše (Smlednik), Pudob (Stari trg pri Ložu), Brezovica (Sv. Katarina - Topol), Štrukljeva vas (Sv. Vid nad Cerknico), Padež (Šentjurij - Podkum), Mali Osolnik (Škocjan/Turjaku), Strahomer (Tomišelj), Mala Slevica (Velike Lašče), Velika Dobrava (Višnja Gora), Blatna Brezovica (Vrhnika) in Kotredež (Zagorje ob Savi). – Na ozemlju KP škofije najdemo šest ž. c., posvečenih sv. Jakobu: Dolenja Trebuša, Ledine (6), Livek (7), Studeno (8), Štjak (9) in Veliki Dol (10); tu je tudi osem p. c.: Šared (Izola), sv. Jakob (Marijino Celje/Lig), sv. Jakob (Podgrad), sv. Jakob (Povir), Rakitovec in Stepani (Predloka), Ozeljan (Šempas) in Narin (Šmihel). – V NM škofiji stojijo tri ž. c. sv. Jakoba st.: v Banja Loki (11), Kostanjevici na Krki (12) in Vavti vasi (13; poleg teh pa najdemo še 13 p. c.: Naklo (Črnomelj), Koprivnik (Kočevje), Velike Lese (Krka), Hrušica (Stopiče), Beriča vas (Suhor), Velika Loka (Šentlovrenc), Telče (Škocjan pri NM), Cerovec (Šmarjeta), Ždinja vas (Št. Peter - Otočec), Vrhtrebnje (Trebnje), Pavla vas (Tržišče), Ponikva (Velika Dolina) in sv. Jakob (Žužemberk). – V MB nadškofiji je sedem ‘Jakobovih’ ž. c.: v Črnečah (skupaj s sv. Andrejem), Koprivni, Limbušu (14), Mežici (15), Ormožu (16), Pamečah (17) in v Jakobskem Dolu (Sv. Jakob v Slo. Goricah) (spodaj); p. c. pa je v Resniku (Sv. Kunigunda na Pohorju). – V CE škofiji sta dve ž. c. sv. Jakoba: Dol/Hrastniku (18) in Galicija (19), imajo pa še šest p. c.: Mali Vrh (Pišece), Okonina (Radmirje), Šedem (Senovo), Topolšica (Šoštanj), Zabrdo (Velenje - Sv. Marija in sv. Jakob (Žusem). – Edina cerkev apostola Jakoba v MS škofiji je ž. c. v Dobrovniku (20), imajo pa še kapelo na Kapci (Lendava). (mč)

jakob st02 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

sv. Jakob Starejši - Sv. Jakob v Slovenskih  goricah (Jakobski Dol)

jakob st03 jakob st04

 

 

 

 

 

 

 

 

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2019) 7, str. 115.

kristof00Legenda slika sv. Krištofa kot orjaka, ki je na svojih ramenih prenašal popotnike čez divjo reko. V novejšem času velja za zavetnika avtomobilistov.

Sveti Krištof velja za pomočnika v sili in je zavetnik zoper naglo smrt. Za svojega zavetnika ga imajo čolnarji, splavarji, nosači, vodniki, prevozniki, atleti, planinci, tesarji, klobučarji, pleskarji, knjigovezi, iskalci zakladov, vrtnarji, v zadnjem času avtomobilisti, … Sv. Krištof je tudi priprošnjik proti nalezljivim boleznim, proti ognjeni in vodni nevarnosti. V zvezi njegovim češčenjem je bila leta 1485 v Ljubljani ustanovljena bratovščina sv. Krištofa.

več o sv. Krištofu. v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 49-51.

 kristof01    henrik03

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

• Na Slovenskem imamo precej cerkva, ki imajo na zunanji steni sliko sv. Krištofa, na glavnem oltarju pa je samo v dveh podr. cerkvah: v Grajski vasi (Gomilsko) (levo) in na Gramnu (Laško) – obe CE škofija.

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 3, str. 98


marija magdalena01Marija Magdalena (tj. Marija iz mesta Magdala) je bila ena od žena, ki jih je Jezus ozdravil. Iz hvaležnosti ga je spremljala, stala je pod njegovim križem na Kalvariji. Na velikonočno jutro je navsezgodaj pohitela k Jezusovemu grobu, kjer je prva srečala Vstalega. Kasneje so jo nekateri razlagalci Svetega pisma izenačili s skesano grešnico (Lk 7,37-50).

več o Mariji Magdaleni v knjigi Svetnik za vsak dan - 2. knjiga, str. 46-47

Sv. Mariji Magdaleni je na Slovenskem posvečenih 52 cerkva: 8 župnijskih, 44 podružničnih in dve kapeli. – V LJ nadškofiji stojita njeni ž. c. v Sodražici (1) in Zlatem Polju; (2) podr. pa na Brodu (Boh. Bistrica), Pšati (9) (Cerklje na Gor.), v Rupi (KR - Zlato polje), Prašah (Mavčiče), na Okroglem (10) (Naklo), v Metnaju (Stična), na Zg. Slivnici (11) (Magdalenska gora – Šmarje SAP), v Gradišču (12) (Šmartno/Litiji) in Kriški vasi (13) (Višnja Gora); večji kapeli sta v Dobrovi (pok.) in Motniku. – V KP škofiji je ž. c. sv. Magdalene na Gorah nad Idrijo;(3) p. c. (5) so na Kozjanah (Brezovica), v Krasnem (Gradno), Podbežah (14) (Hrušica), Kosezah (Il. Bistrica), Ocizli (15) (Klanec), nad Senikom (Kožbana), v Lokah (16) (Kromberk), pri Otoščah (17) (Lozice), v Smokvici (18) (Movraž), Kilovčah (19) ( Prem) in na Selih/Volčah (20) (Volče). – V NM škofiji naštejemo 15 ‘Magdaleninih’ p. c.: Vel. Plešivica (21) (Adlešiči), Lukovec (Boštanj), Tušev Dol (Črnomelj), Klinja vas (22) (Kočevje), Oštrc in Ržišče (23) (Kostanjevica na Krki), Božakovo (24) (Metlika), Dol. Globodol (25) (Mirna Peč), Arčelca (26) (Sela/Šumberku), Rožni Dol (Semič), Gor. Radenci (Stari trg/Kolpi), Črmošnjice (27) (Stopiče), Martinja vas (Šentlovrenc), Jesenice na Dol. (Vel. Dolina) in Reber (28) (Žužemberk). – V MB nadškofiji je pet cerkva sv. Magdalene, dve žup.: Javorje (4) in MB - Sv. Magdalena, (5) in tri podr.: Vrata (29) (Dravograd), Vel. Varnica (30) (Sv. Andraž v Halozah) in Brda (31) (Šmartno/SG). – V CE škofiji sta ž. c. sv. Magdalene v Dramljah (6) in Slivnici/CE,(7) podr. pa v Orešju (32) (Bizeljsko), v Gornjem Gradu (33) (pok.), na Homu (34) (Prebold), pri Sv. Jederti nad Laškim, na Ločici (45) (Vransko) in v Zagorju ob Savi. – V MS škofiji je sv. Magdaleni posvečena ž. c. na Kapeli pri Radencih.(8)karmelskaMB02

  M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 7, str. 99. 

 

Marjeta00Bibliotheca Sanctorum, kritična izdaja svetniških življenjepisov, ki so jo pripravili po naročilu papeža sv. Janeza XXIII., našteva dvajset svetih ali blaženih Marjet, v slovenskem Letu svetnikov jih najdemo pet. »Med svetimi Marjetami je najbolj zanimiva tista Antiohijska (20. julija), rosna devica in lepotica iz 4. stoletja, ki je zaradi svoje trdne vere komaj petnajstletna pretrpela najstrašnejše muke,« jo poveličuje pisateljica Zora Tavčar v svoji knjigi Poklical si me po imenu (Ognjišče, Koper 1985). »Zato ta deviška deklica velja za priprošnjico v najhujši sili. V prejšnjih stoletjih je veljala za prvo zavetnico kmetov in porodnic ter ob hudi uri.«

Legenda pripoveduje, da je bila Marjeta hčerka poganskega duhovnika v Antiohiji. Njena lepota in milina sta v hišo privabljala številne snubce. Oče jo je imel silno rad, ko pa mu je povedala, da jo je njena dojilja vzgojila v krščanski veri, jo je izročil sodišču, kjer so jo s krutimi mukami hoteli pripraviti, da bi se svoji veri odpovedala. Vse je bilo zaman, zato je bila obsojena na smrt z obglavljenjem. To se je zgodilo okoli leta 305, med preganjanjem kristjanov za časa cesarja Dioklecijana. Upodabljajo jo z zmajem, ki ga drži na verigi. Legenda namreč pripoveduje, da se ji je v ječi prikazal hudič v podobi zmaja, ki ga je ukrotila. (sč)

Marjeta01 Sv. Marjeti je na Slovenskem posvečenih 48 cerkva: 21 župnijskih, 27 podružničnih in tri kapele. – V LJ nadškofiji stoji devet ž. c. mučenke sv. Marjete: Borovnica,(1) Bohinjska Bela,(2) Dol pri Ljubljani,(3) Golo,(4) Horjul,(5) Planina pri Rakeku,(6) Prežganje,(7) Radomlje (8) in Vodice;(9) poleg teh pa še 10 p. c.: Gradišče (21) (Brdo), Malo Črnelo (Ivančna Gorica), Šmarjetna Gora (22) (Kranj – Šmartin), Tomačevo (LJ – Sv. Križ/Žale), Žlebe (Preska), Jereka (23) (Srednja vas v Bohinju), Šmarata (Stari trg pri Ložu), Jagnjenica (Svibno), Široka Set (Vače) in Trata (24) (Velesovo); kapeli sta na Polju (Dolenja vas/Ribnica) in Veliki Račni (Kopanj). – V KP škofiji je ž. c. sv. Marjete v Podkraju;(10) p. c. (5) pa so: na pobočju Stola (Breginj), v Skriljah (Kamnje), v Dolenjah (25) (Planina), v Kočah (26) (Slavina) in v Hruševlju (Šlovrenc v Brdih). – V NM škofiji je ž. c. sv. Marjete v Šmarjeti,(11) p. c. (6) pa stojijo v Jurni vasi (27) (Podgrad), v Bojanji vasi (Radovica), v Podulcah,(28) na Kamnici (Šentjanž), na Vrhu pri Križu nad Poljanami (Šmihel pri Žužemberku) in v Grmu (29) (Trebnje). – V MB nadškofiji je osem ‘Marjetinih’ cerkva, šest je župnijskih: Kebelj, (12) Kotlje,(13) Muta,(14) Selnica ob Dravi,(15) Sv. Marjeta niže Ptuja/Gorišnica (spodaj) in Sv. Marjeta ob Pesnici;(16) podružnični pa stojita v Ritoznoju (Slovenska Bistrica) in na Dravskem polju (Št. Janž na Dravskem polju/Starše) – V CE škofiji so ž. c. v Planini pri Sevnici,(17) na Polzeli,(18) na Sladki Gori (10) (sozavetnica Čudodelna Mati Božja) in v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah;(20) prav toliko (4) je tudi p. c.: Čača vas (Kostrivnica), Pečje (Sevnica, Libna (30) (Videm - Krško) in Sp. Dolič (Vitanje). – Edina cerkev (večja kapela) sv. Marjete Antiohijske v MS škofiji stoji v Domajincih (Cankova). (mč)Marjeta02

 

 Marjeta03   Marjeta03a

 

 

 

 

 

 

sv. Marjeta niže Ptuja - Gorišnica

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2021) 7, str. 99.

henrik01Starozavezni prerok Elija je vršil svoje preroško poslanstvo v letih 874–853 pred Kristusom, v času izraelskega kralja Ahaba in njegovih naslednikov.

 sv. Elija    

 Zavetniku letalcev so pri nas posvečene tri cerkve: žup. v Koprivi na Krasu (1) (KP), podr. pa v Mihelah (3) (Hrpelje-Kozina - KP) in na Planini 2) [Stockendorf] (Semič – NM).

 M. in S. Čuk, Svetniški domovi, v: Ognjišče 3 (2022), 98.

 

Zajemi vsak dan

Če bi danes prišel med nas? / Ne! Pomota! / Danes prišel si med nas: / Družini prinašaš vstajenje.

(Pavle Jakop)
Sreda, 28. September 2022
Na vrh