Prvotno ime praznika je bilo Marijino očiščevanje, saj je morala po Mojzesovi postavi vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj, tam darovati in se tako ‘očistiti’. Temu predpisu se je podredila tudi Marija, Jezusova mati. Na besede starčka Simeona “… luč v razodetje poganom in slavo Izraela, tvojega ljudstva” se naslanja starodavni bogoslužni običaj blagoslavljanja sveč in naše ime praznika – svečnica. – Na ta dan redovnice in redovniki obhajajo dan posvečenega življenja. 

 Na Vrabčah/Tabor (KP) je pri nas edina cerkev Gospodovega darovanja.

 Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2020) 2, str. 115

Sv. Brigita/Brida je ob sv. Patriku zavetnica Irske. O njej pripovedujejo, da je imela tako čisto srce, toliko svetosti v svojih delih, toliko gorečnosti za Boga in toliko sočutja s trpečimi in grešnimi ljudmi, da je bila najpopolnejši posnetek Jezusove matere. Zato so ji dali častno ime ‘irska Marija’. – Sv. Brigita je tudi zavetnica porodnic in otrok, krav in živine, priprošnjica proti nesrečam.

Svetniško češčenje sv. Brigite se je z Irske razširilo tudi na evropsko celino, pri nas ji je posvečena podr. cerkev v Kolombanu (žup. Ankaran – KP).

 Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2020) 2, str. 115

Sv. Janez Bosko je veliki apostol in vzgojitelj mladine, ustanovitelj redovne družbe salezijancev, ki so prišli k nam leta 1901.

Vsak mlad človek, tudi najbolj zanemarjen, je dostopen za dobroto. Prva stvar vzgojitelja, ki hoče doseči uspeh, je, da poišče tisto struno, ki je občutljiva za dobroto. (sv. Janez Bosko)

Župnijska cerkev sv. Janeza Boska stoji v Mariboru (Don Boskov center – MB), redovna kapela pa v LJ (HMP Gor. trg – s sv. Marijo Dominiko Mazzarello).

 Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 1, str. 99. 

Italijanska redovnica klarisa († 1640), ki se je kot mlado dekle vdajala posvetnim nečimrnostim, potem pa se je po posebni Božji milosti zresnila in postala redovnica.

  

Spominu sv. Hijacinte Marescotti je posvečena podružnična cerkev v Rogatcu.

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 1, str. 99. 

Apostol Pavel piše o sebi, da je “po Božji volji poklican apostol Jezusa Kristusa” (1 Kor 1,1), “nič manjši” od tistih apostolov, ki so hodili z Jezusom. Sklicuje se na srečanje z Gospodom pred Damaskom, ki je bilo tako silovito, da Savel, zakleti preganjalec kristjanov postal Pavel, najzvestejši Jezusov učenec in oznanjevalec. Ta spreobrnitev je v Apostolskih delih, zgodovini prve Cerkve, opisana dvakrat: prvo je po pripovedovanju prič zapisal evangelist Luka, drugo pa je podal Pavel sam, ko se je zagovarjal pred judovskim ljudstvom. Povedal je, da je tiste, ki so govorili o Kristusu, “smrtno preganjal”. Kristjane je šel lovit celo v Damask. Ko so se bližali Damasku, »me je nenadoma obsijala velika svetloba z neba; padel sem na tla in zaslišal glas: “Savel, Savel, kaj me preganjaš?” Odgovoril sem: “Kdo si, Gospod?” In rekel mi je: “Jaz sem Jezusa Nazarečan, ki ga ti preganjaš.” (...) In rekel sem: “Kaj naj storim Gospod?” Gospod pa mi je rekel: “Vstani in pojdi v Damask in tam se ti bo vse povedalo, kaj ti je treba storiti”« (Apd 22,1-16). Od tedaj je bil Jezus za Pavla edini Gospod. (sč)

Na sliki: Kurz zum Thurn und Goldenstein Franc, Spreobrnitev sv. Pavla, 1851, Vrhnika, ž. c. sv. Pavla, oltarna slika

Ob prazniku Spreobrnitve apostola Pavla naštejmo najprej tiste cerkve pri nas, ki so posvečene Savlovemu srečanju z Gospodom pred Damaskom (sedem jih je: tri so župnijske in štiri podružnične), potem pa še vse tiste, katerih zavetnik je tudi sv. Pavel (vseh je 15: ena župnijska in 14 podružničnih). Tiste cerkve, ki imajo za zavetnika oba prvaka apostolov (sv. Petra in Pavla), pa bomo poiskali ob njunem prazniku (29. junija).
V LJ nadškofiji so Pavlovi spreobrnitvi posvečene ž.c. cerkve v Mavčičah (1), v Stari Oselici (2) in na Vrhniki (spodaj); p. c. pa sta v Žerovnici (3) (Grahovo) in v Komendi (4) (sv. Križ). – V KP škofiji je spreobrnitvi apostola Pavla posvečena p. c. na Straži (5) (Cerkno); v CE škofiji pa še p. c. v Brezju pri Dovškem (6) (Senovo).

Kje pa se nahaja petnajst cerkva, ki so še posvečene sv. Pavlu? – V LJ škofiji so štiri podružnične (in kar trije kraji so dobili ime po zavetniku): Šentpavel (8) (Sostro), Stara Fužina (9) (Srednja vas v Bohinju), Šentpavel (10) (Sv. Jakob ob Savi) in Šentpavel (11) (Šentvid pri Stični). – V KP škofiji je pet ‘Pavlovih’ p. c.: v Vrtovinu (12) (Kamnje), na Planini pri Ajdovščini (13) (sv. Pavel), v Črnotičah (14) (Podgorje), nad Ročinjem (15) (sv. Pavel) in v Starodu (16) (Podgrad). – V NM škofiji so štiri p. c. sv. Pavla: na Gorici (Leskovec pri Krškem), na Dol. Podborštu (17) (Mirna Peč), v Podpeči (18) (Sv. Križ - Gabrovka) in na Vinkovem Vrhu (19) (Žužemberk). – V CE škofiji pa je edina ž. c. sv. Pavla pri nas (Prebold - 7), imajo pa še eno podružnično na Sremiču (20) (skupaj z rojstvom Janeza Krstnika - žup. Videm - Krško) in kapelo v Pavlovi vasi (Pišece). (mč)

Spreobrnitev apostola Pavla - VRHNIKA

 Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2020) 1, str. 115

Zaroka je bila v Stari zavezi in v judovstvu javno pravno dejanje, ki naj bi pripeljalo do poroke. Tudi zaroke Device Marije s sv. Jožefom se pri nas spominjamo v bogoslužnem koledarju.

Spominu Zaroke Marije in Jožefa sta posvečeni dve p. c.: na kamniških Žalah (Kamnik – LJ - zgoraj), in v Rakitniku (Matenja vas – KP - desno).

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 1, str. 99. 

Diakon in mučenec sv. Vincencij je v začetku 4. stol. izpričal svojo neomajno vero v Kristusa: znal je govoriti prepričljivo in bil v trpljenju močan. - Na Slovenskem je sv. Vincencij v visokih časteh predvsem v vinorodnih krajih – morda zaradi svojega imena, ki ga je ljudstvo docela napačno izvajalo iz ‘vina’. Ime v resnici izhaja iz latinske besede ‘vincens’ in pomeni ‘zmagujoč’.

Sv. Vincenciju je posvečena p. c. na Bloški Polici (Stari trg/Ložu - LJ).

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 1, str. 99. 

»Obhajamo rojstni dan svete Neže. Poročajo, da je pri dvanajstih letih postala mučenka. Kako velika in obsodbe vredna je krutost, ki niti otroku ni prizanesla! Še večja in močnejša pa je vera, ki zanjo pričajo celo tako mladi,« je mučenko Nežo slavil sv. Ambrož († 397), ki je povzel poročila starejših kristjanov. Neža, latinsko Agnes (jagnje), se je rodila v plemeniti rimski krščanski družini. Že kot otrok je obljubila Kristusu večno devištvo, zato je zavrnila uglednega poganskega snubca, ki jo je pri oblasteh zatožil, da je kristjanka. To se je zgodilo leta 304, v času, ko je cesar Dioklecijan odredil splošno preganjanje kristjanov. Po krutih mučenjih je bila obglavljena. Nad njenim grobom je dala hči prvega krščanskega cesarja Konstantina postaviti baziliko. Sveto Nežo upodabljajo z belim jagnjetom v naročju ali poleg sebe kot nevesto Kristusa, Božjega Jagnjeta, z dolgimi lasmi, ki so zakrili njeno telo, ko so ji odvzeli obleko, in s palmovo vejo, simbolom njene dvojne zmage, devištva in mučeništva. (sč)
Na sliki: sv. Neža, kip na glavnem oltarju, ž. c. sv. Neže, Sela pri Kamniku.

Na slovenskem ozemlju je 19 cerkva, ki so posvečene mučenki sv. Neži; ena je župnijska, osemnajst je podružničnih in ena kapela. – V ljubljanski nadškofiji najdemo edino župnijsko cerkev sv. Neže pri nas – v Selih pri Kamniku  (ovitek) (oskrbovana iz Šmartnega v Tuhinju); na ozemlju ljubljanske nadškofije pa je še šest podružničnih cerkva: na Golčaju (1) (Blagovica), na Kumu (2) (Dobovec), v Brezju (4) (Dobrova), na Brezjah pri Tržiču (5) (Kovor), na Gornji Slivni (7) (Vače) in v Bukovju (Zagorje ob Savi). – Koprska škofija ima eno samo ‘Nežino’ cerkev – v Krajni vasi (9) (Skopo). – V novomeški škofiji naštejemo šest podružničnih cerkva sv. Neže: v Knežji vasi (6) (Dobrnič), potem dve podružnici župnije Hinje - na Lopati (11) in v Seču, (17) na Vrhu (16) (Raka), v Vodicah (10) (Sv. Križ – Gabrovka) in na Zaloki (14) (Šentrupert); na Boldražu (Radovica) je sv. Neži posvečena kapela – V mariborski nadškofiji so tri župnijske cerkve device in mučenke sv. Neže: Fram (12) (sv. Neža), Vrhe (15) (Sele/Slovenj Gradcu) in Golika (3) (Zreče). – Dve podružnični cerkvi sv. Neže sta še v celjski škofiji: Griže (8) (Liboje) in Zagradec /Čanje/ (13) (Sevnica). – MS škofija nima sv. Neži posvečene nobene cerkve. – Kipi in slikarske upodobitve sv. Neže pa so zelo pogoste tudi po številnih drugih naših cerkvah; pravijo, da pri nas skoraj ni baročne cerkve brez njenega kipa ali slike. (mč)

sv. Neža, Sela pri Kamniku

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2019) 1, str. 115.