Advent in božič – besedi, ki številnim pomenita le naglico in stres. Božič postaja potrošniško usmerjen ali zgolj družinski praznik. Anselmu Grünu pa božič pomeni veliko več – hrepenenje, da bi drug drugega na novo srečali, da bi drug z drugim stopili v nov dialog. Božična zgodba nam želi pomagati pri tem, da prenovimo naše odnose in poglobimo naša srečanja. To se lahko zgodi le tedaj, »ko se hkrati srečamo z angelom, ki nam ga pošilja Bog, ter z Božjim otrokom v jaslih, in ko dopustimo, da nam v srce posije Njegova luč«.
Z rahločutnimi meditacijami, pesmimi in molitvami mi želi knjiga pomagati, kako bolj doživeto praznovati božič. Da bi ga praznoval tako, da bo božič odrešujoč in osrečujoč praznik. V advent, ki je čas razgledovanja, me povabi z molitvijo Oče naš, da bi postal blagoslovljeni čas, ko pridem do sebe in do trenutka, ko odpiram srce Božjemu detetu. Na poti do sebe mi postavlja zglede: Zaharija in Elizabeta, sv. Barbara, sv. Miklavž, Marija in Jožef ... sledim svojemu hrepenenju in čakam na Božji prihod, ki naj se zgodi najprej v mojem srcu ... sprašujem se, kako se bo to zgodilo, kako naj se odprem za Božje rojstvo v meni, kako naj uresničim polnost Božjega življenja? Spremljajo me besede obljube, vedno znova slišim adventni klic: Vi, oblaki, ga rosite!, pripravi se, puščava je kraj srečanja s samim seboj, advent je čas tišine, v sobi svojega srca vstopaj v prostor tišine ... v najbolj temnem delu leta  ... da bi dočakal rojstvo novega človeka ... Bog se kot otrok rojeva v meni ... otrok v jaslih ... meja med nebesi in zemljo je zabrisana, prihaja angel ... pastirji: in tu sem jaz, moji bližnji, vsak od nas: veselimo se božiča, skrivnosti Božje ljubezni, ki jo vidimo in začutimo v otroku v jaslih, dopušča nam, da smo doma v sebi in drug z drugim ... nebo in zemlja sta se srečala, čudimo se temu, kar so nam povedali pastirji:  svetloba v naši temi ... luč, ki žari v otroku, bo razsvetlila tudi moje oči, s katerimi gledam svoje bližnje. Tako bo srečanje z njim odsev nečesa večjega, ... pojem božične pesmi ... Poslušajte vsi ljudje ...Dete rajsko, dete sveto ... Sveta noč, blažena noč ...  v svojem srcu odkrivam Boga samega in iz tega bom lahko živel vse dni novega leta ... poskrbeti pa je seveda treba tudi "za telo" -.zato kaj dobrega specite, da bo za božič tudi zadišalo - recepti na koncu knjige vam bodo v pomoč ...
Božična knjiga želi biti naša spremljevalka v adventnem in božičnem času, zato je že čas, da jo vzamemo v roke. Da bi praznovali tako, da bo božič za vas odrešujoč in osrečujoč praznik. Želim vam, da bi Božjega otroka v jaslih na božič srečali na nov način in bi vsa srečanja, ki jih v tem času doživite v družinskem in prijateljskem krogu ter po božiču na delovnem mestu, preobrazila božična luč in bi v njih vedno znova zasijala skrivnost učlovečene Ljubezni, ki naša srca združuje in odpira za drugega.

iz vsebine

ADVENT.  Dobri Bog, v adventnem času pričakujemo prihod tvojega Sina. Njegov prihod pričakujemo vsak trenutek, ko bo potrkal na vrata našega srca, da bi jih odprl za tvojo Ljubezen. In pričakujemo njegov prihod ob koncu sveta, ko bo vse napolnil s svojim odrešenjem. Pričakujemo tistega, ki prihaja, in vendar vemo, da je že pri nas. Prosimo, da Jezus pride k nam in tako končno dospemo do sebe. Pogosto namreč nismo s seboj, z mislimi smo nekje povsem drugje. Naj ta advent za nas postane blagoslovljen čas – čas, ko dospemo do sebe in do tega trenutka. Naj se po pričakovanju tvojega Sina naše srce na široko odpre, da bo lahko zares vstopil.
Poveži nas s hrepenenjem po odrešenju, ki je k nam prišlo po tvojem Sinu in želi priti k nam v vsakem trenutku. Naša nagnjenja, ki se nas vedno znova polastijo, spremeni v hrepenenje. Podari nam gotovost, da je v hrepenenju po prihodu tvojega Sina tvoj Sin že prišel v naše srce in ga napolnjuje z Ljubeznijo.

SVETI MIKLAVŽ. Usmiljeni Bog, podaril si nam sv. Miklavža z očetovskimi potezami. Njegov žar sega preko stoletij, tako da otroci še danes pričakujejo njegov prihod, ko jim prinaša darove. Po sv. Miklavžu nas spominjaj, da so v vsakem od nas tudi očetovske poteze: kot bi bil v nas nekdo, ki druge hrabri in zanje skrbi, da lahko živijo lastno življenje – nekdo, na kogar se lahko naslonijo in preko njega izkusijo varnost in trdno oporo. Napolnjuj nas s svojim očetovskim Duhom, da bomo tudi mi izžarevali dobroto sv. Miklavža, da se bodo ljudje čutili obdarjene tudi po nas, že samo z našo navzočnostjo. Daj, da god sv. Miklavža praznujemo kot podobo tvoje dobrotljive skrbi za nas, ki nas usposablja, da drug za drugega očetovsko in materinsko skrbimo.

SLEDI SVOJEMU HREPENENJU.Advent je čas, v katerem se zavemo svojih hrepenenj. Ko v tišini sedimo pred prižgano svečo, ko tiho prepevamo adventne pesmi, se v nas poraja hrepenenje, ki presega ta svet. Hrepenenje širi obzorja srca. A tudi boli. Zato ga mnogi potlačujejo. Advent bi bil lahko čas, ko svoje zasvojenosti ponovno spremenimo v hrepenenja. Ko bomo svojim hrepenenjem v tišini napravili prostor, bomo morda začutili, da nismo zadovoljni s tem, kar zdaj delamo in živimo. V nas živi nepogasljiva žeja po ljubezni, ki je nihče ne more ugasniti. ... Hrepenenje se poraja iz globine. Vendar nam povzroča tudi bolečino. V nas ustvarja toplino in neko širino, hkrati pa nam daje boleče okušati, da smo daleč od tega, kar bi našemu življenju pravzaprav lahko dajalo razpoznavnost. ... Tam, kjer hrepenimo po Bogu, tam smo svobodni, tam ubežimo svojemu urniku, svojim številnim zadolžitvam. Tam pričakovanja okolice niso več pomembna. Tam smo v stiku s samim seboj. Čutimo, kdo smo. Čutimo, da smo nekdo, ki stremi k Bogu, nekdo, v komer sam Bog želi prebivati.

HREPENIMO PO LUČI. V najbolj temnem letnem času hrepenimo po luči. Zaradi tega z adventom povezujemo adventne sveče, ki z vsakim tednom bolj razsvetljujejo adventni venec. V svoji sobi prižgite svečo in molče sedite prednjo. Oglejte si, kako mila svetloba sveče osvetljuje vse, kar je v vaši sobi, kako na vse razliva svoj mili, nežni sij. Predstavljajte si, da na božič Kristus sam pošilja svojo nežno svetlobo v vse prostore vašega srca, v vaš strah, v vaš nemir, v vašo površinskost, v vaš bes, v vaše ljubosumje. Sedaj zaprite oči in s svojimi notranjimi očmi poglejte, kako svetloba sveče žari v vašem telesu, v vaših prsih, v vašem srcu, v vašem vratu, v vaših rokah, v vašem hrbtu, da, kako njeni topli in svetli žarki prodirajo vse do prstov na nogah. Pustite, naj svetloba seže prav tja, kjer jo v tem trenutku najbolj potrebujete Kristusova luč želi obsijati tudi vaše stanovanje, vašo delovno sobo in vse, kar delate, vašo spalnico, v kateri počivate, a se včasih tudi nemirno premetavate, vstopiti želi v vašo dnevno sobo, kjer preživljate čas z družino, v vse konflikte in napetosti v vaši družini. Zaupajte tej navidez tako šibki svetlobi, da bo svetlo obsijala vaše celo življenje, da bo v vaše stanovanje prinesla skrivnost Božje ljubezni, da boste lahko tam, kjer ste, v resnici doma. Kajti doma smo lahko samo tam, kjer prebiva skrivnost. Dom najdemo le tam, kjer nas Bog obiskuje v obliki luči in ljubezni ter tuje v nas spreminja v domače.

BOŽIČ - BOG SE KOT OTROK RODI V NAS. Na božič Bog prihaja v naš svet kot otrok. Ne prihaja kot odrasel človek, pač pa postane otrok, slaboten in nemočen otrok. Kot otrok nas Bog želi osvoboditi naše lastne veličine, s katero želimo biti kot Bog. Bog prihaja v otroški nemoči, da bi razbil oklep naših src, saj otrok celo zakrknjene in zagrenjene ljudi pripravi do smeha. Če prihaja Bog k nam kot otrok, pomeni, da moramo z Njim ravnati skrbno in nežno. Boga ne moremo otipati. Lahko ga samo zaslutimo v tišini našega srca, lahko se ga le nežno dotaknemo na kraju tišine, kamor ne prodreta hrup tega sveta in hrup naših misli. O Bogu ne moremo govoriti z glasnimi besedami, ampak samo nežno in tiho, kot bi govorili otroku. Pri otroku ne uporabljamo učenih besed, ampak le besede, ki prihajajo iz srca. Tako lahko tudi Boga srečamo samo tedaj, ko mu odpremo svoje srce.

Dobri Bog, danes praznujemo božič, praznik našega odrešenja, praznik rojstva tvojega Sina. K nam je prišel kot otrok. Podobe jaslic, podoba Marije, ki svojega novorojenega otroka ljubeče drži v naročju ali kleče moli pred njim, se me dotaknejo. Pokažejo mi tvojo nežno ljubezen. Ta ljubezen ne prihaja z močjo. Kot dete je, ki ga vzamem v naročje in ga pestujem. Božji otrok – tako nam pripoveduje ta praznik – ni le v jaslih v betlehemskem hlevu. Je tudi v naših srcih. Daj mi danes verovati v to in daj mi hkrati izkusiti, da je Božji otrok v meni, da je moje srce napolnjeno z ljubeznijo, ker si v njem rojen ti sam. Ko se v meni rodiš ti, prepoznam lastno vrednost. Drzneš se roditi v hlevu mojega srca, da bi me v moji vsakdanjosti in banalnosti spomnil na to, da v meni prebiva skrivnost, ki je večja od mene. Ta skrivnost tvoje ljubezni, ki jo vidim in začutim v otroku v jaslih, živi v meni in med nami. Dopušča, da smo doma v sebi in drug z drugim. V svoji hiši nismo sami. Ti sam si našo hišo izbral za svoje prebivališče. Daj nam na nov način bivati v naših srcih in naši hiši, kot ljudem, ki so bili vredni postati kraj tvoje navzočnosti.

in še recept ... da bo za božič tudi zadišalo: za VANILIJEVE ROGLJIČKE

Za približno 140 kosov
300 g moke
140 g sladkorja
ščepec soli
4 rumenjaki
sredica 1 vanilijevega stroka
300 g mletih mandljev
300 g masla
200 g sladkorja in
2 zavitka vanilijevega sladkorja
maščoba in moka za pekač
Čas za pripravo:
približno 50 minut
(plus mirovanje in pečenje)

Moko presejemo na delovno površino in v sredini naredimo jamico. Vanjo damo sladkor, sol, rumenjake in sredico vanilijevega stroka. Po robu moke porazdelimo mlete mandlje in maslo v kosmičih. Iz vseh sestavin umesimo gladko testo. Oblikujemo 4 svaljke, dolge približno 35 cm. Za 30 minut jih postavimo na hladno. Pekače malce namastimo in narahlo pomokamo ali pa jih obložimo s papirjem za peko. Vsak svaljek narežemo na 30 do 35 koščkov. Pečico ogrejemo na 200 °C (ventilatorsko na 180 °C). Vsak košček povaljamo z rokami in upognemo v rogljiček. Na pekač jih polagamo z razmikom. V pečici jih pečemo na srednji rešetki 10 do 15 minut.
Rogljički naj nežno porjavijo le na robovih. Pomešamo sladkor in vanilijev sladkor. Še vroče rogljičke poberemo s pekača in jih zelo previdno povaljamo v sladkorju. Pustimo, da se ohladijo, nato jih previdno shranimo v kovinsko škatlo.

 pripravlja (predstavitev knjige, ne rogljičke): Marko Čuk

Ko se je Jezus rodil, je Gospodov angel stopil k pastirjem, ki so stražili na prostem pri svoji čredi: »Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod.« (Luka 2,10-11)
Angel pastirjev ne poziva, naj se veselijo. V njihovo življenje veselje prinaša, ko jim oznani rojstvo Odrešenika. To veselje prinašajo tri besede: Odrešenik, Mesija, Gospod.
Otrok je Odrešenik, tisti, ki nas rešuje iz nevarnosti, ki nas povleče iz nevšečnosti, v katerih smo se znašli. In je tudi tisti, ki ozdravlja naše rane.
Otrok je tudi Mesija, kar pomeni osvoboditelj. On je tisti, ki ohranja in varuje naše pravo bistvo. Je tisti, ki bdi nad tem, da zares postanemo mi sami in se ne upognemo, ker bi želeli ustrezati pričakovanjem drugih. In je tisti, ki nas osvobaja v nas same.
On vodi svoje ljudstvo iz ujetništva, iz notranjih in zunanjih prisil. Ljudi osvobaja njihovih priganjačev, ki jih nenehno silijo k temu, da bi delali še več in še hitreje, da bi vedno bolj izpolnjevali pričakovanja drugih.
Jezus je Gospod, ki želi gospodovati v nas, da nas ne bi več obvladovali ne drugi ljudje ne naše lastne potrebe in želje. Ko je v nas Gospod Jezus Kristus, se osvobajamo gospodarjev, ki jim sicer pogosto služimo. Ko zaupamo temu sporočilu božičnega angela, se nam ni potrebno siliti k veselju. Veselje raste v nas. Ko izkusimo to, kar nam oznanja angel, se naša duša odzove z veseljem.
 

Naj božični angel tudi v tvoje življenje prinaša veselje. Če otroka v jaslih razumeš kot Odrešenika, Mesijo in Gospoda, bo tvoje življenje postalo popolno, postal boš svoboden in boš vladal v samem sebi.

Naj božični angel tudi v tvoje življenje prinaša veselje. Želi te privesti v stik z izvirom veselja, ki žubori na dnu tvoje duše, če zaupaš njegovemu sporočilu, da se je tudi zate rodil Odrešenik, Mesija, Gospod.
Če otroka v jaslih razumeš kot Odrešenika, Mesijo in Gospoda, bo tvoje življenje postalo popolno, postal boš svoboden in boš vladal v samem sebi, namesto da bi to dopuščal drugim.
Ko Božjega otroka, Jezusa, izkusiš na ta način, se ti ni potrebno siliti k veselju. Tedaj bo tvoje srce samo od sebe zvrhano polno veselja. In tvoje življenje bo svetlo, kot je postalo svetlo življenje pastirjev, ko jih je nenadoma obsijala angelska luč.
Veselje te bo premaknilo, tako kot pastirje, ki so se nenadoma prebudili iz otopelosti in govorili: »Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!« (Luka 2,15)

»Angelsko petje se sliši v višavi,« poje naša priljubljena božična pesem. Božična zgodba je polna angelov, glasnikov velikega veselja, da Bog prihaja na zemljo kot človeški otrok in svetu prinaša mir. Pater Anselm Grün nam v tej knjigi pripoveduje čudovito božično zgodbo po ‘posredovanju’ angelov.
»Radost oznanjam, nikar se ne bojte,« nagovarja angel preplašene pastirje. Božični angeli hočejo opogumiti tudi nas, hočejo utrditi naše zaupanje, da rojstvo Božjega Sina tudi nam omogoča novo rojstvo. Spremljajo nas ne le v prazničnih dneh, temveč vedno, vse dni, če dopustimo, da se Dete v naših srcih rodi. Po vzgibih našega srca nam angel prišepetava, naj bo vsako jutro za nas novo rojstvo.
Pater Anselm Grün predstavi dramo božične skrivnosti v osmih prizorih, opiše vlogo angelov in nam v kratkih razmišljanjih nakaže, kako naj svojo življenjsko vlogo odigramo mi. Kot so bili angeli poslani, da pastirjem oznanijo veliko veselje, ki bo za vse ljudi, so poslani tudi nam, da bi globlje doživeli pomen božičnih praznikov. Po angelih nam pisatelj izreka osmero božičnih voščil.

 pripravlja: Marko Čuk

Vzorec slavja na sveti večer II

To bogoslužje lahko opravimo na sveti večer, na božični dan ali tudi v dneh po božiču. Prav je, če za to izberemo bližino jaslic, saj ga bodo otroci tako lažje doživeli. Prižgemo lučke na dreveščku ali sveče ter tako ustvarimo primerno molitveno vzdušje.

Za začetek zapojemo naslednjo pesem:

Poslušajte, vsi ljudje, + sveti Jožef v mesto gre. + Sveti Jožef in Marija + gresta v mesto Betlehem.

Ko pa v mesto prideta, + prenočišča iščeta. + »Oj, ti mesto betlehemsko, + da nas nočeš prenočit?«

Sveti Jožef govori: + »Za večerjo me skrbi.« + Pa Marija ga tolaži: + "Saj večerje treba ni.«

Za ročico jo drži + na oslička posadi. + Potlej gresta ven iz mesta, + ven iz mesta Betlehem.

Ko pa iz mesta prideta, + bajtico zagledata. + Tam na gmajn'ci + v revni štal'ci je rodila Jezusa.

Zdaj poglejmo vsi v nebo, + kako zvezde sevajo. + Oj, te zvezde betlehemske + milosti nam trosijo.

ŽVsi zapojmo iz srca + v slavo Jezusa Boga! + Da nam Dete betlehemsko + blagoslov svoj sveti da.

Nocoj še posebej čutimo, da nam je Bog blizu in nas ljubi, saj je poslal svojega Sina, ki se je rodil kot nebogljen otrok. Na svet je prišel v revščini in zapuščenosti, zato je ljudem zelo blizu tudi takrat, ko so zapuščeni ali osamljeni. Naj bo na ta sveti večer blizu naši družini in vsem ljudem.

Poslušajmo odlomek iz Lukovega evangelija:

Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora (Lk 2,1-7).

Prošnje:

V tej sveti božični noči še posebej čutimo božjo dobroto in ljubezen. Polni hvaležnosti in veselja prosimo nebeškega Očeta:

Naj bodo naša srca odprta za Jezusa, tvojega učlovečenega Sina.
Naj vesela novica o Kristusovem rojstvu razveseli vse, ki so žalostni in ki zaradi težav življenja obupujejo.
Naj nam bo rojstvo vsakega otroka znamenje tvoje ljubezni in upanja.
Naj Novorojeni prinese mir v naša srca, v naše družine, v našo domovino.
Naj angelsko oznanilo miru seže v vse kraje sveta, zlasti tja, kjer divjajo vojne in kjer trpijo nedolžni ljudje.

Dobri Oče, ob prazniku rojstva tvojega Sina še bolj čutimo tvojo neizmerno ljubezen. Utrdi v nas zavest, da nas v njem ljubiš in si nam blizu vsak trenutek našega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu.

Oče naš ...

Na koncu zapojemo primerno pesem, morda Sveta noč:

SVETA NOČ

Sveta noč, blažena noč! + Vse že spi, je polnoč, + le Devica z Jožefom tam + v hlevcu var’je detece nam. + Spavaj, Dete sladko, + spavaj, Dete sladko.

Sveta noč, blažena noč! + Prišla je nam pomoč; + Dete božje v jaslih leži, + grešni zemlji radost deli; + rojen je Rešenik, rojen je Rešenik.

Sveta noč, blažena noč! + Radostno pevajoč + angeli Gospoda slave, + mir ljudem na zemlji žele: + človek, zdaj si otet, + človek, zdaj si otet.

Družinsko bogoslužje za adventni in božični čas, Ognjišče 2010, 36-40.

Družinsko bogoslužje za sveti večer je iz knjige  Zgodbe za advent in božič, str. 76-77

Knjiga želi približati vsebino božičnega praznika in pomagati v pripravi nanj. Potrošniški način življenja, tudi potrošniški ‘val’ pred božičem, hitenje in plitvost sodobne družbe nas odvračata od poglobljenega praznovanja.
V knjigi so zgodbe, molitve in drugi sestavki, ki nam bodo pomagali da bo advent res čas priprave na praznik Gospodovega rojstva in da ga bomo res doživeto praznovali. Vodila nas bo vse do praznika Gospodovega razglašenja (Svetih treh kraljev), da se bo božično sporočilo vtisnilo in ga bomo ohranili v svojem srcu.

pripravlja Marko Čuk

To besedilo mi je prišlo v roke proti koncu adventa, ko sem bil sredi naglice in mrzličnih priprav na božič. Napisano je še bilo, da gre za besedilo iz leta 1692, ki so ga našli v cerkvi sv. Pavla v Baltimoru. Pomirilo me je in mi vlilo upanje. Želim, da ga tudi vam. Danes drugi del ...

... Nikoli ljubezni ne igraj. Pa tudi ne preziraj je, čeprav si razočaran in zagrenjen, zakaj ljubezen je večna. Umirjeno sprejmi izkušnje let, postopoma odlagaj stvari iz mladosti. Neguj duhovno moč, da te bo obvarovala nenadne nesreče. Ne spravljaj v žalost samega sebe z namišljenimi rečmi. Mnogi strahovi so sad utrujenosti in osamljenosti. Ohranjaj zdravo strogost, vedno pa bodi do sebe tudi blag.
Otrok vesolja si, kot drevesa in zvezde. Pravico imaš biti tu. Vse v vesolju teče natanko tako kot je prav. Bodi v miru z Bogom, pa čeprav si ga predstavljaš tako ali drugače. Ne glede na to, kakšno je tvoje delo in kaj te usmerja v bučnem teku življenja, ohrani mir v duši.
Bodi pozoren.
Bodi srečen.

zgodba Desiderata – zaželeno je iz knjige  Zgodbe za advent in božič, str. 65-66

Knjiga želi približati vsebino božičnega praznika in pomagati v pripravi nanj. Potrošniški način življenja, tudi potrošniški ‘val’ pred božičem, hitenje in plitvost sodobne družbe nas odvračata od poglobljenega praznovanja.
V knjigi so zgodbe, molitve in drugi sestavki, ki nam bodo pomagali da bo advent res čas priprave na praznik Gospodovega rojstva in da ga bomo res doživeto praznovali. Vodila nas bo vse do praznika Gospodovega razglašenja (Svetih treh kraljev), da se bo božično sporočilo vtisnilo in ga bomo ohranili v svojem srcu.

pripravlja MČ

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Eden je bolan – drugi pa je zdrav.
Eden mora varčevati – drugi pa zapravlja.
Eden je reven – drugi pa je bogat.
Eden zmrzuje – drugi pa sladko spi.
Eden ima vodo – drugi pa žejo trpi.
Eden ima kašo – drugi se s klobaso masti.
Eden ima vojno – drugi pa v miru živi.
Eden izgublja – drugi pa lahko zmaguje.
Eden se veseli – drugi ima polno skrbi.
Eden načrtuje – drugi pa obupuje.
Eden se lahko smeje – drugi pa mora jokati.
Eden mora garati – drugi pa lahko sanjari.
Eden si ti – drugi pa sem jaz.

Ali ni morda bolje tako?
Eden je ranjen – in jaz ga skušam zdraviti.
Eden je brez moči – in jaz ga branim.
Eden je sam – in jaz stopim k njemu.
Eden silno trpi – in jaz ga tolažim.
Nekdo je slaboten – in jaz ga opogumljam.
Nekdo mora trpeti – in z njim sotrpim.
Nekdo me potrebuje – in ne gledam na to,
kaj piše v mojem koledarju obveznosti.

U. Arit-Herberts, Molitev, v: Ognjišče 12 (2014), 43.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

 pripravlja: Marko Čuk

Na adventnem vencu so gorele že štiri sveče in ljudem naznanjale, da se bliža božič. V napol mračni cerkvi je vladala popolna tišina, zato si lahko slišal pogovor med svečami.
Prva je rekla: »Ime mi je Mir, a ne morem ostati prižgana v današnjem svetu, kjer sta sovraštvo in nasilje tako pogosta. Nihče več ne skrbi za moj plamen ... Kmalu bom ugasnila.« Njen plamen je začel pojemati in kmalu je res ugasnila.
Druga sveča se je oglasila: »Moje ime je Vera, a moja svetloba ne razsvetljuje več. Mraz brezbožnosti in tema dvoma sta me zdrobila. Nima smisla, da bi še svetila.«
Komaj je to izgovorila, je zavel strupeno mrzel veter ter jo ugasnil.
Tretja sveča je žalostno spregovorila: »Moje ime je Ljubezen. Nimam več moči, da bi ohranjala svoj plamen. Ljudje me dušijo s svojo brezčutnostjo in me nič več ne cenijo.« In pri priči je ugasnila.
Tedaj pa je v cerkev stopil otrok. Zagledal je ugasle sveče:
»Zakaj ne gorite? Do kraja bi morale dogoreti!« je zaklical.
Otroku so se orosile oči, takrat se je zaslišal glas četrte sveče:
»Ne bodi žalosten. Dokler gori moj plamen, lahko znova prižgemo druge sveče, kajti moje ime je Upanje.«
Otrok se je pomiril. S četrto svečo je prižgal druge tri. V mraku cerkve so na adventnem vencu spet zaplapolali plameni vseh štirih sveč.

zgodba Sveče na adventnem vencu je iz knjige  Zgodbe za advent in božič, str. 18-19

Knjiga želi približati vsebino božičnega praznika in pomagati v pripravi nanj. Potrošniški način življenja, tudi potrošniški ‘val’ pred božičem, hitenje in plitvost sodobne družbe nas odvračata od poglobljenega praznovanja.
V knjigi so zgodbe, molitve in drugi sestavki, ki nam bodo pomagali da bo advent res čas priprave na praznik Gospodovega rojstva in da ga bomo res doživeto praznovali. Vodila nas bo vse do praznika Gospodovega razglašenja (Svetih treh kraljev), da se bo božično sporočilo vtisnilo in ga bomo ohranili v svojem srcu.

pripravlja Marko Čuk

To besedilo mi je prišlo v roke proti koncu adventa, ko sem bil sredi naglice in mrzličnih priprav na božič. Napisano je še bilo, da gre za besedilo iz leta 1692, ki so ga našli v cerkvi sv. Pavla v Baltimoru. Pomirilo me je in mi vlilo upanje. Želim, da ga tudi vam.

Spokojen hodi skozi trušč in naglico sveta in se spominjaj miru, ki ga najdeš le v tišini. Kolikor je mogoče, bodi v dobrih odnosih z vsemi ljudmi. Svojo resnico pripoveduj mirno in jasno in prisluhni drugim, tudi nespametnim in nevednim, zakaj vsakdo ima svojo zgodbo. Izogibaj se glasnih in nasilnih ljudi, ker so breme za dušo. Ne primerjaj se z drugimi, da ne postaneš ali malodušen ali prevzeten, kajti vedno bodo taki, ki so večji pa tudi manjši od tebe. Veseli se svojih načrtov. Ohrani veselje za svoj poklic, najsi bo še tako skromen, saj je pravi zaklad v teh spremenljivih časih. Pri poslih bodi previden, kajti svet je poln prevar. Nikar ne spreglej, da je tudi zvrhan kreposti. Mnogi težijo za visokimi vzori in njihovo življenje je polno junaških dejanj.
Bodi, kar si. Bodi svoj.

zgodba Desiderata – zaželeno je iz knjige  Zgodbe za advent in božič, str. 65-66

Knjiga želi približati vsebino božičnega praznika in pomagati v pripravi nanj. Potrošniški način življenja, tudi potrošniški ‘val’ pred božičem, hitenje in plitvost sodobne družbe nas odvračata od poglobljenega praznovanja.
V knjigi so zgodbe, molitve in drugi sestavki, ki nam bodo pomagali da bo advent res čas priprave na praznik Gospodovega rojstva in da ga bomo res doživeto praznovali. Vodila nas bo vse do praznika Gospodovega razglašenja (Svetih treh kraljev), da se bo božično sporočilo vtisnilo in ga bomo ohranili v svojem srcu.

pripravlja Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

O Marija, mati veselja,
nekega dne si zapustila
svoj dom v Nazaretu
in v srcu nosila note Magnifikata.
Ti si žena petja,
žena radosti, žena smehljaja.

Podari nam neskaljen pogled,
da bomo občudovali jutranjo zarjo
in sončni zahod, da se bomo
radovali cvetja in zvezd,
da bomo blagoslavljali življenje
novorojenega otroka in starčka,
da bomo opevali veselje,
ki ga Bog obilno seje povsod.

Ohrani v naših očeh vedno prižgan
plamenček zadovoljstva,
ki oznanja Božje veselje.
Daj, o Marija, da se že zdaj,
tukaj na tem svetu,
vnamemo za nebeško praznovanje,
da ga bomo prinašali in podarjali
vsem, ki jih srečujemo.

Osvobodi nas žalosti
da bomo vsak dan s teboj peli:
»Moja duša se raduje,
zakaj Bog je veselje, Bog je mir,
Bog je praznik neskončne Ljubezni.«
Amen.

A. Comastri, Molitev, v: Ognjišče 12, (2014), 2.

 Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja: Marko Čuk