Družbeni nauk katoliške Cerkve
DOCAT je poljudna predstavitev socialnega in družbenega nauka katoliške Cerkve. Razdeljen je na 12 poglavij, ki obravnavajo vsa najpomembnejša področja družbe kot celote. Pri njegovem nastanku so poleg strokovnjakov sodelovali mladi z vsega sveta s fotografijami, vprašanji in pobudami. Družbeni nauk imenuje to ‘participacija’: soudeležba. In prav zaradi tega DOCAT posebej nagovarja mlade in jih usmerja, da delujejo po načelih resnice, pravičnosti in ljubezni. V DOCAT-u predstavljeni družbeni nauk ne prihaja od tega ali onega papeža niti od tega ali onega učenjaka, prihaja, kot pravi papež Frančišek, iz srca evangelija, prihaja od Jezusa samega. Saj je Jezus Božji družbeni nauk.

Če vas zdaj vse vabim, da družbeni nauk Cerkve dobro spoznate, ne sanjam samo o skupinah, ki sedijo pod drevesi in o njem razpravljajo. To je seveda dobro! Delajte to! A moje sanje so večje: želim si milijon mladih kristjanov, ja, najbolje eno celo generacijo, ki bodo za svoje sodobnike »družbeni nauk na dveh nogah«. Kaj drugega ne bo spremenilo sveta kot ljudje, ki so se z Jezusom zanj zastavili, ki bodo šli z njim na obrobja in v sredino umazanije. Pojdite tudi v politiko in se borite za pravičnost in za človeško dostojanstvo prav za najbolj revne. Vsi vi ste Cerkev. Poskrbite, da se bo ta Cerkev preobražala, da bo živa, da se bo pustila izzvati kriku brezpravnih, rotenju trpečih v stiskah in tistim, za katere nihče ne skrbi. Spustite se v gibanje. Če boste mnogi skupaj delali, potem bo na svetu bolje in ljudje bodo čutili, da po vas deluje Božji Duh. In morda boste potem vi kot bakle, ki bodo tem ljudem osvetlile pot k Bogu. S tem vam izročam to sijajno knjižico, da bi v vas zanetila ogenj. Vsak dan molim za vas. Molite tudi vi zame! (papež Frančišek)

O knjigi smo pisali v  Ognjišču, še preden je izšla. Marjetka Pezdir Kofol jo je predstavljala v oktobrski in novembrski številki letnika 2017 (rubrika Youcat) - in tudi v letošnjem letu bo Docat naš sopotnik.
Da bomo lažje razumeli, kaj družbeni nauk Cerkve je, ali je to kaj oprijemljivega, ali morda le eno novo cerkveno sporočilo, okrožnica ... ali je koristen samo za mlade, kako ga uporabiti v mladinskih skupinah,... si preberite v dveh člankih iz Ognjišča:

Docat - navodila za uporabo vere

Uporabi DOCAT pri verouku, v birmanski ali mladinski skupini

iz vsebine

Kaj pomeni Bog za naše delovanje?
Če je Bog začetnik vsega kozmosa, potem je On tudi merilo vsega, kar naj bo. Vse delovanje naj bi bilo umerjeno po njem in njegovem načrtu. V njem moremo spoznati, kaj je dobro delovanje. Na kratko rečeno: Bog je napisal DNA našega življenja. Kar Bog za nas in z nami želi, je norma in pravilo dobrega in pravičnega življenja. Kristjani delujejo solidarno, ker je Bog že prej z njimi ljubeče deloval.

Kako prav uporabljam medije?
Medije smiselno uporabljati je izziv za vsakega posameznika. Že pri klasičnih družbenih občilih (časopis, radio, televizija) se je treba odločiti, s čem se ukvarjati. Golo pasivno konzumiranje pogosto pušča za seboj »zasvojenca«, ki se počuti žalostnega in duševno praznega. Pri tem imajo starši, učitelji ali voditelji mladih posebno odgovornost: otrokom in mladini morajo biti s svojo obvladano uporabo medijev zgled in z mediji poznavalsko tako ravnati, da se bogatijo. Pri digitalnih medijih prihaja v ospredje še nov nivo odgovornosti: posebej pri družbenih omrežjih nisi več le pasivni prejemnik, ki sprejema, kar so drugi proizvedli, tiskali ali poslali. Vsak se lahko kadarkoli prične udejstvovati kot producent, lahko kaj všečka, komentira ali sam postavi na e-pošto, blogovski zapis, video ali fotografijo. S tem ima vsakdo primerljivo odgovornost kot vsak drug medijski producent.

Koliko svobode potrebuje človek?
Svoboda je temeljna vrednota. Biti svoboden in svobodno delovati je prapravica človeka. Le kjer svobodno odločam, nosim tudi polno odgovornost za svoje delovanje. Samo svoboden človek se lahko v ljubezni obrne k Bogu in mu odgovori. Samo v svobodi lahko ljudje oblikujejo družbeno in osebno življenje. Svoboda ljudi je vedno znova omejena s političnimi, družbenimi, finančnimi, pravnimi ali tudi kulturnimi okoliščinami. Velika nepravičnost je človeku vzeti svobodo ali mu jo nepravično omejiti; to prizadene njegovo dostojanstvo in ga ovira pri razvoju njegove osebe.

Zakaj Cerkev v celoti odklanja umetno prekinitev nosečnosti?
Vsak človek ima od spočetja naprej absolutne pravice in nedotakljivo osebno dostojanstvo. Zaradi tega je vsak umor embria moralno zavržno dejanje – ne glede, v kakšnih okoliščinah je bil otrok spočet, v kateri koli razvojni fazi se ta novi človek nahaja ali v kakršnem koli bolezenskem stanju se rodi. Embrio se ne razvije v človeka, marveč se razvija kot človek. Zatorej je hoteni splav v vsakem primeru nameren umor nedolžnega človeka. Dokler kristjani ne naredijo vsega, da bi stali ob strani ženam v konfliktnih situacijah in jim odločitev za njihovega otroka olajšali, deluje njihovo prizadevanje proti hotenemu splavu in kritični zakonodaji malo kredibilno. Materina pravica do svobode ne sme biti nikoli izigrana proti otrokovi pravici do življenja.

Katera načela obstajajo v katoliškem družbenem nauku?
Katoliški družbeni nauk pozna štiri načela:
načelo skupnega dobrega
načelo dostojanstva osebe (osebnost)
načelo solidarnosti
načelo subsidiarnosti
S temi štirimi načeli je mogoče zajeti celotno resničnost ljudi in jo v resnici pravično urediti. Zakaj ti principi veljajo? Najprej veljajo, ker so razumni. In drugič zato, ker izhajajo iz s pametjo razsvetljene krščanske vere. Kdor veruje, želi slediti Božjim zapovedim, še posebej → Glavni zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega. Kristjani se soočajo z vsakovrstnimi družbenimi problemi. Ne glede, ali gre za odnose med posamezniki, skupinami ali ljudstvi – v vseh primerih je mogoče s pomočjo štirih načel katoliškega družbenega nauka prepoznati, kaj je človeka vredno, kaj socialno in kaj pravično.

Katere vrednote so pomembne v družbenem nauku?
Tri vrednote so temeljne: resnica, svoboda, pravičnost. Vendar da človeško skupno življenje resnično uspe, potrebuje še ljubezen in usmiljenje. Tako pravi Tomaž Akvinski: »Pravičnost brez usmiljenja je okrutnost; usmiljenje brez pravičnosti pa je mati razkroja« (O Evangeliju po Mateju 5,2).

Kaj pomeni svoboda?
Biti svoboden – to dviguje človeka nad živali in ga v nekem pomenu naredi Bogu podobnega. Samo svoboden človek lahko prevzame odgovornost. Da je človek osebno svoboden, ga naredi enkratnega. V mejah možnosti naj bi bil vsak svoboden pri izbiri poklica in poklicanosti; ljudje lahko odidejo ali ostanejo, izberejo to ali ono pustijo. Ena izmed prapravic ljudi je, da brez utemeljenega razloga niso prikrajšani v naslednjih svobodah: ljudje morajo imeti svobodo izraziti svoje lastne verske, politične in kulturne predstave. Treba je imeti možnost svobodno izraziti svoje mnenje. Da se to lahko uresniči, je treba imeti pravni red, ki ljudem to svobodo zagotavlja in obvaruje pred stremljenjem drugih po svobodi. Tudi usmerjenost v skupno dobro lastnega teženja po svobodi mora biti vodeno s pravnimi okviri, s katerimi se lahko omeji tudi kakšno uničujoče stremljenje po svobodi.

Kaj je posebnega na družini?
Brezpogojno sem ljubljen – to je nenadomestljivo izkustvo, ki ga ljudje dobimo v dobri družini. Različne generacije živijo skupaj in doživljajo naklonjenost, solidarnost, dostojanstvo, nesebično zastavljanje sebe, pomoč in pravičnost. Vsak družinski član je od drugih priznan v svojem dostojanstvu, sprejet in spoštovan, ne da bi za to moral kaj storiti. Vsaka in vsak je ljubljen, tak, kakršen je. Posamezne osebe niso material za nekaj, marveč imajo smisel v sebi. Zato obstaja v družini življenjska kultura, kjer je vse ostalo samo po sebi razumljivo. Danes gre pogosto predvsem za to, kaj kdo zmore ali kaj (npr. denar) doprinese. Pogosto izstopa osredotočenost na materialno. To je mentaliteta, ki družine izziva in pogosto celo uniči.

Kaj naredi družina za posameznega človeka?
Doživeti družino je za posameznega človeka izjemno pomembno. V družini prvič doživi skupnost ljudi, ki mu po naravi prihajajo dobrohotno naproti in ga brez vsakega pridržka ljubijo ter priznavajo. V takšnem pozitivnem ozračju more vsak družinski član razvijati svoje sposobnosti in se pripraviti na soočenje z vsem, kar ga bo v življenju doletelo, ter si nabrati dovolj moči za to. Prav to želi vzgoja, ki sloni na krščanski podobi človeka. Posamezne osebe v družini sočasno doživijo, kaj pomeni prevzeti odgovornost, kajti družinski član ne more preprosto živeti le zase. Iz vsake vloge, pa naj bo starševska, starih staršev ali otrok, izhajajo vedno tudi obveznosti do drugih družinskih članov.

Sodi k zakonu tudi želja po otrocih?
Osnovno da. Kot zakon sodi k družini, tako sodi družina k zakonu. Oboje je usmerjeno eno na drugo. Poenostavljeno bi lahko rekli: »Nobene družine brez zakona in nobenega zakona brez družine.« Zakon je naravnan na družino, to pomeni, da je naravnan na spočetje, vzgojo otrok in življenje z njimi. Pari, ki se želijo poročiti, ne smejo zatorej od začetka zakona izključevati skupnih otrok. »Sta pripravljena sprejeti otroke, ki vama jih želi podariti Bog, in jih v duhu Kristusa in Cerkve vzgajati? « Na to vprašanje, ki ga postavi duhovnik, morata mladoporočenca pri poroki pritrdilno odgovoriti, šele nato moreta med seboj skleniti zakon.

Kakšen odnos obstaja med delom in poklicnim uspehom ter pravim ciljem človeškega življenja?
Delo spada k življenju, a ni življenje človeka. Obstaja bistvena razlika. Danes je zlasti v visoko razvitih deželah mnogo ljudi, za katere je videti, da živijo samo za svoje delo. Delo je zanje kot nekakšna zasvojenost, zato jih imenujejo deloholiki. Jezus je svaril pred tem, da bi postali v tem pomenu sužnji dela. Cilj človekovega življenja ni kopičenje denarja ali prizadevanjeza čast, marveč doseči večno življenje pri Bogu po molitvi, bogoslužju in dejavni ljubezni do bližnjega. Kolikor je človekovo delo podvrženo temu cilju, sodi h krščanskemu življenju. Kjer pa delo postane samo svoj cilj in zatemni dejanski cilj našega človeškega obstajanja, se pokaže njegova napačna vloga. Vendar morajo
nekateri ljudje opravljati več poklicev in trdo delati, da zmorejo preživeti svoje družine. Opravljajo služenje družini in to opravljajo v božjem smislu. ...

 pripravlja: Marko Čuk

Kategorija: Knjižne izdaje založbe Ognjišče

V Tednu Karitas (24.-30. novembra 2025) je Slovenska karitas skupaj z RTV Slovenija priredila 35. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki je letos nagovarjal z geslom "Na poti upanja". Pomembno je, da kot družba stopimo drug k drugemu in odpremo prostor za sočutje.  Povabljeni smo, da odpremo svoja srca in stopimo bližje sočloveku – ne le z materialno pomočjo, temveč tudi s toplino, bližino in podporo v vsakdanjem življenju.

Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.

Številni nastopajoči glasbeniki in pevci so tudi letos s svojim prostovoljnim nastopom nagovorili slovensko javnost. Trkali so na dobroto src in prinesli toplino v domove slovenskih družin v stiski.

Družine potrebujejo osnovno pomoč s hrano, plačilom položnic, kurjavo in higienskimi pripomočki. To jim lahko zagotovimo predvsem z darovi zbranimi s Klicem dobrote.

S koncertom zbiramo nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji. Del zbranih sredstev na Klicu dobrote bomo za redno življenje namenili tudi tistim družinam, ki so doživele res hude posledice nedavnih poplav in so zaradi tega postale socialno ranljive. Številni nastopajoči bodo tudi letos s svojim prostovoljnim nastopom pozivali k pomoči družinam v stiski.

Dejavna ljubezen najprej vključuje naše sočutje ter odprtost do bližnjega in do konkretnih razmer v družbi. Z dejanji srca se med nami ustvarjajo vezi, kar ljudi povezuje v skupnost. Prostovoljci in darovalci so tisti, ki v družbi širijo dobro. Vsi smo povabljeni, da postanemo del te velike družine.

Za več kot 20.000 družin so doslej zbrali 194.500 evrov, zbiranje sredstev se nadaljuje.

Želite darovati? Poglejte na stran Slovenske karitas.

Mi pa za spodbudo v Zakladnico modrosti in si preberimo nekaj modrih misli o dobroti, ...

DOBROTA

• Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. (Flp 4,5)
  
• Vsak mlad človek, tudi najbolj zanemarjen, je dostopen za dobroto. Prva stvar vzgojitelja, ki hoče doseči uspeh, je, da poišče tisto struno, ki je najbolj občutljiva za dobroto. (sv. Janez Bosko)
  
• Biti morate kot okno, skozi katero hoče sijati na svet Božja dobrota. (sv. Terezija Benedikta od Križa – Edith Stein)
  
• Dobrota, naj pride od koder koli, je vedno hčerka iste matere: Božje Previdnosti. (sv. Pij iz Pietrelcine)
  
• Več velja dobrota srca in prijaznost kot pa delati čudeže in obujati mrtve. Čuječa dobrota seže mnogo dlje kot strogost in bič. (sv. Janez XXIII.)
  
• Če človekovo srce ni dobro, potem ne more postati nič drugega dobro. In dobrota srca more naposled priti samo od Tistega, ki je Dobrota Dobrota sama. (Benedikt XVI.)
  
• Če bo naša vera bolj pristna in globlja, potem bo rastla tudi naša plemenitost, naša dobrota, bomo bolj usmiljeni in bolj odprti do sočloveka. (papež Frančišek)
  
• Majhna dejanja dobrote nas vsak dan odtegnejo sebi, a ne v odtujitev, marveč v pristno uresničitev v drži daru za drugega. (Marjan Turnšek)
  
• Kdor ima dobroto v srcu, nosi v sebi nebesa in jih izžareva v okolico. Dobrota je Božji dar, zato pravijo: kdor nosi v sebi dobroto, nosi Boga v sebi. (Anton Trstenjak)
  
• Nihče se ne more pogubiti, dokler je le še nekdo, ki veruje v njegovo dobroto. (Friedrich W. Foerster)
  
• Trdno verujte v dobroto v svetu. V srcu vsakega človeka so čudoviti zakladi: vaša naloga je, da jih spravite na dan. (Raoul Follereau)
  
• Dobrota je sredi srca doma. / Vse, kar je dobro, / dehteče dehti. / Dobrota ni sirota. / Dobrota ima veliko otrok. / Njihov prijatelj je Bog. (Berta Golob)
  
• Kdor dobroto izkaže, na svojo srečo kolo maže. (slovenski pregovor)
  
• Dober človek ima vedro srce. (finski pregovor)
  
• Bog je dal človeku roke, da bo delal dobro. (arabski pregovor)
  
  

pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

Neka žena, poročena z alkoholikom, je imela dva otroka. Mož je kmalu zaradi pijače umrl. Otroka sta ji povzročala težave. Bili so v stiski. Žena je bila verna. Ko se je nekaj časa slabo počutila, je šla k zdravniku, ta pa jo je napotil v bolnišnico. Po preiskavah so ji odkrili raka, ki se je že zelo razširil, tako da zdravljenje ni bilo več mogoče. Ženo je to zelo potrlo, zdravnik pa je bil veren in ji je hotel pomagati tako, da bi  ji govoril o Bogu. Ona je to zavrnila, sprejela pa je izvod Svetega pisma, ki ji ga je podaril.
Čez nekaj časa je zdravnik iz časopisa izvedel,da je žena umrla. Njenim svojcem je poslal sožalje. Po tistem ga je poklicala hčerka pokojne, se mu zahvalila za sožalje in ga prosila: "Ali bi mi lahko poslali tako knjigo, kot ste jo podarili moji mami?" ga je prosila. "Pri nas nimamo te knjige in ne vemo, kje bi jo lahko kupili. Mama se je namreč ob branju čisto spremenila. Ni bila več obupana, ni se bala smrti in govorila je o nekem Bogu. Želela je, da jo pokopljemo z vašim svetim pismom v rokah. Njeno željo smo seveda izpolnili. Zato vas lepo prosim, bi nam prosim poslali Sveto pismo, da tudi mi v njem odkrijemo tisto, kar je mamo nagovorilo in spremenilo?"
Zdravnik jim je z veseljem poslal Sveto pismo. Ta mož je kot pravi kristjan čutil, kako potrebno je spregovoriti o Bogu in drugim pomagati odkrivati lepoto krščanskega življenja

Imam jaz pogum drugemu spregovoriti o Bogu in o življenju z njim?

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 11 (2022), 37.
v knjigi: Vodi me, dobrotni Duh, Ognjišče, Nova serija 3, Koper, 2019, 42.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

V Tednu Karitas (24. - 30. novembra 2025), nas letos nagovarja geslo: NA POTI UPANJA..... poglejmo v Zakladnico modrosti in si preberimo nekaj modrih misli o upanju, ... več o Tednu Karitas

• Le pri Bogu se umíri, moja duša, kajti od njega prihaja moje upanje.Le on je moja skala in moja rešitev, moja trdnjava, zato ne bom omahnil. (Ps 62,6-7)
  
• Upanje ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. (Rim 5,5)
  
• Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas. (1 Pt 3,15)
  
• Ni ljubezni brez upanja in ni upanja brez ljubezni – ne enega ne drugega pa ni brez vere. (sv. Avguštin)
  
• To, da smo kristjani, je dar vere in upanja; da bosta pa vera in upanje mogla obroditi sad, je potrebna potrpežljivost. (sv. Ciprijan)
  
• Upanje človeka in upanje sodobnega sveta, pogled v prihodnost, ki bo zares ‘boljša’, bolj človeška, je odvisen od priznanja grehov in od prošnje: Gospod, usmili se! (sv. Janez Pavel II.)
  
• Svet danes veliko bolj kakor kdaj prej potrebuje upanje: upanje miru, pravičnosti in svobode, to pa se ne more zgoditi brez pokornosti Božji volji. (Benedikt XVI.)
  
• Stari prispevajo spomin in modrost izkušnje, ki vabi, da ne bi po neumnem ponavljali istih napak preteklosti. Mladi pa nas kličejo, da bi spet prebudili in okrepili upanje. (papež Frančišek)
  
• Upati pomeni verovati v prihodnost. Kristjani verujemo, da nam bo prihodnost, če imamo čisto srce, v veliko veselje. Upanje temelji na Božji dobroti, ki nas je ustvarila, da bi bili srečni. (Jean Guitton)
  Samo kjer je ljubezen, moremo govoriti o upanju. (Gabriel Marcel)
  
• Kristjan mora biti v svoji osnovni usmeritvi človek upanja in zaupanja, v zavesti, da ima končno vse svoj smisel, tudi če ga trenutno takoj ne uvidi. (Alojzij Šuštar)
  
• Kogar nosi moč krščanskega upanja, ta si upa spoprijeti se s svetom in njegovimi težavami. (Anton Trstenjak)
  
• Upanje je izraz zaupanja, da sta moje življenje in zgodovina sveta v rokah ljubečega Boga, Boga, ki se zavzema za svoje stvarstvo. Upanje pa ni potuha naši lenobi, marveč spodbuda k zavzetemu življenju. (Ciril Sorč)
  
• Upanje ni prepričanje, da se bo nekaj dobro izšlo, temveč gotovost, da ima nekaj smisel, ne glede na to, kako se bo izšlo. (Vaclav Havel)
  
• Če je v srcu upanje, je lahko vsak čas zlat. (Karel Mauser)
  
• Ena lučka upanja sveti tudi v najbolj temnih urah. (angleški pregovor)
  
• Upanje je vogelni kamen človeškega življenja. (slovenski pregovor)
  
  

pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

(ob obletnici) Iz bogate zakladnice Slomškovih besedil

+ Kaj pomaga, če je glava prebrisana, srce pa hudobno in robato. Branje in pisanje je le lupina, jedro pa krščanska omika in žlahtno srce. (bl. Anton Martin Slomšek)

+ Očetje in matere, sreča ali nesreča prihodnjih dni v vaših rokah leži. Kakor boste otroke vzredili, take čase, slabe ali dobre, bomo imeli. (bl. Anton Martin Slomšek)

+ Koliko hudega pride iz krive vzgoje otrok! Po resnici vam povem: Kriva vzgoja je slabih časov mati! (bl. Anton Martin Slomšek)

več o bl. Antonu Martinu Slomšku tudi na spletni strani Ognjišča:

IZBRANE PESMI

iz vsebine:
Blaženi škof Anton Martin Slomšek (1800-1862), veliki slovenski verski učitelj in kulturni delavec, je poleg pridig, verskih, vzgojnih in vsakovrstnih poučnih člankov, zgodb, razprav in knjig pisal tudi pesmi.
Slomšek v svojih pesmih ni težil za umetniško dovršenostjo, temveč se je z njimi želel približati ljudstvu in ga spodbujati za vse dobro in lepo. Prav zato so mnoge med njimi ponarodele, zlasti tiste, ki jih je ljudstvo pogosto pelo. Slomšek sam je svojim pesmim rad dodajal napeve, veliko pa so jih uglasbili tudi drugi skladatelji.
Pričujoči izbor želi vsaj nekoliko predstaviti sodobnemu slovenskemu človeku Slomška kot pesnika. Pesmi so vzete iz Lendovškove zbirke »SLOMŠEKOVE PESMI« (Celovec 1876) in ostajajo, ob nekaterih pravopisnih prilagoditvah, tudi jezikovno zveste temu natisu. Knjiga v priročnem žepnem formatu je namenjena vsem, ki imajo radi slovensko pesem, predvsem pa cerkvenim pevcem, ki jo zaradi njene skrbno izbrane vsebine, zagotovo morajo imeti v svoji lastni zbirki.

SVETNIKI NAŠI PRIJATELJI

iz vsebine:
Slomšek se v svojih govorih pokaže odličnega pastirja, ko pravi: »Verujem v občestvo svetnikov«. Brez strahu kliče slehernega vernika k posnemanju svetnikov. S svojo odločnostjo je v svetniških govorih marsikomu še danes izpraševalec vesti in moder učitelj življenja. Knjiga v kateri so zbrani Slomškovi lastni osnutki za pridige je izšla ob 190 letnici njegove nove maše. Kot novomašnik je delil svoj blagoslov in klical na vernike priprošnjo vseh svetnikov. Svetniki so bili njegovi prijatelji. Naj postanejo tudi naši vzorniki in »prijatelji za vso večnost«.

PESEM ZVONOV

iz vsebine:
Knjiga je namenjena vsem, ki ljubijo zvonove in jim pesem zvonov pomeni radostno hvalnico Stvarniku. Slomškovi govori o zvonovih bodo koristni prav za vse. Kdor bo bral, bo v blaženem Slomšku odkril velikega mojstra besede in ljubitelja glasbe. Blaženi Slomšek je v zvonovih videl nebeške poslance, ki nam naznanjajo večne Božje skrivnosti. Da bi se tudi v sodobnem človeku ohranila ljubezen do zvonov, se nam knjiga ponuja kot izvrsten učbenik, katehetsko gradivo pa tudi kot lepo darilo za prijatelja, organista, pevca, ključarja ...

pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Posebne ponudbe

Božji obstoj ni dokazljiv tako kot, na primer, Pitagorov izrek. Do dokazov o Bogu lahko prideš po dveh poteh. Na obeh boš našel sledove njegove navzočnosti, vendar jih moraš znati prepoznati in si jih pravilno razložiti. Prva pot je zunaj, druga pa znotraj tebe.

Za prvo pot so potrebne oči srca. Ozri se okrog sebe in navzgor. Narava, ki te obdaja, je obstajala že pred tvojim rojstvom in bo tudi po tvoji smrti. Ob njeni lepoti se tvoj razum sprašuje: Od kod vse to? Kadar zagledaš utrinek na poletnem nočnem nebu, se pred njegovo neizmernostjo zaveš svoje majhnosti. To neizmernost lahko spoznavamo in občudujemo, ne moremo pa je ustvariti, nadzorovati in imeti v lasti, kot na primer ročno uro. Neskončnost vesolja nam pomaga, da bolj ponižno razmišljamo, kar je dobro izhodišče.

Druga pot pa vodi vate, v tvoje srce. Globoko v tebi prebiva Resnica kot nežen šepet Nekoga, čigar skrivnostno navzočnost zaznavaš, čeprav ga morda še ne poznaš. Tam boš odkril izvir nepotešljivega hrepenenja po ljubezni in ljubljenosti; našel boš gotovost, ki je v tebi, vendar si je nisi sam dal.
Če slediš tema dvema potema, boš našel sledove Božjega obstoja.

Vprašanje in odgovor je iz knjige Sto in eno vprašanje o Bogu, v kateri avtorica skušala odgovoriti na vprašanja o Bogu in Božjem. Vsak dan se namreč soočamo z neskončno uganko Boga in človeka, o kateri nam je več neznanega kot znanega (čeprav si morda domišljamo, da nam je vse jasno). V svoji zmedenosti, zapletenosti in razpetosti med zemeljsko omejenostjo in hrepenenjem po neskončnem se nam vprašanja porajajo kar sama od sebe: Upam, da bodo vprašanja na teh straneh vzbudila tudi tvojo radovednost in te spodbudila k razmisleku. Morda se boš z nekaterimi od njih srečal prvič. Tp niso matematične enačbe z eno samo pravilno rešitvijo, ampak lahko na vsako od njih odgovorimo na več načinov. Zato odgovori v tej knjigi niso nekaj dokončnega, ampak bolj namigi, smernice in iztočnice za nadaljnje preučevanje, ki se ga bo vsakdo lotil na sebi lasten način.

Odgovore dopolnjujejo navedki iz Svetega pisma, Katekizma katoliške Cerkve in drugih cerkvenih dokumentov pa tudi komentarji svetnikov, pesnikov, pisateljev in drugih vidnih osebnosti.

S to knjigo se boš podal na duhovno potovanje – vase. Na njem boš odkril samega sebe takega, kakršen si, brez mask. Odkril pa boš tudi znamenja in sledove Nekoga, ki te že od nekdaj ljubi in išče, Nekoga, ki si mu tako dragocen, da je zaradi tebe umrl.

Kako naj to knjigo uporabljam?
Lahko jo prebereš od začetka do konca, ali uporabljaš kot priročnik in odpreš po potrebi. Posamezna vprašanja lahko obravnavate v veroučni skupini in jih morda uporabite pri kakšnem kvizu.
Ugotovil boš, da te bo knjiga spremenila, ti razširila obzorja, dala nova spoznanja in navdihnila sveže zamisli – predvsem pa te bo utrdila v veri in poglobila tvoj odnos z Bogom.
Ker vsebuje odgovore na najpogostejša vprašanja o Bogu in Božjem, je lepo darilo za vsakogar.

pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Nisem odkritelj,
ne znam poiskati najkrajše
morske poti do Indije –
toda iskati hočem
najkrajšo pot do bližnjega
v njegovi potrebi in stiski.

Nisem iznajditelj,
ne pripisujem si iznajdbe
niti žarnice niti telefona;
rad pa bi bil za druge
svetla luč in prijazen glas.

Nisem svetnik
pa tudi ne posebno nesebičen,
rad pa bi, kolikor morem,
pripomogel k temu, da bi ljudje
v miru živeli skupaj.

Nisem dragi Bog,
ne morem poboljšati sveta
z eno samo potezo,
lahko pa kaj storim za to,
da v moji okolici dobrota
ne bo pozabljena.

DIETZ, Friedrich (Pogled v nebo). Ognjišče, 2017, leto 53, št. 11, str. 19.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

pripravlja: Marko Čuk

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Bodi z nami
v našem upanju
Prinašamo ti neizživete sanje,
korake, ki jih nismo naredili,
neizpolnjeno hrepenenje, zapravljen čas.

Bodi z nami v naši tesnobi, Gospod!
Prinašamo ti zanemarjene ljubezni,
besede, polne jeze in hudobije,
nestorjena dejanja in zaigrano srečo.

Bodi z nami v naših neuspehih, Gospod!
Prinašamo ti vprašanja, ki nas mučijo,
žalost, ki se je ne moremo znebiti,
smrt, ki nas spremlja in nas straši.

Bodi z nami v našem umiranju, Gospod!
Prinašamo ti upanje na tisto jutro
novega dneva, dneva brez večera,
ki bo življenju dal večno vrednost
in bo poln svetlobe in topline.

Bodi z nami v našem upanju, Gospod!

T. Laubach, Molitev: v: Ognjišče 11 (2016) 2.

 

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj