Prijazna, nežna, milostna grofica
je za razliko od gospôde mlačne,
bogate, zapravljive in zvijačne,
bila nesrečnim dušam tolažnica.

Prevzeta od Gospodovega klica,
sprejela ideale je drugačne,
skrbela je za bolne, revne, lačne,
vse, ki se jim godila je krivica.

Bogastvo je privlačno in mamljivo,
velikokrat od blišča smo prevzeti,
razkošje pa se zdi nam zanimivo.

Če znali bi za revne poskrbeti,
bi stvarstvo nam postalo razumljivo,
kot sveti ogrski Elizabeti.

OBLAK, Leon. Sto svetnikov in svetnic v sonetih. Druga izdaja. Koper: Ognjišče, 2014. str. 57. (RAZPRODANO)

iz knjige ZGODBE ZA VESELJE DO ŽIVLJENJA (zbirka Zgodbe za dušo 14), zbral in uredil: Božo Rustja, 144 strani, 11,5 x 20,5 cm, trda vezava, barvne fotografije
Prelistajte: * * * Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 8,90 €, s kartico zvestobe: 8,01 €

Znani britanski časnikar Malcolm Mugge­ridge se je spreobrnil ob srečanju z materjo Terezijo, ko jo je obiskal v Kalkuti in od blizu videl, kaj vse dela za uboge. Natančno je opazoval, kar se je dogajalo v dveh velikih sobah in potem si ni mogel kaj, da ne bi rekel materi Tereziji: »Mati, tu je vse, kar naredi pekel na zemlji: skrajna revščina, podhranjeni, skeleti … Tu zreš smrti v obraz, pa vendar se smehljajo, ni videti obupa, ampak veselje do življenja. Kaj je temu vzrok?«
Mati Terezija je ravno pitala neko podhranjeno ženo, ki jo je pravkar pobrala s ceste. Za trenutek je prenehala z delom, pogledala časnikarja in odgovorila: »Tukaj ni pekel, tukaj so nebesa, ker je tukaj ljubezen!« Potem je mirno nadaljevala hranjenje žene, ki je imela odprta usta kot otrok, ki ga mati doji.
Malcolma je to, kar je videl, pretreslo. Toda kot iskalec resnice je hotel razložiti skrivnost te junaške ljubezni in je vprašal: »Toda kje najdete moč za vse to, kje najdete moč za nasmeh v tej bedi?«
Mati Terezija je časnikarja povabila: »Pridite jutri zjutraj ob šestih do našega malega samostana in videli boste, kje črpamo moč za ljubezen in za nasmeh.«
Drugo jutro, točno ob uri je res stal pred vrati samostana. Mati ga je sprejela in odpeljala v skromno kapelo, brez klopi za sedenje, kjer je bila skupina sester v sarijih, kakršne nosijo revne indijske žene, zbrana v molitvi in pri maši.
Časnikar je vse spremljal v tišini in zdelo se mu je nekam skrivnostno, pa tudi dolgočasno. Spraševal se je: “Kaj počnejo sestre? S kom se pogovarjajo? Kaj prejemajo v tistem koščku kruha? Je mogoče v tem vsa skrivnost?”
Po maši je mati odhitela k svojim ubogim. Časnikarju je dejala: »Ste videli? V tem je vsa skrivnost. Jezus naše srce napolni s svojo Ljubeznijo, me pa jo darujemo ubogim, ki jih srečamo na svoji poti.«
In kako se je zgodba končala? Časnikar, ki ga vera prej ni zanimala, je čez nekaj časa postal katoličan. Svoj korak je utemeljil: »Želim postati katoličan, da bi prejemal sveto evharistijo, ki v tej veliki ženi rojeva čudeže ljubezni in veselja.«

Živa ljubezen matere Terezije je pripeljala Malcolma Muggeridgeja v objem neminljive ljubezni. Le zakaj naša obhajila ne povzročajo podobnega učinka?

Zgodbe za veselje do življenja, 97-99
Ognjišče 10 (2019), 65.

Zgodbe … sejejo upanje, kažejo novo pot, vlivajo pogum. In zdaj, zbrane v novi zbirki, vzbujajo veselje do življenja! Ne ne, ne gre za puhlo vzhičenost ali kratkotrajno pretirano očaranost. Božo Rustja je pod tem naslovom iz svoje bogate zbirke odbral zgodbe, ki nas opomnijo, da so za pristno veselje potrebni služenje, odkrivanje notranje sreče, molitev in ljubezen v družini, prav tako odpuščanje, usmiljenje in trdna odločenost, da živimo za nekoga. Tudi te zgodbe nam pomagajo, da ob njih osebno rastemo, predvsem pa nas želijo voditi do resničnega navdušenja nad življenjem, ki nam je dano. Že štirinajstič povedano in zapisano tako, da pritegne in pusti v človeku sled," je na platnicah knjige zapisal Božo Rustja, ki je zgodbe prevedel, zbral in uredil.

izbira Marko Čuk

Temelji človeškega samozaupanja so v družini. Otrok se mora soočiti z izzivi in težavami življenja.

Janezek je bil zdrav in popolnoma normalen deček. Bil je prijeten in razigran, kakršni so pač otroci. Rad se je igral, kakor se otroci radi igrajo. Toda njegovi preveč skrbni starši so mu neprestano govorili:
"Janezek, da ne bi šel iz hiše, lahko bi še padel!
Oh, otrok, nikar tako ne divjaj in ne skači, saj se boš še polomil!
Ne igraj se z drugimi otroki. Lahko te pokvarijo!
Ne pogovarjaj se z ljudmi, ki jih ne poznaš," in tako dalje in tako dalje.
Nekega dne so obiskovalci vprašali Janezka: "Kako ti je ime?"
Očka mu je prišepnil: "Ne povej jim, lahko bi se zmotil!" in se obrnil k obiskovalcem ter rekel: "Janezek! Janezek mu je ime. A ni luštno ime?"
Ob drugi priložnosti so otroka vprašali: "Koliko si star? No, povej nam!"
Takoj je priskočila mama in rekla:
"Pet let ima! Oh, saj je še otrok!"
Občasno so sosedje vprašali Janezka:
"A boš bombone?"
Oče in mama sta jih takoj prekinila:
"Ne, hvala! Sploh ne je bombonov!"
In tako Janezek ni nikoli imel priložnosti, da bi sam govoril ali sam nekaj naredil.
Kako bi bilo mogoče, da bi tako dobri in odgovorni starši dovolili Janezku, da bi delal napake in ga tako osmešili? Kako bi ga lahko prepustili nevarnostim? In kako dovolili, da se mu kaj zgodi?
Ko pa je Janezek postal velik fant, so mu starši rekli:
"Od danes boš lahko govoril z drugimi ljudmi, toda seveda samo v naši navzočnosti."
Naslednji dan so dobili obiske. Ko so obiskovalci videli Janezka, so ga vprašali: "Kako pa je tebi ime?" Janezek se je začel tresti in popolnoma negotov se je obrnil k staršem in jih vprašal: "Ali jim lahko povem?"
Staršem je ugajalo, da jim je Janezek tako pokoren. Zato sta odgovorila: "Seveda, dragi, kar povej jim."
Janezek je odprl usta in videlo se je, da se je trudil, da bi spregovoril. Ko je spet poskusil spregovoriti, je bruhnil v jok.
Objokanih oči in jokajočega glasu je Janezek zaprosil starše: "Očka, mama, prosim, povejta jim moje ime!"
Starša sta enoglasno rekla obiskovalcem: "Janezek je njegovo ime! Tako dober, ljubezniv in ubogljiv sinek je!"

SPODBUDE ZA RAZMIŠLJANJE

Otroci potrebujejo svobodo in dovoljenje, da se zmotijo, da izkusijo rane zato, da bi dozoreli. Preveč pokroviteljski in preveč skrbni starši preprečijo rast svojih otrok.
Brez tveganja otroci ne morejo doseči samozaupanja.
Brez svobode otrok v poznejšem življenju ne bo nikoli sposoben odločanja. Ena stvar je voditi otroka, druga pa je zadušiti njegovo svobodo in pobudo.
Preveč skrbni in posesivni starši zmaličijo značaj svojih otrok.
Učimo se tudi s poskusi in na napakah. Otroci imajo pravico, da se zmotijo, da bi se iz tega naučili česa koristnega za življenje.
Rane, kritike in izpostavljanje napakam so potrebni, da bi postajali zrelejši in dosegli življenjsko izkušnjo.
Otrokom stvari ne smemo poenostavljati in preveč olajševati. Soočiti se morajo z življenjem, tudi z njegovo težko stranjo. Moderni starši prevečkrat razvajajo svoje otroke in jih zato pogosto pomehkužijo.
Otrokom moramo pomagati, da se soočijo s svojimi problemi in težavami, ne pa, da pred njimi zbežijo ali se jim izognejo.

VPRAŠANJA ZA POGOVOR

• Kaj so Janezkovi starši hoteli narediti s svojim otrokom? So uspeli pri tem? Zakaj?
• Kaj so pravzaprav storili svojemu sinu? Razloži. Kako?
  Kaj otroci najbolj potrebujejo za rast in za to, da postanejo pristni, da bodo res oni?
• Kakšno korist imamo od tega, če delamo napake?
• Česa se naučijo otroci, ko se ranijo, ko pogrešijo in doživljajo kritiko?
• Kako vzgajati otroke za odgovorno svobodo?
• Zakaj Janezek ni mogel povedati svojega imena obiskovalcem? Kaj se lahko iz takega dogodka naučimo?
• So s teboj kdaj v življenju ravnati kot z Janezkom? Navedi kakšen primer.
• Kako si se takrat počutil? Kakšne dobre in slabe učinke je to naredilo nate? Lahko te izkušnje poveš tudi drugim?

Zgodbe za pogovor. (zbral Božo Rustja). Ognjišče. 2005. (Zgodbe za dušo 4), str. 29-31. (ilustracija Peter Škerl) - knjiga je pošla ... morda se kje najde še kakšen izvod ...

Knjiga prinaša trideset premišljevanj, ki so sad devetih duhovnih vaj, ki jih je vodil "preprosti" župnik Maks Ipavec. Ognjišče jih je izdalo tudi zato, ker je avtor posamezne meditacije tako sestavil, da bi nekatera razmišljanja lahko vzeli v roke tudi laiki. Spregovori o veri (ob zgledu Abrahama), ki je potrebna ne samo posvečenim osebam, ampak slehernemu človeku. Vsak lahko pride v stisko in se mora odločiti ali za Boga ali za kaj drugega. Pripoveduje o življenju družine, človekovi sreči, smislu življenja (sv. Pavel)… Tudi razmišljanje o svetnikih je namenjeno vsem ljudem.

Razmišljanja iz knjige so ljudem blizu tudi zato, ker je Maks ves čas svoje duhovniške službe deloval na župniji od (nedeljskega) kaplana, prek župnika in dekana. Srečal se je z vsemi sloji vernikov (meščani, podeželani, tržani …). Dodobra je spoznal človeške stiske. 
Temelj vsakega razmišljanja je sicer Sveto pismo, večno živa Božja beseda, kjer so obdelana skoraj vsa človekova izkustva. upošteva cerkvene učitelje, ki so jo praktično razlagali, prinaša aktualni nauk Jezusove Cerkve in vsakdanje izkustvo dušnega pastirja, ki noče zagnati vesla iz rok ampak se izroči v molitvi zgodnji danici – Mariji, ki vodi naš čolnič življenja v večni pristan Božje ljubezni. Iz meditacij je tudi očitno, da Maks veliko bere, saj v svoja razmišljanja vpleta tudi misli pesnikov in pisateljev, domačih in tujih, ki so zelo globoko prodrli v globino človeške duše in njenih problemov.

Ob premišljevanjih z duhovnih vaj bomo bolj pozorni na svoje duhovno stanje in se nam bo z njihovo pomočjo morda lažje pogovarjati z Bogom in s samim seboj. Izdaja knjige Pričevalci vstalega Kristusa bo dosegla svoj namen, če bomo z njeno pomočjo lažje našli pot do sebe, do bližnjega in do Boga. Ta je sicer dolga, zahtevna in večkrat mučna ... vendar te po romanjih skozi pokrajine življenja pripelje najbližje k sebi, v samo kamrico tvojega srca.

več o Maksu Ipavcu, avtorju knjige in voditelju devetih duhovnih vaj v pogovoru za Ognjišče (Gost meseca) Ognjišče, 2021, leto 57, št. 10, str. 6-10.

Sveti Avguštin se je mogel dvigniti iz blata mnogih grešnih nagnjenj, ker se je po vztrajnih molitvah svoje mame Monike, po bistroumnih pridigah milanskega škofa Ambroža in po branju Svetega pisma docela odločil za dobroto, ljubezen in lepoto Boga, ki je zažarel v njegovem življenju. V Izpovedih je povsem odkril svoje nemirno srce:

»Pozno sem te vzljubil,
lepota, večno davna, večno nova,
pozno sem te vzljubil!

Vabil si in klical – in prebil si mojo gluhoto.
Bliskal in žarel si – in pregnal si mojo slepoto.
Sladko si mi dehtel in srkal sem tvoj vonj – po tebi koprnim.
Okusil sem te – in sem te lačen in žejen.
Dotaknil si se me – in zagorel sem po tvojem miru.
(Avrelij Avguštin, Izpovedi 10,27).

Naj usmiljeni Bog na duhovnih vajah prebije tudi mojo gluhoto ter prežene mojo slepoto. O, da bi tudi jaz okusil božjo bližino, ko sem duhovno lačen in žejen.
Dotakni se me, o Bog, s svojo milostjo in ljubeznijo, da bom zagorel po tvojem miru. Naj prodre vame tvoj velikonočni mir, da bom odšel v tvoj vinograd poln velikonočnega veselja in novega upanja.
Življenje je močnejše od smrti. Hočem pričevati za večno živega Jezusa iz Nazareta!

pripravlja in izbira Marko Čuk

Leon Véliki

Odločen papež, véliki učitelj,
mogočen lik cerkvene zgodovine
skrbel je za krščanske korenine
kot neizprosen varuh in branitelj.

Pogumen, neustrašen, kot voditelj
je vselej prave poiskal načine,
še Atila je zginil med spomine,
ko se pojavil rimski je rešitelj.

In kje se danes skriva naša smelost,
ko včasih treba vero je braniti?
Zakaj se strah prelije v onemelost?

Se upamo za Njega odločiti?
Želimo z Njim na pot v duhovno zrelost,
ga kakor Leon Véliki ljubiti?

L. Oblak, Sto svetnikov in svetnic v sonetih. Druga izdaja. Koper: Ognjišče, 2014. str. 127.

Zgodbe za dušo 9 - ponatis
Deveta knjiga v zbirki Zgodbe za dušo ima sedem poglavij: Nasmejte se, Zadovoljstvo v življenju, Ne sodi prehitro, Iskreno pred Gospodom, Ti si v tem kruhu, Po žrtvi v svetlobo vstajenja, Kako se pogovarjati s človekom in z Bogom? Krajše zgodbe so kot darilo, ki ga je mlademu kalifu prinesel modrec. Mladeniču je namreč pripovedoval zgodbe o arabskih junakih in ga tako naredil za modrega, poštenega in pravičnega človeka. Naj tudi nas razveselijo in poučijo zgodbe iz te knjige, je ob tretji izdaji devete knjige zgodb zapisal njihov zbiratelj Božo Rustja.

iz vsebine

Kaj pa se skriva za naslovi poglavij, kaj se nam utrne, če preberemo, eno, dve, tri ... zgodbe in se pogledamo v ogledalo?
Zgodbe v knjigi Dragoceno darilo zgodb na začetku pripovedujejo o tem, kaj je potrebno za zadovoljstvo v življenju? ... Zlata sredina med prenagljenim delovanjem in predolgim odlašanjem ... hvaležnost za vse, kar Bog stori za nas - težko je pomagati ljudem, ki so nehvaležni in sebični ter znajo samo sprejemati, ničesar pa ne dajo. ... Ni dovolj novo oblačilo, nova zunanjost. Če želimo spremeniti zunanjo podobo našega življenja, moramo najprej spremeniti notranje drže. Sprememba pomeni, da stare navade zamenjamo z novimi. ... Prevečkrat tudi pozabljamo, da se bo naše življenje končalo. Zato ljudem, ki jih imamo radi in za katere nam ni vseeno, povejmo, da nam veliko pomenijo in so nam dragoceni. Povejmo jim to, preden bo prepozno. Kaj pa z otroki, ki nočejo več uogati, nočejo k  maši, na zanima jih duhovno? Preprosto povedano: Ko mu ne moreš več govoriti o Bogu in veri, moli zanj! Doživel sem že tudi to, da se je kdo vrnil v cerkev po tridesetih, štiridesetih letih ali več in dejal, da se je lahko vrnil, ker se je spomnil na to, kaj so ga učili starši, ko je bil še otrok. Bog ve, kdaj bo obrodilo dobro seme, ki smo ga sejali, in kdaj bodo uslišane naše molitve.

V drugem poglavju se z zgodbami učimo, kako pristopati k svojemu bližnjemu ... In nauk zgodb? - Če kdo stori kaj narobe, je naša dolžnost, da ga na to opozorimo. Posebej je to dolžnost ljudi, ki imajo kakšno odgovorno službo. Ljudje neradi opozarjamo druge na njihove napake, temveč »zaradi ljubega miru« raje molčimo. Ni lahko opominjati druge. Če se človeku približamo na oster način, lahko vse skupaj samo še poslabšamo, če pa se mu približamo prijazno, spoštljivo in ljubeznivo, bomo mogoče omehčali njegovo srce, mu pomagali, da bo uvidel svoje napake in jih popravil. ... “Zmenit’ se je treba,” rečejo včasih ljudje. “Pogovor veliko reši,” bi lahko dodali. Koliko nesporazumov nastopi takrat, ko se ne pogovorimo, ko si stvari ne povemo, ampak trmasto molčimo. Raje ko da kuhamo zamero, se pogovorimo, raje koga kaj vprašajmo. Morda si s tem rešimo kožo.

Zgodbe, ki prihajajo k nam kot darilo nam tudi pomagajo, da si lahko odgovorimo na številna življenjska vprašanja: Kako naj se obnašamo pred Gospodom? Kako naj se pogovarjamo s človekom, kako Bogom? Sem hvaležen, vztrajen, ne neham iskati, poznam jezik, s katerim lahko slavim Boga, se ne izgovarjam ...sem iskrem pred Gospodom, črpam iz molitve moč za svoja dejanja, sem iskreno pred Gospodom, spoznavam Božjo besedo? Zgodbe spregovorijo tudi o kruhu sreče, o evharistiji, ki daje skupnosti moč in je neizmerni čudež ...

Zgodbe nas učijo graditi mostove, povejo nam, kako pomembna je molitev za duhovnika, kako duhovnika ne smemo soditi, obsojati .... Kaj pa postni čas? Kaj naj naredimo, da bo postni čas rodoviten. Bog nas vedno išče in se ne naveliča, moliti moramo, da bomo spoznali znamenja in odprli, ko potrka ...


Beseda je lahko:
most, ki združuje,
ključ, ki odpira,
balzam, ki blaži,
luč v temi,
mavrica upanja,
pozornost, ki umirja,
roka, ki pomaga vstati.

Beseda pa je lahko tudi:
zid, ki ločuje,
ključ, ki zaklepa,
kis, ki razjeda kakor strup,
veter, ki gasi plamene,
klofuta, ki ponižuje,
kamen, ki ubija.

Nauči nas, Gospod,
da bomo razumeli nekoristnost naših besed
in veliko potrebo po tvoji besedi.
Kajti samo ta je:
drevo, ki na vsaki veji rodi dober sad,
skala, izpod katere vedno izvira voda,
luč, ki vodi naše korake,
telo, ki rojeva vero,
hrana, ki nas krepi na poti.

In končno mi daj razumeti pomen tega,
kar si nekoč dejal množici:
»Blagor tistim, ki mojo besedo poslušajo
in jo izpolnjujejo.«

predstavitve pripravlja Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Gospod,
zahvaljujemo se ti
za kruh na mizi,
ki nam ga daješ vsak dan,
za hrano in pijačo,
za obleko in stanovanje.

Zahvaljujemo se ti
za luč naših oči,
za zrak, ki ga dihamo,
za glas, s katerim govorimo,
za sonce in dež ob svojem času.

Zahvaljujemo se ti
za simpatijo in naklonjenost
ljudi okoli nas,
za zvestobo naših prijateljev,
za velikodušnost tistih,
ki nam odpuščajo.

Zahvaljujemo se ti
za smeh otrok,
za razumevanje starejših,
za zadovoljstvo pri našem delu,
za tvojo bližino vse naše dni.

H. Oosterhuis, Pogled v nebo, v: Ognjišče 10 (2021), 91.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

iz knjige YOUCAT za otroke Katoliški katekizem za otroke in starše, 240 strani, 17,5 x 22,5 cm, integralna vezava, barvne fotografije in grafika

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 19,90 €

Evharistija je srečanje, kjer se ti Bog daje v hrano. Sprejmeš njegovo telo in postajaš del njegove Cerkve.

74. Kaj je evharistija?
Sveta evharistija  je zakrament,  v katerem se nam podarja Jezus Kristus.  V evharistiji sprejmemo Njegovo telo.  Ko ga zaužijemo, postajamo Kristusovo telo, to pomeni: Cerkev.  Brez evharistije ni Cerkve.
Ker je Jezus v vseh, ki ga sprejemajo, spadajo skupaj: Kot ljubezenski par. Kot bratje in sestre ali najboljši prijatelji. Kot velika družina. Kar se je začelo s Kristusom v krstu, se tukaj znova obhaja: za vedno spadamo skupaj. In to imenujemo CERKEV.

Nedelja in evharistija
Cerkev se ni začela tako, da bi se zbralo nekaj kristjanov in bi nekaj počeli. Cerkev se je začela pri Jezusu – in pri vsakem evharističnem slavju, še zlasti nedeljskem. Jemo Kristusovo telo. To je izvorna oblika Cerkve. »Udeležba pri Kristusovem telesu in krvi noče ničesar drugega kot to, da se spreminjamo v to, kar prejemamo« (papež Leon I.; okoli 400–461). Zato je evharistija "izvir in vrhunec vsega krščanskega življenja« (drugi vatikanski koncil) in nič je ne more nadomestiti.

→ Grška beseda za zahvalo je » eucharistie«. Evharistija je drugo ime za sveto mašo.

→ Praznik pashe je največji judovski praznik, ob katerem se spominjajo izhoda izraelskega ljudstva iz Egipta. Preberite Drugo Mojzesovo knjigo, poglavje 12.

(se nadaljuje)

YOUCAT za otroke - primerno darilo za prvo sveto obhajilo
Najodločilnejši kraj posredovanja vere ni učilnica, pravzaprav to ni niti cerkev. Morda je to kotiček v otroški sobi, ležalnik ob morju, klopca na vrtu ali rob postelje. Nič ne more nadomestiti pogovora med ljudmi, ki se imajo radi in si zaupajo. Šele v prostoru ljubeče bližine lahko podelimo zaklad vere, po-delimo ali skupaj odkrivamo. – YOUCAT za OTROKE. - ki pomaga odgovarjati na mnoga otroška vprašanja vprašanja, ... in skupaj z YOUCAT-om za OTROKE lahko iščete odgovore. Pa tudi sami lahko izberete to ali ono vprašanje. Najbolj smiselno je slediti predlaganemu vrstnemu redu vprašanj. Kajti vera je rastla skozi dva tisoč let, in počasi se jo je razumevalo vedno globlje; zatorej ne moremo izpustiti nobenega delčka, ne da bi zabredli v nevarnost, da bomo izpustili ali napačno razumeli nekaj pomembnega.

Pri prelistavanju YOUCAT-a za otroke sem naletel tudi na vprašanja, ki jih otroci milijonkrat postavljajo svojim staršem in katehetom, zaradi česar se mi je zazdel ravno tako uporaben kot veliki katekizem, v katerem najdemo odgovore na pomembna vprašanja življenja: Od kod prihaja svet? Zakaj obstajam? Kako in čemu živimo tukaj? Kaj se zgodi po smrti?
YOUCAT za otroke je katekizem, ki je čisto drugačen kot tisti, ki sem ga uporabljal sam. Prirejen je temu, da bi otroci in starši z njim skupaj preživeli čas in hkrati vedno bolj odkrivali Božjo ljubezen.
Dragi starši, imejte ta mali katekizem pri sebi in poiščite čas, da si ga boste ogledali skupaj z vašimi otroki. Stran za stranjo, skrivnost vere za skrivnostjo vere, vprašanje za vprašanjem.
Pomagajte svojim otrokom, da odkrijejo Jezusovo ljubezen! To jih bo naredilo močne in pogumne. Zaupam vam YOUCAT za otroke. Ne postajajte utrujeni za spraševanje in pripovedovanje o vaši veri. Ne ostanite nemi, kadar vprašanja mučijo vaše otroke, ampak imejte vedno moč, da bi bili posredovalci vere, ki ste jo tudi sami prejeli od vaših staršev. Bodite živa veriga, ki omogoča, da je Evangelij nenehno prisoten v naših družinah, skupnostih in cerkvah. Iz vsega srca vas blagoslavljam in prosim, molite zame. (papež Frančišek)

 pripravlja: Marko Čuk