Knjiga želi približati vsebino božičnega praznika in pomagati v pripravi nanj. Potrošniški način življenja, tudi potrošniški ‘val’ pred božičem, hitenje in plitvost sodobne družbe nas odvračata od poglobljenega praznovanja.
V knjigi so zgodbe, molitve in drugi sestavki, ki nam bodo pomagali da bo advent res čas priprave na praznik Gospodovega rojstva in da ga bomo res doživeto praznovali. Vodila nas bo vse do praznika Gospodovega razglašenja (Svetih treh kraljev), da se bo božično sporočilo vtisnilo in ga bomo ohranili v svojem srcu.

iz vsebine

Nekoč so se sestale živali. Lisica je vprašala veverico: »Kaj je zate božič?«
Veverica je odgovorila: »Zame je lepo drevo s številnimi lučkami in sladkarijami, ki visijo z vej in jih lahko pohrustaš.«
Lisica je nadaljevala: »Zame je seveda dobra, velika pečena gos. Brez pečene gosi ni božiča!«
Medved se je vmešal: »Potica! Zame je božič ogromna sladka potica!«
V pogovor se je vključila še sraka: »Jaz pa pravim: svetle igrače in bleščeči biseri. Da, božič je čudovita stvar!«
Tudi vol je hotel nekaj reči: »Peneče se vino naredi božič, peneče se vino! Spil bi ga kar celo vedro!«
Osel ga je strogo zavrnil: »Vol zabiti, ali se ti je zmešalo? Za božič je najvažnejši novorojeni Kristus. Ali si pozabil?«
Vol je osramočen s sklonjeno glavo rekel: »Pa ljudje to sploh vedo?«
⨳ ⨳ ⨳
»Pa ljudje sploh vedo, da je za božič najvažnejši novorojeni Kristus?« bi se lahko vprašali z volom in oslom, ki sta po legendi bila ob Jezusovem rojstvu v betlehemski votlini. Tudi v našem času in našem okolju številni ljudje ne vedo, kaj je bistvo božiča. Lahko bi rekli, da se uresničujejo besede preroka Izaija:
»Vol pozna svojega gospodarja in osel jasli svojega lastnika,
Izrael ne pozna in moje ljudstvo ne razume.« (Iz 1,3).
Da, »ljudstvo ne razume«, kaj je pravi smisel božiča. Tudi zato je nastala ta knjiga, da bi približala vsebino božičnega praznika in pomagala v pripravi nanj. Potrošniški način življenja, tudi potrošniški »val« pred božičem, hitenje in plitvost sodobne družbe nas odvračata od poglobljenega praznovanja.
Ta knjiga, ki prinaša zgodbe, molitve in druge sestavke, želi pomagati, da bi bil advent res čas priprave na praznik Gospodovega rojstva in da bi ga doživeto praznovali. Vodi nas vse do praznika Gospodovega razglašenja (Svetih treh kraljev), da bi se božično sporočilo vtisnilo in bi ga ohranili v svojem srcu, podobno kakor je Marija ohranila v svojem srcu dogodke Jezusovega rojstva (Lk 2,19).
Že v adventu preživimo vsak dan nekaj časa, da preberemo odlomek iz knjige, zmolimo iz nje kakšno molitev ali opravimo družinsko bogoslužje. Ti trenutki se nam bodo za božič povrnili, saj bomo s skrbnejšo pripravo lepše in polnejše doživljali božični praznik. Vsi trije sveti večeri kar kličejo po skupni molitvi in blagoslovu domov. V knjižici najdete tudi nekaj molitev in družinskih bogoslužij tudi za te priložnosti.
V knjigi je nekaj novih zgodb in molitev, nekaj pa je že objavljenih sestavkov. Glavno merilo pri izboru je bilo, da nam besedila pomagajo obogatiti adventni in božični čas. Pod besedili, ki so bila že objavljena, je navedeno, od kod so vzeta. Tako si bo bralec lahko poskrbel izvirno besedilo in poglobil tematiko, ki se ga je posebej dotaknila. (Božo Rustja)

Pridi,
gospod Jezus
Gospod Jezus, pridi v našo slabotnost.
Pridi v naše strahove.
Pridi v našo tesnobnost.
Pridi v naše napake.
Pridi v naše poraze.
Pridi v naše razprtije.
Pridi v našo žalost.
Pridi v našo osamljenost.
Pridi v našo temo in obup.
Pridi v naše dvome, bolezen in umiranje.

Pridi v naše veselje in upanje.
Pridi, Gospod Jezus.

Pridi v naše napake in stopi v naše neuspehe.
Pridi v našo žalost in stopi v našo osamljenost.
Pridi v našo temo in stopi v naš obup.
Pridi v naše razprtije in stopi v naše dvome.
Pridi v našo bolezen in bodi z nami v našem umiranju.
Pridi, Gospod Jezus.

pripravlja: Marko Čuk

Misli upanja za adventni in božični čas.

Potrebujemo advent, da se naučimo adventno živeti – da se iz pustolovščine adventa kaj naučimo za pustolovščino življenja. Potrebujemo konkretni praznik, potrebujemo te tedne, da se vedno znova uvajamo v takšno življenjsko držo in naravnanost. (Andrea Schwarz)

Andrea Schwarz (1955) je nemška socialna pedagoginja, zaposlena kot svetovalka, dejavna tudi pri pastoralni službi škofije Osnabruck, je iskana predavateljica in predvsem plodna pisateljica. Po vsem svetu jo poznajo po njenih knjigah z duhovno vsebino in je trenutno ena najbolj branih avtoric duhovne literature. V pričujoči knjigi Moj resnični božič nas vodi skozi adventni in božični čas do svetih treh kraljev. Ker je božič čisto poseben praznik in ima v resnici malo skupnega s stresnimi nakupi, bitko za parkirne prostore ... z romantičnim razpoloženjem, ki ga pričarajo osvetljene mestne ulice ... pesmi ki prihajajo iz zvočnikov ...Resnični božič je v resnici veliko več. Je Bog, ki stopa k človeku. K vsakemu človeku, saj Jezus ne dela izjem. (...)

SKRIVNOST ZA ZAVESO BLEŠČIC IN LUČI

Daj, da bom praznik zmogel pričakovati,
da si ne bom dovolil odvzeti adventnega miru.
Daj da bo v meni umrla želja po popolnosti doma
in namesto nje vzklila želja po Tvoji bližini.
Daj mi božič začutiti z očmi, ušesi, nosom, usti
in Njega objeti z rokami.
Daj, da bi zmogel objeti svoje,
četudi včasih ne čutim njihove bližine.
Daj, da bi videl stisko trpečih
in bil njihov prinašalec miru in hvaležnosti.
Daj, da se običaji in navade ne bodo izgubili
v pompoznem blišču veseljačenja in nakupovanja.
Pomagaj mi odstreti bleščečo zaveso materialnega,
za njo pa najti Tebe. Novorojenega.

(se nadaljuje)

pripravlja in izbira Marko Čuk

Spet je pred nami nova (prenovljena in posodobljena) izdaja knjige Svetnik za vsak dan (I. in II. del) ... njena druga izdaja (2018) je bila hitro razprodana in veliko je bilo takih, ki ste čakali na novo (morda ste jo tudi že naročili). 

Svetnike, svoje najboljše krstne botre,
častimo, ker nam je njihovo življenje zgled,
občestvo z njimi vir upanja,
njihova priprošnja pomoč.

Ko je nekdo rekel Materi Tereziji iz Kalkute, da je ‘živa svetnica’ je odgovorila:
»Če sem res to, kar pravite vi, sem samo to, kar bi po volji našega Gospoda morali biti vsi.«
Vsak od nas ima lastno pot, da to doseže. Pri tem potrebujemo vzornike in priprošnjike. Predstavljeni so v tej knjigi v prenovljeni in razširjeni izdaji 2025

SVETNIK ZA VSAK DAN I in II
prva knjiga (januar – junij): 408 strani,
druga knjiga (julij – december): 436 strani;
16,5 x 24 cm, trda vezava, dvobarvne fotografije in ilustracije
cena obeh knjig: 49,00 €, s kartico zvestobe 44,10 €
* * *
Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

več o prenovljeni izdaji 2005:

Prenovljeno in dopolnjeno izdajo je uredil Marko Čuk

V dveh knjigah prinaša veliko nove vsebine: avtor je besedilo ‘svetnika dneva’ nekoliko dopolnil, napisal tudi veliko novih glavnih opisov, saj so od zadnje izdaje čast svetništva dosegli tudi številni novi svetniki (vsi pomembnejši svetniki 2015-2025 - papež Frančišek in Leon XIV.), številni blaženi so v tem času dosegli svetniško čast. Urednik je svetnike razvrstil ‘na prava mesta’ (tudi v zadnjih sedmih letih je nekaj svetnikov zamenjalo svoja mesta v koledarju: Lazar iz Betanije, Pavel VI. sv. Janez XXIII. ..., obenem pa je vse premike in izbrise iz bogoslužnega koledarja na robu tudi utemeljil. Svetniki nas na robu nagovorijo s kakšno poučno mislijo, razmišljanjem ... (veliko novih pričevanj). Z datumi svetniških godov so povezani vremenski pregovori pa tudi razni izreki, ljudska rekla, pregovori ... tu so tudi zapisi o navadah in običajih, ki se jih je vredno spominjati, da ne gredo v pozabo ...

Glavnemu opisu svetnika sledi kratka in preprosta razlaga imena (s pomočjo člankov dr. Janeza Kebra – Ime veliko pove v Ognjišču 2007–15); vsako ime je v knjigi razloženo samo enkrat (pri svetniku, ki je pri nas najbolj češčen, znan ...); pri vsakem imenu so naštete tudi najbolj znane različice (oblike) osnovnega imena in njihova pogostnost pri nas ..., kdaj je imelo ime v polstoletni zgodovini svoje ‘viške’ in zakaj je morda v zadnjem času (ko so v modi kratka imena) veliko bolj razširjena druga oblika imena ... ((Statistični urad RS, stanje dne 1. 1. 2025) ).

Svetnik za vsak dan ponuja tudi pomoč pri iskanju krstnih (godovnih) zavetnikov, našteti so vsi pomembni datumi, izmed katerih lahko izbiramo godovnega zavetnika za določeno ime ... Na robu datume spremljajo ugotovitve, zakaj se v ljudskem koledarju večkrat pojavljajo čisto druga imena, kot v cerkvenih ...

Pri večini svetnikov je v knjigi tudi navedeno, v kakšnih življenjskih potrebah so se ljudje k njim zatekali in se jim priporočali, za kakšne poklice, pri kakšnih opravilih, duhovnih in telesnih potrebah so naši zavetniki (dodanih je tudi veliko novih poklicev in priprošnjikov v težavah ‘modernega veka’)

Na koncu glavnega opisa so za vsak dan ‘oživljeni’ tudi nekateri drugi pomembnejši svetniki, blaženi in Božji služabniki, ki se jih spominjamo tistega dne ... Na robu jih spremljajo primerjave z našimi dosedanjimi življenjepisci svetnikov (J. Rogač – 19. stol., ter Jaklič, Teraš, Torkar, Zore ... iz 20. stol.), ki so svetniške zgodbe zapisovali v obliki pripovedi, tudi z dialogi, veliko je bilo tudi legendarnih primesi. Navedene so primerjave med rimskim in našim martirologijem (seznamom svetnikov). Omenjeni so tudi tisti svetniki, ki imajo posebno mesto v koledarjih redovnih skupnosti in razlogi za to ... Knjigo sklenejo tri izčrpna kazala (imen svetnikov, krstnih imen in zavetnikov in priprošnjikov), s pomočjo katerih se lažje znajdemo pri iskanju ...

"Posodobljeni" so tudi svetopisemski citati - svetopisemsko besedilo je vzeto iz jeruzalemske izdaje Svetega pisma Stare in Nove zaveze, Ljubljana, Slovenska škofovska konferenca, Družina, 2024.

Svetnik za vsak dan ima tudi privlačno zunanjo podobo, knjiga je lepo oblikovana, za kar gre zasluga tudi tehničnemu uredniku Benjaminu Pezdirju. Posebno vrednost ji dajejo upodobitve vseh glavnih svetnikov in številnih ‘stranskih’. Urednik je skušal najti kar največ domačih upodobitev svetnikov, iz naših cerkva ... (tudi nove upodobitve svetnikov in blaženih).

Na naslovni strani sta vitraja Marka Jermana, bl. Alojzij Grozde (1. knjiga) in bl. Anton M. Slomšek (2. knjiga) iz žup. cerkve sv. Jakoba v Šentjakobu ob Savi. - Na zadnji strani pa so upodobljene Drinske mučenke, b. sl Janez Frančišek Gnidovec in Friderik Baraga (vitraja Marka Jermana iz podr. cerkev sv. Jakoba, Vrhtrebnje - žup. Trebnje; in b. sl. Anton Vovk (iz žup. cerkve Marijinega vnebovzetja, Trboje. Vse naše blažene in božje služabnike pa povezuje Križani (na hrbtu) iz kapele mučencev v Šentjoštu (M. Jerman).

iz zgodovine:

Konec novembra 2016 je pri založbi Ognjišče izšlo obsežno delo Svetnik za vsak dan (dve knjigi s po več kot 400 stranmi), prenovljena in dopolnjena izdaja prve izdaje (leta 2000) in ponatisa leta 2005, ki sta kmalu pošla. Knjiga je takrat nastala iz sprotnega pisanja avtorja Silvestra Čuka za oddajo Svetnik dneva na Radiu Ognjišče (1994). Pri pisanju je bil njegov glavni vir Leto svetnikov, ki je izšlo v štirih knjigah v letih 1968–1973. Za vsak dan je izbral enega svetnika – tistega, ki je pri nas bolj znan in med našim vernim ljudstvom bolj češčen. V Letu svetnikov so svetniki prikazani ‘kritično’, s kar se da točnimi zgodovinskimi podatki, Silvester pa jih je skušal predstaviti čim preprosteje in seveda na kratko (poldrugo stran za vsakega).

V letih 1999–2001 pa je pri Celjski Mohorjevi družbi izhajala nova, dopolnjena izdaja Leta svetnikov v petih zajetnih knjigah. Za vsak dan je bilo predstavljenih po več svetnikov in svetnic, upoštevala je pokoncilsko ureditev svetniškega koledarja katoliške Cerkve (svetnikov naj bi se spominjali na dan njihove smrti – rojstva za nebesa). Tako so se tudi pri založbi Ognjišče odločili (na pobudo Marka Čuka, ki je prevzel uredniško delo), da bi novo izdajo svetnikov posodobili in ne zgolj ponatisnili. Za knjigo je bilo veliko zanimanja in v slabem letu je bila razprodana (1.000 izvodov).
V začetku leta 2018 je bila tako pripravljena za tisk še nekoliko dopolnjena izdaja. Poleg nujnih popravkov je urednik pripravil tudi podatke o številu cerkva, posvečenih določenemu svetniku (zavetniku) na Slovenskem, koliko je župnijskih, podružničnih in kapel ... Dodal je še nove vremenske pregovore, prav tako pa upošteval tudi vse nove podatke o številu imen pri nas (vir: Statistični urad RS, stanje januar 2017)., Tako je zdaj na knjižnih policah še nekoliko dopolnjena izdaja 2025.

več o knjigi
pogled njenega avtorja Silvestra Čuka

pogled urednika knjige Marka Čuka

pripravlja in izbira Marko Čuk

Otroška vprašanja o veri 2

V novih 27. zgodbah se spet preselimo v vsakdanjik družine, ki smo jo že dobro spoznali v prvi knjigi (Zakajčki). Blaž, Neža in Anton so še bolj nagajivi, še bolj radovedni, in še bolj ustvarjalni! Zrasli so v goreče Jezusove prijatelje, mali kristjani so postali raziskovalci Božje besede, ki uživajo v družinskih običajih.
Blaž hodi v drugi razred, všeč so mi džipi in rakete ... rad gleda zvezde in bere Sveto pismo, je pravi svetopisemski detektiv. Njegova starejša sestra iz vsake malenkosti naredi dober hec. Anton je njun mlajši brat, ki z zabavnimi prebliski spravlja starše v zadrego ...
Otroci so zasidrani v Jezusu, medtem pa se njihova mami in ati pogosto držita za glavo. Zakaj Marija v jaslicah ne doji Jezusa? Kaj je pepelnica? Zakaj ljudje zbolimo in trpimo? Kako premagamo lenobo?
Večji kot so, zahtevnejša so njihova vprašanja. Pa še teta puberteta vse pogosteje prihaja na obisk, prežene strica bontona in vse postavi na glavo.

Dragi starši, če so vprašanja o veri, Jezusu in krščanskih vrednotah tudi vam v izziv, bo knjiga dobrodošla pomoč.
Zgodbe so napisane na osnovi resničnih otroških vprašanj. Gotovo se je kakšna od opisanih prigod že zgodila tudi vam. Morda vam bodo v pomoč, kako vero in Jezusa nevsiljivo vključiti v družinski vsakdan.
So pa zgodbe tudi priročno izhodišče za pogovor. Ob zgodbah je tudi dodatna vsebina: otrokova molitev, namig za starše in didaktični namigi. Tudi druga knjiga je lepo oblikovana, polna igrivih in veselih ilustracij, ki otrokom približajo stvarstvo ....
Preberite, kaj sta o knjigi v Ognjišču (12/2021) povedali avtorici Marjetka Pezdir Kofol in Polona Lisjak.

iz vsebine:

Otroci, prinašalci miru
»Mami, ali so to lučko res prižgali prav tam, kjer se je Jezus rodil?« - Luč miru iz Betlehema daje otrokom možnost, da postanejo raznašalci miru, pričevalci, mali misijonarji … Če jim damo to priložnost, se zgodijo mali čudeži.

Božična puberteta
»Kaj je to puberteta?« - Kako čudovito je, ko ati hčerki pove, da je lepa. Potem je še toliko lažje verjeti, da se tudi Bogu zdi najčudovitejša.

Božični otroci
"Zakaj Marija v jaslicah ne drži Jezusa v naročju?" Ob jaslicah si tudi starši dovolimo biti kot otroci. Obudimo otroške spomine, želje, božična hrepenenja … Pri molitvi vzemimo Jezuščka v naročje ... pripovedujmo otrokom, kako smo praznovali včasih.

Sveti trije kralji
"Kaj res, da ni prav gotovo, če so bili kralji, ali so bili res trije?« Najmodrejši in najbolj spoštovani ljudje tistega časa so zapustili svoje domove in sledili nenavadni zvezdi, da bi se poklonili Božjemu dojenčku. Ob zvezdi so začutili, da je nekje nekaj več ... sledili so svojemu hrepenenju po Bogu.

Tečnoba
"Oh nekaj moramo ukreniti, našo družino so napadli virusi. Ata in mama sta vsa iz sebe ..." V družini so se zapletli v svoje težave, vanje pa niso povabili Jezusa. Zato smo nemirni, tečni … Zmolimo ... da bi imeli odprto srce in bi znali prisluhniti Bogu, ko smo v stiski.

Njega imaš bolj rada kot mene!
"Meni se zdi, da imaš Blaža in Antona bolj rada kot mene …« - Ko otroci niso več malčki, je tudi staršem kar velik izziv odkriti, kdaj si želijo bližine, kdaj pa jim je neprijetno …

Pust in pepelnica
»Čemu tako ... danes praznik norčavosti in veselja… jutri pa nam cel dan kruli v želodcu?« - Pustna naloga otrok je, da ljudem izvabijo na usta nasmeh, da jim prinesejo nekaj veselja. Pepelnica pa je čas spominjanja na naše trpljenje, ki je zaradi Jezusovega trpljenja postalo pot v življenje.

Križev pot
"Kdo si je izmislil križev pot?« - Križev pot je molitev, postaje so se oblikovale, ker so ljudje v njih našli tolažbo, moč … Križev pot nam vzbuja sočutje, na njem tolažimo Jezusa za vse žalitve, ki mu jih povzročamo ...

Opresniki
"Kako je izgledala zadnja večerja, kaj so jedli?" - Prazniku so rekli pasha, dan spomina na odhodiz Egipta. Jedli so jagnje, pečeno na ognju, z grenkimi zelišči in
opresnike.«

Velikonočna košara
"Zakaj mora biti v košari pet jajčk rdečih? - Ker je Jezus imel pet ran in jajčka nas spomnijo nanje.

Pot v Emavs
»Ali smo prav storili, da smo Tomaža, ki je bil sam na igrišču, pripeljali domov?«. - Danes ste bili kot učenca na poti v Emavs, ki sta Jezusa povabila na večlerjo ... Jezus ni z nami samo pri maši, ampak povsod, kjer hodimo!

Ave!
»Zakaj Marijo pozdravljamo po rimsko, če pa ni bila Rimljanka?« - Ave je rimski oz. latinski pozdrav, ki pomeni zdravje ... to želimo vedno tudi drug drugemu

Premagal bom lenobo!
"Kako to misliš, da se mi lenoba obesi za vrat?" - Ko se ti nič ne ljubi, ti daje lažen občutek, da ne moreš. Da je še čas. Da mami in ati še nista dovolj jezna, da bi bilo zares treba kaj pospraviti …

Morska meditacija
"Kako bi bilo hoditi po vodi ... kot Jezus ... da bi nam Jezus pripravil ribe za zajtrk... - Neža Jezusu šepeta o svoji prvi ljubezni. Jezus Blažu razlaga, kako je hoditi po vodi. Mami Jezusu izroča prihodnost svojih otrok in ga prosi, naj jih varuje in ohranja v veri. Ati ga prosi za pomoč, da bi se zmogel opirati nanj, ko je v stiski. Ko zaide v težave, hoče vse rešiti hitro in sam.  Anton pa sanja, da z Jezusom gradita kamnite stolpe.

Sreča se skriva v majhnih stvareh
»Veš, babica, danes sem se naučil, da za veselje in srečo ne potrebujem velikih reči. Moj rojstni dan je bil sestavljen iz drobnih presenečenj in bil je nadvse čudovit.« - Otroci obožujejo drobna presenečenja. Samozavest, vero,
pogum in druge vrednote otrok lahko krepimo tako, da jim vsake toliko napišemo sporočilce.

Šmarni objemi
»Mami, rekla si Šmaren križ, kaj pomeni šmaren?« - Šmaren pomeni Marijin. Šmarna gora je Marijina gora. Šmarnica je rožica, pa tudi vrsta jabolka in vina …

Groba fantovska igra
»Dovoljeno je bunkanje, prerivanje, rokoborbanje, kobacanje, lovljenje, skrivanje, odrivanje, ampak samo, dokler je vsem to zabavno. Ko boli, nehamo …« - ... fantje, ki se veliko ravsajo, postanejo bolj samostojni, med ravsanjem se naučijo veliko socialnih veščin, znanstveniki celo pravijo, da se otroci, ki se v otroštvu ravsajo, kot najstniki ne obnašajo nasilno. Predvsem pa znajo ločiti igro od resničnega nasilja....

Se tudi tebi kdaj zgodi?
»Ali je Jezus tudi govoril prosim, oprosti in hvala?« - Besede oprosti, prosim in hvala so pravi družinski zaklad. Včasih se ta zaklad kje pozabi ali kam skrije. Takrat lahko otrokom pripravimo lov na zaklad ...

O angelih varuhih
»Ati, zakaj imamo angela varuha, če pa je Sveti Duh navzoč okoli nas in v nas? Ali on ni dovolj? - Sveti Duh, angeli, svetniki, naša duša … Vse se zdi skrivnostno. A pri veri je prav to najboljše …če bi vse razumeli, ne bi bilo
treba verovati. Vera se začne tam,kjer ne moremo več dokazovati

Škrat Nemoremspat
»Ati, ali tudi Jezus ni mogel spati?« - »Če želiš živeti kot Jezus, se moraš tudi spočiti. Če ne gre ponoči, počivaš podnevi. To pomeni, da boš jutri popoldne tudi ti šel spat, tako kot Jezus.«

Prav posebna punca
»Kaj pomeni edinstvena?«  - Vsak človek dobi za svoje življenje paket čisto zase. To veliko darilo odkrivamo in se ga vse življenje učimo uporabljati … Bog je vsako stvar naredil posebno, edinstveno.

Spomini
»Ati, prosim, povej nam kaj o svojem očetu …« - Vsi skupaj smo velika družina, živi in tisti, ki so že umrli …Oni so bili družina na zemlji in ostajajo del naše družine, tudi ko jih ni več tu. Nekoč bomo spet vsi skupaj združeni v veliki nebeški družini.

K spovedi
»Dan mrtvih sploh ni praznik, ker dan mrtvih ne obstaja, kajne! ... reče se vsi sveti,« - Ta dan se veselimo vseh, ki so odšli k Jezusu, v nebeško domovino ... hvaležni smo jim, da so ohranili vero in nam jo predali, tudi zato se jih 1. novembra še posebej spomnimo …

Mala dobra dela
»Ali je mami bolna zato, ker sem bil jaz nesramen do nje?« - Mami je bolna zaradi virusov. »Koliko dobrega ste naredili, ko sem jaz počivala!« - Ja, mame so bitja, ki opazijo vsako malo dobro delo in so zanj hvaležne.

Zakaj Bog pusti, da mamico boli, če jo ima pa rad?
»Zakaj Bog dovoli, da našo mamo tako boli?« - Za svoje zdravje se moramo potruditi. Veliko se moramo gibati in zdravo jesti. Odgovorni smo za svoje telo.

Dragi Miklavž, hvala za …
»Poglej no! Miklavž pa je imel ponoči res polno dela! ... pa še presenečenje: teta Ema ... ti si najboljše Miklavževo darilo. Zelo te imam rad, sedaj, ko si noseča, pa te imam še dvakrat raje!« - Ema si je skrivaj obrisala solzo sreče. Otroško navdušenje nad novim življenjem jo je močno prevzelo. Bila je srečna, da je svoje doživljanje končno lahko delila s sorodniki.

Kodri in stvarjenje sveta
"Zakaj je bnila na začetku stvarjenja zmepšnjava?" - Tako nam Bog pokaže, da je možno iz še tako velike zmešnjave narediti nekaj res dobrega, lepega. Vedno lahko začnemo znova. Tudi ko se v življenju vse pomeša, ko ne vemo, kaj se z nami dogaja in kako naprej …

pripravlja Marko Čuk

Dobri in usmiljeni Bog,
blagoslovi naš adventni venec,
da nas bo spremljal
v dneh pričakovanja in upanja.
Poživi ob njem našo vero
in naše življenje usmerjaj k dobremu.
Na začetku tega bogoslužnega časa
te prosimo: združi in ozdravi vse,
kar je potrto in ranjeno.
Sveče tega adventnega venca
naj razsvetljujejo in ogrevajo ne samo našo hišo,
ampak tudi naša srca.
V naših srcih naj sveti tvoja blaga luč
in iz njih prežene mraz, temo in obup.
Pred svetlobo sveč naj se iz našega doma
umakneta prepir in nemir.
Zažarita pa naj tvoja ljubezen in upanje.
Prosimo te v teh adventnih dneh,
bodi z nami v našem domu,
da se bomo v njem počutili varne.
Sij sveč na adventnem vencu naj nas spominja
na tvojo navzočnost med nami.
Naš pravi dom je samo tam,
kjer je prostor tudi za Skrivnost.
Če si ti z nami, če si v nas,
smo sposobni dojeti,
da si neizmerna skrivnost.
Naredi iz naše hiše dom,
v katerem bomo radi prebivali.

Blagoslovi torej ta adventni venec
in z njim vse v našem domu,
ki ga razsvetljujejo njegove sveče.
Dobri in usmiljeni Bog,
Oče, Sin in Sveti Duh. Amen.

molitev je iz knjige Zgodbe za advent in božič, 21

Knjiga želi približati vsebino božičnega praznika in pomagati v pripravi nanj. Potrošniški način življenja, tudi potrošniški ‘val’ pred božičem, hitenje in plitvost sodobne družbe nas odvračata od poglobljenega praznovanja.
V knjigi so zgodbe, molitve in drugi sestavki, ki nam bodo pomagali da bo advent res čas priprave na praznik Gospodovega rojstva in da ga bomo res doživeto praznovali. Vodila nas bo vse do praznika Gospodovega razglašenja (Svetih treh kraljev), da se bo božično sporočilo vtisnilo in ga bomo ohranili v svojem srcu.

pripravlja MČ

Ob sklepu tedna Karitas (24. - 30. novembra 2025), ki nas je vabil, da pri srečevanju z ljudi v stiski  prižgemo iskrico upanja: s prijazno besedo, nasmehom, stiskom roke ali objemom. Še več pomeni, kadar človeku zares prisluhnemo, ga slišimo in sprejmemo v njegovi resničnosti in stiskah, smo sočutni z njim...... poglejmo v Zakladnico modrosti in si preberimo nekaj modrih misli o sočutju, ...

SOČUTJE

Bodite vsi složni, sočutni, ljubite brate, bodite usmiljeni in ponižni. Ne vračajte hudega za hudo in ne sramotite tistega, ki vas sramoti. (1 Pt 3,8-9)

Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili. (Mt 25,40)

V duši ne sme biti razburjenja, v očeh ne zaničevanja in ne sramotilne besede na jeziku. Za sedanji trenutek naj v vasprevlada sočutje, za prihodnost pa upanje. (sv. Janez Bosko)

Razvila se je globalizacija brezbrižnosti … Skoraj neopazno postajamo nezmožni občutiti sočutje spričo bolečega krika drugih. (papež Frančišek)

Človek brez sočutja ni sposoben sprejeti Božjega usmiljenja, kajti Bog sočustvuje s trpečim. Kristusovo trpljenje in smrt sta znamenje te sočutne Božje ljubezni. (Franc Rode)

Bog je usmiljen do naše telesne in duhovne bede. Nismo Božji, če nismo polni sočutja do svojega bližnjega. (Albin Škrinjar)

Usmiljenega imenujemo človeka, ki ima sočutje s tujo žalostjo, s tujo bolečino. Celo Jezusovo življenje je bilo dejanje sočutja s tujo bolestjo, je bilo dejanje usmiljenja. (Janez Evangelist Krek)

Lastna bolečina človeka uči sočutja do bližnjega. V trpljenju skušan in utrjen človek je dober do vsakogar in želi pomagati. (Stanko Janežič)

S potrpežljivostjo je v sorodu sočutje, ena najlepših človeških lastnosti in znamenje resnične srčne kulture. (Ksaver Meško)

Ti, ki trpiš, česa si želiš? Želiš si, da se sočutni scela postavi na tvoje mesto: On, ki je sočutje, se je ne samo scela postavil na tvoje mesto, ampak je prišel, da neskončno več trpi kakor ti. (Sören Kierkegaard)

Kdor ni svoje dni nesrečen bil, pri tem boš malo sočutja dobil. (slovenski pregovor)

pripravlja Marko Čuk

Božja beseda prve adventne nedelje nas vabi, naj bomo čuječi ... da nas hišni gospodar ne najde spečih, če pride nenadoma. Spanje je ravnodušnost, nečimrnost, nezmožnost vzpostavljanja resnično človeških odnosov, nesposobnost za prevzemanje odgovornosti za osamljenega, zapuščenega ali bolnega brata. Pričakovanje Jezusa, ki prihaja, je zato treba živeti v takšni budnosti, zato si v adventu postavimo zelo konkretna vprašanja: kako in za koga porabimo svoj čas, smo preveč posvetni ... komu dajemo v življenju prvo mesto ... smo pozorni na bližnjega, ki je v težavah, ne da bi čakali, da nas prosi za pomoč ... znamo prehitevati potrebe, jih predvideti, ... da bi očistili naša pota in jih pravilno usmerili, preberimo si za začetek nekaj modrih misli o adventu, ...

ADVENT

Ura je že, da se zbudite iz spanja, zdaj je naša rešitev bliže kakor takrat, ko smo vero sprejeli. (Rim 13,11-12)

Čuj iz višav veseli glas, / ki z upanjem navdaja nas. / Izgini temni mrak noči, / na nebu Jezus se blešči. // Oj, zdrami, tužno se srce, / pogled povzdigni od zemlje. (bogoslužna himna)

Praznovati advent pomeni: biti deležen hrepenenja po božjem prihodu, po spreobrnitvi, ki nas obrača k njemu. Tako doživljamo, da se nam Bog v naši temi vedno bolj približuje. (holandski katekizem)

Verniki, ki iz svetega bogoslužja prenašajo adventnega duha v svoje življenje, premišljujejo neizrekljivo ljubezen, s katero je deviška Mati pričakovala Sina. Njen zgled jih nagiblje, da se po njenem vzoru pripravljajo na prihajajočega Odrešenika in mu gredo naproti v molitvi bedeč in v svojih hvalnicah se radujoč. (sv. Pavel VI.)

Življenje, ki je bilo v nas vsejano s krstom, naj se v vsakem nanovo začetem cerkvenim letom razvije z novo močjo. Vse to velja tudi za advent. (Anton Strle)

Adventni čas nam vrača obzorje upanja, upanja, ki ne razočara, ker je utemeljeno na Božji Besedi. Poklicani smo razširiti obzorje našega srca, da se bomo pustili presenetiti življenju, da ne bomo odvisni od naših gotovosti, od naših ustaljenih shem, kajti Gospod bo prišel tisto uro, ko si ne predstavljamo. (papež Frančišek)

***

Čim bolj se bližamo božičnim praznikom, tem več mora biti v meni svete tišine, nestrpnega pričakovanja, nenehne prošnje: Posveti me, Gospod, s svojo navzočnostjo. (Franc Sodja)

V adventu zvezda repatica, / ljubezni in miru glasnica, / naznanja betlehemski čas / in drobnih strun srebrn glas: / nebeško Dete bo rojeno, / vse stvarstvo bo blagoslovljeno. (Berta Golob)

Sredi med nami Jezus živi, / k njemu naj vodijo naše poti. / “Vekomaj hvaljen, naš Rešenik, / bodi k Očetu nam pot in vodnik.” (Lojze Kozar ml.)

***

Vsak dan je božji poslanec, ki ga moramo dostojno sprejeti. (ruski pregovor)

pripravlja Marko Čuk

Ob 30-letnici Radia Ognjišče in 60 letnici Revije Ognjišče smo izdali namizni  "večni koledar".

Koledar lahko postavimo na mizo, listi so povezani s spiralo. Vsak dan obrnemo list, ki nam ponudi fotografijo s slovenskim motivom: iz narave, s cerkvijo, krajem, s kulturno, stavbno dediščino ... Fotografiji je dodana misel, ki nas nagovori, nas poveže z motivom, svetnikom ... in tako dodatno poskrbi za naše razpoloženje tisti dan. Na vsakem listu koledarja je zapisano tudi ime svetnika, ki se ga tisti dan spominjamo. Koledar ni vezan na točne datume in leta (nima navedenih dni v tednu, ni ponedeljko, torkov ... ), zato ga imenujemo "večni koledar" in ga lahko uporabljamo leto za letom. 

Za izjemne fotografije, ki nagovarjajo slovensko dušo, je poskrbel Janez Medvešek, slikar, pesnik in tudi izjemen fotograf. Njegova "koledarniška" fotozgodba nas vodi iz dneva v dan, skozi mesece ... po poti skozi našo domovino, po vseh njenih pokrajinah ... Njegove fotografije nam ponujajo široke poglede naše krajine, številne zanimive in lepe motive, detajle, ki jih je avtor odkrival na svojih številnih poteh po naši domovini in jih zdaj v tej fotozgodbi skozi "leto in dan" odkriva tudi drugim.

Naj bo koledar ,naš vsakodnevni spremljevalec, ... in lepo darilo za vse, ki imajo radi modro besedo in slovenske razglede in našo naravno in kulturno dediščino ...

VEČNI KOLEDAR OGNJIŠČA
14,5 x 12,5 cm
183 listov povezanih s spiralo
Zasnova in izbor misli: Mateja Subotičanec
Fotografije: Janez Medvešek
Uredil in izbor fotografij: Marko Čuk
Grafična zasnova in oblikovanje: Andrej Jerman

cena 16,90 €
* * *
Naročite koledar
tudi v spletni knjigarni Ognjišča

pripravlja Marko Čuk