iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Nisem odkritelj,
ne znam poiskati najkrajše
morske poti do Indije –
toda iskati hočem
najkrajšo pot do bližnjega
v njegovi potrebi in stiski.

Nisem iznajditelj,
ne pripisujem si iznajdbe
niti žarnice niti telefona;
rad pa bi bil za druge
svetla luč in prijazen glas.

Nisem svetnik
pa tudi ne posebno nesebičen,
rad pa bi, kolikor morem,
pripomogel k temu, da bi ljudje
v miru živeli skupaj.

Nisem dragi Bog,
ne morem poboljšati sveta
z eno samo potezo,
lahko pa kaj storim za to,
da v moji okolici dobrota
ne bo pozabljena.

DIETZ, Friedrich (Pogled v nebo). Ognjišče, 2017, leto 53, št. 11, str. 19.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

pripravlja: Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Bodi z nami
v našem upanju
Prinašamo ti neizživete sanje,
korake, ki jih nismo naredili,
neizpolnjeno hrepenenje, zapravljen čas.

Bodi z nami v naši tesnobi, Gospod!
Prinašamo ti zanemarjene ljubezni,
besede, polne jeze in hudobije,
nestorjena dejanja in zaigrano srečo.

Bodi z nami v naših neuspehih, Gospod!
Prinašamo ti vprašanja, ki nas mučijo,
žalost, ki se je ne moremo znebiti,
smrt, ki nas spremlja in nas straši.

Bodi z nami v našem umiranju, Gospod!
Prinašamo ti upanje na tisto jutro
novega dneva, dneva brez večera,
ki bo življenju dal večno vrednost
in bo poln svetlobe in topline.

Bodi z nami v našem upanju, Gospod!

T. Laubach, Molitev: v: Ognjišče 11 (2016) 2.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

pripravlja Marko Čuk

Prijazna, nežna, milostna grofica
je za razliko od gospôde mlačne,
bogate, zapravljive in zvijačne,
bila nesrečnim dušam tolažnica.

Prevzeta od Gospodovega klica,
sprejela ideale je drugačne,
skrbela je za bolne, revne, lačne,
vse, ki se jim godila je krivica.

Bogastvo je privlačno in mamljivo,
velikokrat od blišča smo prevzeti,
razkošje pa se zdi nam zanimivo.

Če znali bi za revne poskrbeti,
bi stvarstvo nam postalo razumljivo,
kot sveti ogrski Elizabeti.

OBLAK, Leon. Sto svetnikov in svetnic v sonetih. Druga izdaja. Koper: Ognjišče, 2014. str. 57. (RAZPRODANO)

iz knjige ZGODBE ZA VESELJE DO ŽIVLJENJA (zbirka Zgodbe za dušo 14), zbral in uredil: Božo Rustja, 144 strani, 11,5 x 20,5 cm, trda vezava, barvne fotografije
Prelistajte: * * * Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 8,90 €, s kartico zvestobe: 8,01 €

Znani britanski časnikar Malcolm Mugge­ridge se je spreobrnil ob srečanju z materjo Terezijo, ko jo je obiskal v Kalkuti in od blizu videl, kaj vse dela za uboge. Natančno je opazoval, kar se je dogajalo v dveh velikih sobah in potem si ni mogel kaj, da ne bi rekel materi Tereziji: »Mati, tu je vse, kar naredi pekel na zemlji: skrajna revščina, podhranjeni, skeleti … Tu zreš smrti v obraz, pa vendar se smehljajo, ni videti obupa, ampak veselje do življenja. Kaj je temu vzrok?«
Mati Terezija je ravno pitala neko podhranjeno ženo, ki jo je pravkar pobrala s ceste. Za trenutek je prenehala z delom, pogledala časnikarja in odgovorila: »Tukaj ni pekel, tukaj so nebesa, ker je tukaj ljubezen!« Potem je mirno nadaljevala hranjenje žene, ki je imela odprta usta kot otrok, ki ga mati doji.
Malcolma je to, kar je videl, pretreslo. Toda kot iskalec resnice je hotel razložiti skrivnost te junaške ljubezni in je vprašal: »Toda kje najdete moč za vse to, kje najdete moč za nasmeh v tej bedi?«
Mati Terezija je časnikarja povabila: »Pridite jutri zjutraj ob šestih do našega malega samostana in videli boste, kje črpamo moč za ljubezen in za nasmeh.«
Drugo jutro, točno ob uri je res stal pred vrati samostana. Mati ga je sprejela in odpeljala v skromno kapelo, brez klopi za sedenje, kjer je bila skupina sester v sarijih, kakršne nosijo revne indijske žene, zbrana v molitvi in pri maši.
Časnikar je vse spremljal v tišini in zdelo se mu je nekam skrivnostno, pa tudi dolgočasno. Spraševal se je: “Kaj počnejo sestre? S kom se pogovarjajo? Kaj prejemajo v tistem koščku kruha? Je mogoče v tem vsa skrivnost?”
Po maši je mati odhitela k svojim ubogim. Časnikarju je dejala: »Ste videli? V tem je vsa skrivnost. Jezus naše srce napolni s svojo Ljubeznijo, me pa jo darujemo ubogim, ki jih srečamo na svoji poti.«
In kako se je zgodba končala? Časnikar, ki ga vera prej ni zanimala, je čez nekaj časa postal katoličan. Svoj korak je utemeljil: »Želim postati katoličan, da bi prejemal sveto evharistijo, ki v tej veliki ženi rojeva čudeže ljubezni in veselja.«

Živa ljubezen matere Terezije je pripeljala Malcolma Muggeridgeja v objem neminljive ljubezni. Le zakaj naša obhajila ne povzročajo podobnega učinka?

Zgodbe za veselje do življenja, 97-99
Ognjišče 10 (2019), 65.

Zgodbe … sejejo upanje, kažejo novo pot, vlivajo pogum. In zdaj, zbrane v novi zbirki, vzbujajo veselje do življenja! Ne ne, ne gre za puhlo vzhičenost ali kratkotrajno pretirano očaranost. Božo Rustja je pod tem naslovom iz svoje bogate zbirke odbral zgodbe, ki nas opomnijo, da so za pristno veselje potrebni služenje, odkrivanje notranje sreče, molitev in ljubezen v družini, prav tako odpuščanje, usmiljenje in trdna odločenost, da živimo za nekoga. Tudi te zgodbe nam pomagajo, da ob njih osebno rastemo, predvsem pa nas želijo voditi do resničnega navdušenja nad življenjem, ki nam je dano. Že štirinajstič povedano in zapisano tako, da pritegne in pusti v človeku sled," je na platnicah knjige zapisal Božo Rustja, ki je zgodbe prevedel, zbral in uredil.

izbira Marko Čuk

Temelji človeškega samozaupanja so v družini. Otrok se mora soočiti z izzivi in težavami življenja.

Janezek je bil zdrav in popolnoma normalen deček. Bil je prijeten in razigran, kakršni so pač otroci. Rad se je igral, kakor se otroci radi igrajo. Toda njegovi preveč skrbni starši so mu neprestano govorili:
"Janezek, da ne bi šel iz hiše, lahko bi še padel!
Oh, otrok, nikar tako ne divjaj in ne skači, saj se boš še polomil!
Ne igraj se z drugimi otroki. Lahko te pokvarijo!
Ne pogovarjaj se z ljudmi, ki jih ne poznaš," in tako dalje in tako dalje.
Nekega dne so obiskovalci vprašali Janezka: "Kako ti je ime?"
Očka mu je prišepnil: "Ne povej jim, lahko bi se zmotil!" in se obrnil k obiskovalcem ter rekel: "Janezek! Janezek mu je ime. A ni luštno ime?"
Ob drugi priložnosti so otroka vprašali: "Koliko si star? No, povej nam!"
Takoj je priskočila mama in rekla:
"Pet let ima! Oh, saj je še otrok!"
Občasno so sosedje vprašali Janezka:
"A boš bombone?"
Oče in mama sta jih takoj prekinila:
"Ne, hvala! Sploh ne je bombonov!"
In tako Janezek ni nikoli imel priložnosti, da bi sam govoril ali sam nekaj naredil.
Kako bi bilo mogoče, da bi tako dobri in odgovorni starši dovolili Janezku, da bi delal napake in ga tako osmešili? Kako bi ga lahko prepustili nevarnostim? In kako dovolili, da se mu kaj zgodi?
Ko pa je Janezek postal velik fant, so mu starši rekli:
"Od danes boš lahko govoril z drugimi ljudmi, toda seveda samo v naši navzočnosti."
Naslednji dan so dobili obiske. Ko so obiskovalci videli Janezka, so ga vprašali: "Kako pa je tebi ime?" Janezek se je začel tresti in popolnoma negotov se je obrnil k staršem in jih vprašal: "Ali jim lahko povem?"
Staršem je ugajalo, da jim je Janezek tako pokoren. Zato sta odgovorila: "Seveda, dragi, kar povej jim."
Janezek je odprl usta in videlo se je, da se je trudil, da bi spregovoril. Ko je spet poskusil spregovoriti, je bruhnil v jok.
Objokanih oči in jokajočega glasu je Janezek zaprosil starše: "Očka, mama, prosim, povejta jim moje ime!"
Starša sta enoglasno rekla obiskovalcem: "Janezek je njegovo ime! Tako dober, ljubezniv in ubogljiv sinek je!"

SPODBUDE ZA RAZMIŠLJANJE

Otroci potrebujejo svobodo in dovoljenje, da se zmotijo, da izkusijo rane zato, da bi dozoreli. Preveč pokroviteljski in preveč skrbni starši preprečijo rast svojih otrok.
Brez tveganja otroci ne morejo doseči samozaupanja.
Brez svobode otrok v poznejšem življenju ne bo nikoli sposoben odločanja. Ena stvar je voditi otroka, druga pa je zadušiti njegovo svobodo in pobudo.
Preveč skrbni in posesivni starši zmaličijo značaj svojih otrok.
Učimo se tudi s poskusi in na napakah. Otroci imajo pravico, da se zmotijo, da bi se iz tega naučili česa koristnega za življenje.
Rane, kritike in izpostavljanje napakam so potrebni, da bi postajali zrelejši in dosegli življenjsko izkušnjo.
Otrokom stvari ne smemo poenostavljati in preveč olajševati. Soočiti se morajo z življenjem, tudi z njegovo težko stranjo. Moderni starši prevečkrat razvajajo svoje otroke in jih zato pogosto pomehkužijo.
Otrokom moramo pomagati, da se soočijo s svojimi problemi in težavami, ne pa, da pred njimi zbežijo ali se jim izognejo.

VPRAŠANJA ZA POGOVOR

• Kaj so Janezkovi starši hoteli narediti s svojim otrokom? So uspeli pri tem? Zakaj?
• Kaj so pravzaprav storili svojemu sinu? Razloži. Kako?
  Kaj otroci najbolj potrebujejo za rast in za to, da postanejo pristni, da bodo res oni?
• Kakšno korist imamo od tega, če delamo napake?
• Česa se naučijo otroci, ko se ranijo, ko pogrešijo in doživljajo kritiko?
• Kako vzgajati otroke za odgovorno svobodo?
• Zakaj Janezek ni mogel povedati svojega imena obiskovalcem? Kaj se lahko iz takega dogodka naučimo?
• So s teboj kdaj v življenju ravnati kot z Janezkom? Navedi kakšen primer.
• Kako si se takrat počutil? Kakšne dobre in slabe učinke je to naredilo nate? Lahko te izkušnje poveš tudi drugim?

Zgodbe za pogovor. (zbral Božo Rustja). Ognjišče. 2005. (Zgodbe za dušo 4), str. 29-31. (ilustracija Peter Škerl) - knjiga je pošla ... morda se kje najde še kakšen izvod ...

Duhovne vaje za škofe, duhovnike, redovnike in bogoslovce

Knjiga prinaša trideset premišljevanj, ki so sad devetih duhovnih vaj, ki jih je vodil "preprosti" župnik Maks Ipavec. Ognjišče jih je izdalo tudi zato, ker je avtor posamezne meditacije tako sestavil, da bi nekatera razmišljanja lahko vzeli v roke tudi laiki. Spregovori o veri (ob zgledu Abrahama), ki je potrebna ne samo posvečenim osebam, ampak slehernemu človeku. Vsak lahko pride v stisko in se mora odločiti ali za Boga ali za kaj drugega. Pripoveduje o življenju družine, človekovi sreči, smislu življenja (sv. Pavel)… Tudi razmišljanje o svetnikih je namenjeno vsem ljudem.

Razmišljanja iz knjige so ljudem blizu tudi zato, ker je Maks ves čas svoje duhovniške službe deloval na župniji od (nedeljskega) kaplana, prek župnika in dekana. Srečal se je z vsemi sloji vernikov (meščani, podeželani, tržani …). Dodobra je spoznal človeške stiske. 
Temelj vsakega razmišljanja je sicer Sveto pismo, večno živa Božja beseda, kjer so obdelana skoraj vsa človekova izkustva. upošteva cerkvene učitelje, ki so jo praktično razlagali, prinaša aktualni nauk Jezusove Cerkve in vsakdanje izkustvo dušnega pastirja, ki noče zagnati vesla iz rok ampak se izroči v molitvi zgodnji danici – Mariji, ki vodi naš čolnič življenja v večni pristan Božje ljubezni. Iz meditacij je tudi očitno, da Maks veliko bere, saj v svoja razmišljanja vpleta tudi misli pesnikov in pisateljev, domačih in tujih, ki so zelo globoko prodrli v globino človeške duše in njenih problemov.

Ob premišljevanjih z duhovnih vaj bomo bolj pozorni na svoje duhovno stanje in se nam bo z njihovo pomočjo morda lažje pogovarjati z Bogom in s samim seboj. Izdaja knjige Pričevalci vstalega Kristusa bo dosegla svoj namen, če bomo z njeno pomočjo lažje našli pot do sebe, do bližnjega in do Boga. Ta je sicer dolga, zahtevna in večkrat mučna ... vendar te po romanjih skozi pokrajine življenja pripelje najbližje k sebi, v samo kamrico tvojega srca.

več o Maksu Ipavcu, avtorju knjige in voditelju devetih duhovnih vaj v pogovoru za Ognjišče (Gost meseca) Ognjišče, 2021, leto 57, št. 10, str. 6-10.

Sveti Avguštin se je mogel dvigniti iz blata mnogih grešnih nagnjenj, ker se je po vztrajnih molitvah svoje mame Monike, po bistroumnih pridigah milanskega škofa Ambroža in po branju Svetega pisma docela odločil za dobroto, ljubezen in lepoto Boga, ki je zažarel v njegovem življenju. V Izpovedih je povsem odkril svoje nemirno srce:

»Pozno sem te vzljubil,
lepota, večno davna, večno nova,
pozno sem te vzljubil!

Vabil si in klical – in prebil si mojo gluhoto.
Bliskal in žarel si – in pregnal si mojo slepoto.
Sladko si mi dehtel in srkal sem tvoj vonj – po tebi koprnim.
Okusil sem te – in sem te lačen in žejen.
Dotaknil si se me – in zagorel sem po tvojem miru.
(Avrelij Avguštin, Izpovedi 10,27).

Naj usmiljeni Bog na duhovnih vajah prebije tudi mojo gluhoto ter prežene mojo slepoto. O, da bi tudi jaz okusil božjo bližino, ko sem duhovno lačen in žejen.
Dotakni se me, o Bog, s svojo milostjo in ljubeznijo, da bom zagorel po tvojem miru. Naj prodre vame tvoj velikonočni mir, da bom odšel v tvoj vinograd poln velikonočnega veselja in novega upanja.
Življenje je močnejše od smrti. Hočem pričevati za večno živega Jezusa iz Nazareta!

pripravlja in izbira Marko Čuk

- Kdo je papež?
- Kaj dela papež?
- Kako papeža izvolijo?
- Zakaj si je papež Frančišek izbral prav to ime?
- Kako poteka papežev dan?
- Kakšen je bil papež Frančišek kot otrok?

S podobnimi zanimivimi vprašanji odkrivamo lik papeža.
Iskriv jezik in številne ilustracije, ki predstavijo tudi nekatere doslej neznane podrobnosti iz življenja papežev.
Vse to v knjigi predstavlja vlogo papeža kot rimskega škofa, voditelja katoliške Cerkve in duhovno orientacijo za ves svet. Odstira nam pogled na dvatisočletno zgodovino in na 266 papežev, ki so si sledili na Petrovem prestolu.
Še posebej nam knjiga približa lik papeža Frančiška, njegove simbolične geste in sporočila, med katerimi je tudi čudovita Molitev petih prstov.

iz vsebine

KDO JE LAHKO IZVOLJEN ZA PAPEŽA?
Za papeža je lahko izvoljen kateri koli moški, ki je krščen in ni poročen, ki ima vsaj petintrideset let in je na dobrem glasu. Že stoletja papeža izvolijo škofje, običajno so to kardinali. Zadnji papež, ki je v trenutku izvolitve bil preprost diakon, je bil Giovanni di Lorenzo de’ Medici (1513), ki je najprej postal papež z imenom Leon X., nato pa je bil imenovan za škofa.

NAVIJAČ IN LJUBITELJ GLASBE
Bergoglio je navdušen navijač moštva San Lorenzo iz Almagra. To je nogometna ekipa, ki igra v argentinski Primera división (prvi ligi). Rad ima umetnost in glasbo (njegov najljubši skladatelj je Beethoven) in v mladosti je tudi plesal tango, značilen argentinski ples. Med njegove priljubljene knjige spadata tudi dve mojstrovini italijanske književnosti: Dantejeva Božanska komedija in roman Zaročenca pisatelja Manzonija. Poleg italijanskega, francoskega, angleškega in nemškega jezika zna tudi govorico svojih prednikov: piemontsko narečje.

ALI JE PAPEŽ KAJ TEHNOLOŠKI?
V našem času je eden najbolj razširjenih jezikov prav tehnološki jezik: računalniki, splet, družabna omrežja in različna sredstva za komunikacijo lahko dosežejo veliko število ljudi. Tudi Sveti sedež ima svoje uradne spletne strani (med katerimi je tudi www.vatican.va), uporablja Pinterest (omrežje, namenjeno fotografijam). Papež pa ima svojo osebno domeno na Twitterju, @Pontifex. S tega mesta vsak dan pošlje sporočilo mnogim vernim sledilcem, ki prebirajo njegove tvite v devetih jezikih, med katerimi je tudi latinščina. Zanimivo pa je, da so njegovi sledilci v latinščini (ta jezik vsekakor je in ostaja univerzalen) številčnejši od tistih, ki papeževe tvite prebirajo v nemščini.
Kratka sporočilca vere, upanja in ljubezni, kot na primer tale tvit: »Kako lepo bi bilo, če bi vsakdo izmed nas rekel: 'danes sem storil dejanje ljubezni do drugih, danes sem razveselil nekoga'.« Papež tako močno verjame v moč interneta in njegove uporabe, da je ob svetovnem srečanju mladih v Rio de Janeiru naklonil popolni odpustek tudi vsem tistim vernikom, ki niso mogli osebno priti v Brazilijo, ki pa so vseeno redno in zavzeto sledili obredom in mašam v
neposrednih prenosih (direct streaming), torej na daljavo, preko računalnika.

POLETI S HELIKOPTERJEM
Papež za potovanja (tudi za krajša, kot na primer ko se poleti preseli v Castel Gandolfo) najpogosteje uporablja helikopter Augusta Westland VH-139 bele barve, ki pripada 31. eskadri italijanskega vojaškega letalstva. Helikopter uporabljajo tudi drugi visoki državni funkcionarji, še posebno predsednik republike. Prejšnji model, SH-3D, je odslužil in je sedaj na ogled v Zgodovinskem muzeju v kraju Vigna di Valle nad Bračanskim jezerom.

DVA PAPEŽA IN TANGO
Kot vsak pravi Argentinec je tudi Jorge Bergoglio v mladosti plesal tango ter postal občudovalec te glasbe in tega plesa. Veliko prej, na začetku 20. stoletja, je še nek drug papež »imel opraviti« s tem plesom.
To je bil Pij X. (pozneje je bil razglašen za svetnika), ki je zato, da bi se seznanil s tem novim argentinskim plesom, ki je v Cerkvi povzročal tolikšno razburjenje – tako, da so ga nekateri cerkveni dostojanstveniki hoteli celo prepovedati – dva plesalca tanga zaprosil, naj ga zaplešeta. Ko je bil ples končan, je papež Pij X. vzkliknil: »Meni se zdi lepši ples furlanka (ljudski ples iz Veneta, od koder je papež izhajal); vendar pa ne vidim, kakšni hudi grehi bi lahko bili v tem novem plesu!« In tako so tudi katoličani smeli plesati tango.

NAJBOLJ NENAVADNA DARILA
Med avdiencami preprosti verniki, pa tudi politiki ali znane osebnosti, pogosto prinesejo papežu kakšno darilo. Sveti predmeti, knjige, medalje, pa tudi splošno uporabne stvari, včasih zelo neobičajne. Naštejmo nekatere: volan ferrarrija, dirkalno kolo, traktor, avtodom, policijski zvežček s plačilnimi nalogi, nogometni dresi s papeževim imenom, kokoši, želva, kubanski krokodil (podaril ga je Bioparku v Rimu). Če željo preprosti verniki, da bi podarili papežu darilo, ki ni ravno primerno, morda še lahko razumemo, pa je manj razumljivo, kako si nekatere osebe iz političnega življenja lahko omislijo tako ekstravagantna darila: Janez Pavel II. je iz rok jemenskega predsednika dobil krivo sabljo, ali pa celotno zbirko videokaset televizijske serije iz rok takratnega iranskega predsednika. Najdragocenejše darove namenijo Vatikanskim muzejem ali pa Vatikanski knjižnici. Druga darila pa dobijo svoje mesto v posebnem skladišču in
jih podarijo naprej (papež dobi v dar tudi belo poročno obleko in poročne prstane!). Hrano pa – in tu je največ ‘kolomb’ (tipičnih italijanskih slaščičarskih izdelkov iz kvašenega testa v obliki golobice) in čokoladnih pirhov, namenijo cerkvenim ustanovam ali kuhinjam za revne.

MLADI Z VSEGA SVETA
Od leta 1985 naprej vsako leto na cvetno nedeljo poteka SDM (svetovni dan mladih), na katerem se papež sreča z mladimi z vsega sveta, ki poromajo v Rim. Približno na vsaka tri leta to srečanje postane mednarodno (in traja več dni). Vedno je prisoten tudi papež, odvija pa se vsakokrat v drugem kraju. Zadnja srečanja so bila v Kölnu (Nemčija), Sydneyju (Avstralija), Madridu (Španija), Rio de Janeiru (Brazilija), Krakovu (Poljska) ... Naslednji SDM (34. po vrsti) se načrtuje za leto 2020 v Panami.

pripravlja Marko Čuk

Leon Véliki

Odločen papež, véliki učitelj,
mogočen lik cerkvene zgodovine
skrbel je za krščanske korenine
kot neizprosen varuh in branitelj.

Pogumen, neustrašen, kot voditelj
je vselej prave poiskal načine,
še Atila je zginil med spomine,
ko se pojavil rimski je rešitelj.

In kje se danes skriva naša smelost,
ko včasih treba vero je braniti?
Zakaj se strah prelije v onemelost?

Se upamo za Njega odločiti?
Želimo z Njim na pot v duhovno zrelost,
ga kakor Leon Véliki ljubiti?

L. Oblak, Sto svetnikov in svetnic v sonetih. Druga izdaja. Koper: Ognjišče, 2014. str. 127.