Anselm Grün nas v knjigi Angel preprostosti seznanja z nebeškimi glasniki, ki nam želijo pokazati, da je preprosto življenje vedno tudi srečno življenje. Spodbujajo nas, da bi tudi sami šli po poti, ki dela življenje lažje in preprostejše. Vse ima svoj čas. In vsak čas ima svojega angela. Skupno jim je, da olajšajo življenje in nas popeljejo naprej po poti k intenzivnejšemu in bolj srečnemu življenju. Ali, kot pravi avtor: Zaupajte angelom, da bodo tudi vas vzeli pod svoje okrilje, vas varovali in vašo dušo opremili s krili upanja in občutkom svobode. Duša, ki dobi krila, živi lahkotneje. Vedno znova lahko poleti in si vse ogleda s perspektive od zgoraj, vidi situacijo skozi humor in jo lahkotneje sprejema.

Umetniki so angele navadno upodabljali s krili, s tem so hoteli povedati nekaj zelo pomembnega: angeli delajo naše življenje lažje. V življenju se večkrat znajdemo v situaciji, ki se nam zdi težka. Čutimo notranji odpor, počutimo se
pobite, preobremenjene in izžete. V takšnih trenutkih bi potrebovali angela, ki bi naši duši podaril krila, da bi nam ta težava postala lažja, da bi nanjo pogledali z drugega zornega kota in jo morda videli povsem drugače. V situacijah, ki jih doživljamo kot težke, je dobro, da se ne osredotočimo na probleme ali se naprezamo, da bi z vso svojo močjo dosegli rešitev. V takšnih primerih bi morali preprosto pogledati na angela, ki je že pri nas, in postati pozorni na spodbudo, ki jo čutimo v svoji duši. Angel vse vzame lahkotno. Vabi nas, da kakšno stvar vzamemo bolj lahkotno in si ne nalagamo toliko. Kajti tako se izognemo nevarnosti, da bi se zlomili pod težo, ki si jo naložimo na
ramena.
Angeli imajo na sebi nekaj lahkega, breztežnega. Tudi pri tem nam umetniki ponujajo namige: božični angeli, ki so pogosto upodobljeni kot angeli-otroci, nas želijo povabiti, da se ne bi dojemali kot tako zelo pomembne, ampak bi bili odprti in nezaverovani vase, kakor otroci. Pred oči nam želijo pripeljati lahkotnost bivanja in nas povabiti, da bi tej lahkotnosti zaupali. Obstaja mnogo takšnih angelov, ki nas spodbujajo, da bi spreminjali to, kar se nam dogaja iz dneva v dan. Tukaj je angel preprostosti, ki nas vabi, da bi živeli preprosto.
Angel uživanja nas osvobaja pritiska, da bi se morali kar naprej dokazovati navzven. Tu je angel upočasnjevanja, ki nas iztrga iz nenehnega pogona in razburjenja vsakdanjika ter upočasni naše življenje. Vseh triintrideset angelov, ki sem jih opisal v tej knjigi, nam želi olajšati življenje. Naši volji ne dajejo nikakršnih moralnih pozivov, ne zahtevajo hudih naporov, temveč so preprosto ob nas. Kajti angeli so v temelju naše duše že z nami. Privedejo nas v stik s sposobnostmi, ki so položene v nas, a so skrite zaradi nenehnega prizadevanja za uspešnost, ki nas zelo zaznamuje. Angel lahkotnosti, angel preprostosti se ne trudi na vso moč in ne zahteva od mene, da bi se dokopal do sposobnosti v temeljih naše duše. Preprosto se ozre na nemajhno breme, ki leži na nas, ter ga z lahkotnostjo in humorjem igraje dvigne. Spusti svoja krila ter omogoči, da teža poleti kvišku, olajša jo in jo povzdigne nad vsakdanjik, da nas ne bi več obremenjevala.
Poznam mnogo ljudi, ki se težko soočajo z življenjem. Za vas, drage bralke, dragi bralci, sem poiskal vse te angele, da bi nekoliko olajšali življenje. Teh mojih misli o angelih vam ni treba brati z resnim obrazom in pretirano tuhtati o njih. Dovolite, da vas preprosto okuži lahkotnost angelov, ki je usmerjena proti nebu. Zaupajte angelom, da bodo tudi vas vzeli pod svoje okrilje, vas varovali in vašo dušo opremili s krili upanja in občutkom svobode. Duša, ki dobi krila, živi lahkotneje. Vedno znova lahko poleti iz situacij in si vse ogleda s perspektive od zgoraj, vidi situacijo skozi humor in jo lahkotneje sprejema. Tako vam želim, da bi lahko skupaj s sv. Janezom XXIII. rekli: »Giovanni, ne jemlji se tako resno.« Tvoja duša ima krila. Zaupaj jim. Nosila te bodo skozi življenje z lahkotnostjo. (iz spremne besed Anselma Grüna)

iz vsebine

1. angel preprostosti
Angel preprostosti nas želi navdihovati za življenje, ki nas bo vodilo k sreči. Želi, da bi postali sposobni zaznavati in uživati v  tem, kar nam vsak dan leži pred očmi: modro nebo in rodovitno zemljo.

2. angel uživanja
Pomaga občutiti, da je življenje lepo, in uvaja v umetnost uživanja, v uživanje, ki ne vključuje želje po imetju, prilaščanju in uporabi nečesa, ampak se kaže v notranjem veselju ob tem, kar nam je v lepoti sveta podaril Bog.

3. angel upočasnjevanja
Uživaj ta trenutek v počasnosti, nam pravi. Potem bo delo spet steklo brez razburjanja in veliko bolj učinkovito. Ko je sem zelo zadedewn, imam veliko obveznosti ... - takrat stoji ob meni angel upočasnjevanja.

4. angel odpora
Kadar čutim odpor do človeka, vprašam angela: čemu ta odpor? Ali naj se človeku, s katerim se pogovarjam bolj posvetim, da bi bolje videl, da ni razloga za predsodke ... naj natančneje prisluhnem in najdem tisto, kar je res pomembno

5. angel izgorelih
Opozarja na kruh, ki te bo okrepil, in na vodo, ki te bo osvežila. Angel ti pokaže, kje moraš iskati izvire in kako ti hoče vliti novih moči. Prosi ga, da te zdrami, kakor je zdramil preroka Elija. ... da se boš lahko dvignil nad
probleme vsakdanjika in ne boš več dovolil, da bi te toliko vsakdanjih reči tlačilo.

6. angel majhnih premorov
Angel majhnih premorov te želi pripeljati v stik z modrostjo tvoje duše. To je veliko boljše kot tisto, kar nenehno govorijo in ponavljajo drugi ... ali nenehno izčrpavanje z delom. Vrača veselje do življenja in do dela.

7. angel, ki pomaga zavihati rokave
Morda lahko kdaj tudi sam postaneš angel, ki bo spodbujal tvoje otroke, da bi skupaj s teboj čistili stanovanje. In to tako igrivo, kot to počne angel, bo delo kar naenkrat postalo zabavno.

8. angel skrbi zase
Ko se počutiš izčrpanega, ko te prevzame zagrenjenost, ker ne cenijo tvojega truda ... takrat pristopi in pravi: »Poskrbi zase, da boš lahko še naprej z veseljem skrbel za druge ... le tako boš lahko postal blagoslov za druge."

9. angel popuščanja
Včasih hoče kdo od bližnjih brezpogojno uveljaviti svojo željo. Takrat potrebujejo angela popuščanja. Ta  bo skupaj z nami preveril naše misli in lastne občutke. Svetuje mi, da popustim le takrat, kadar pridem v stik s
svojo lastno modrostjo. Če popuščanje v meni prebuja le jezo in zagrenjenost, mi angel svetuje, da ne popustim takoj, temveč izrazim svoja občutja.

10. angel blagoslova
Ti bo odvzel strah pred boleznijo tvoje prijateljice in pred tvojo lastno nemočjo. Rekel ti bo sledeče: »Pojdi preprosto k njej. To ji bo dobro delo. Jaz pa bom že poiskal besede, ki bodo tvoji bolni prijateljici v blagoslov.«

11. angel odločnosti
Če je treba premagati ovire, je ravno to izziv, ki ga potrebuješ, da notranje napreduješ.« Le, če čutiš, da si se znašel v slepi ulici, se lahko še enkrat ustaviš in prosiš angela odločnosti, da bi ti sedaj stal ob strani pri odločitvi, ki je v tem trenutku na vrsti, in razkril neko novo pot.

12. angel dejanskega trenutka
13. angel, ki nam daje čas
14. angel – do tu in nikamor dlje
15. angel – sedaj je dovolj
16. angel s klovnovskim obrazom
17. Angel dobre volje
18. Angel – človek ne jezi se
19. Angel obrata
20. Angel optimizma
21. Angel deljenja
22. Angel zadrževanja
23. Angel pohvale
24. Angel šarma
25. Angel muzikantov
26. Angel plesa
27. Angel veselja
28. Angel igre
29. Angel izpuščanja
30. Angel pripravljenosti pomagati
31. Angel nezgode
32. Angel ki pravi: čas je, da prenehaš!
33. Angel naspanosti
Prosi angela, naj te ponoči varuje, da bo tvoj spanec miren in poživljajoč ter da boš ob tem zajel vse, kar čez dan potrebuješ: notranji mir, svežino, živost in energijo.

pripravlja: Marko Čuk

Kategorija: Knjižne izdaje založbe Ognjišče

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Za vsakim mojim dejanjem se skriva neka beseda. Če malo pobrskam po glavi, bom za svojimi napakami našel nek argument, ki me je k njim nagovoril. To je lahko neka temna misel, ki se ji v notranjem dialogu nisem pravočasno odrekel, ampak sem se ji pustil prepričati in jo sprejel za svojo. Postopoma se je uveljavila kot sestavni del mojega mišljenja in merilo za razlago vseh dogodkov. Postala je moja notranja govorica – in mi uničila življenje.

Sprevideti oziroma spametovati se pomeni ponovno zagledati stvari v pravi luči in se “vrniti k pameti”. Oboje je posledica sprejetja besede resnice, ki smo ji končno prisluhnili in si jo vzeli k srcu. Ta resnica je lahko sprva boleča, ker razgali našo zmoto in rani naš ponos. Ko pa v njej prepoznamo ljubečo govorico, začutimo olajšanje, ponovno prosto zadihamo in dobimo nov zagon. Počutimo se veliko bolje.
Vsaka težava se torej začne z neko slabo mislijo, vsaka rešitev pa z dobro.

Naša naloga je, da se naučimo misli prepoznavati – dobre sprejemati in se jih držati, slabe pa zavračati in se jim izogibati... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Četrti dan Bog na nebesnem oboku ustvari svetlobna telesa, da bi ločevala svetlobo od teme ... naredi večjo luč (Sonce), ki naj gospoduje dnevu in manjšo luč (Luno), ki naj gospoduje noči in ... zvezde. To naj bodo znamenja za "čase, za dneve in leta".
Navadno navajamo najprej dneve, potem mesece in leta, tu pa so na prvem mestu znamenja ... prazniki ... ki so bili za izvoljeno ljudstvo spomin Božjih posegov v njegovi zgodovini. Z njimi zaznamuje posamezna časovna obdobja med letom. Ljudje namreč svojega življenja ne merimo ‘koledarsko’, temveč s pomembnimi dogodki, ki zaznamujejo naše življenje in storijo, da niso vsi dnevi enaki. Pa tudi dogodke niso vsi enaki: so notranji (duhovni) in zunanji (kronološki) ... in notranji so seveda pomembnejši.
S prazniki torej zaznamujemo čas. Brez njih bi bilo življenje kot ravna premica sivih, nedoživetih dogodkov. To, da znamo "šteti dneve" in prepoznati znamenja časa je znamenje srčne modrosti.

Sonce in luna sta ustvarjena zaradi praznikov, in ne obratno. Ali življenje služi uri ali ura življenju? Od odgovora na to vprašanje je odvisno naše pojmovanje sebe in drugih.
Vprašanje glede kakovosti časa nam bo pomagalo bolje razumeti namen in novost četrtega dne in vlogo sonca, lune in zvezd ...
Videli smo že, da je prvi dan Bog ločil svetlobo od teme, drugi dan vode življenja od voda smrti, tretji dan pa morje od zemlje, ki zdaj, četrti dan, potrebuje toploto in svetlobo, da bi lahko obrodila sadove.

Četrti dan opredeli nalogo na novo ustvarjenih nebesnih teles: dajati zemlji rodovitnost z razsvetljevanjem in ogrevanjem. Pravzaprav gre za tri vzporedne dejavnosti: razsvetljevanje, gospodovanje in ločevanje.
S tem, ko sonce in luna svetita na zemljo, gospodujeta dnevu in noči ter ločujeta svetlobo od teme.
Njihova glavna naloga je torej gospodovati življenjskemu prostoru z ločevanjem svetlobe in teme. Čeprav sta svetloba in tema že od prvega dne stvarjenja ločeni in se jasno razlikujeta, ju mi na svojem zemeljskem potovanju neštetokrat zamenjujemo. Moramo se ju naučiti razlikovati in ju ločevati, drugače bosta onidve gospodovali nam, namesto da bi mi njima.

Zato Jezus pravi: »Svetilka telesa je oko. Če je torej tvoje oko zdravo, bo svetlo vse tvoje telo. Če pa je tvoje oko pokvarjeno, bo v temi vse tvoje telo. Če se torej luč, ki je v tebi, stemni, kolikšna bo tema!«

Če ne razlikujemo teme od svetlobe – in vse naše napake so posledica tega –, to po Jezusovih besedah pomeni, da naša svetilka, naše “oko”, ne deluje dobro. Zaradi tega nismo sposobni razločevati in gospodovati.
Če je ta naša svetilka zdrava, razsvetljuje vse naše telo, celotno resničnost, in vse pravilno deluje. Če pa se pokvari, se vse stemni in nastopijo težave.

Razumevanje tega je izredno pomembno za naše življenje. »Svetilka telesa je oko.« Mi sicer iz biologije  vemo, da oko ne sveti, ampak je osvetljeno, da ne oddaja svetlobe, ampak jo prejema. Toda Jezusove besede zrcalijo prepričanje tistega časa, da so oči kot žarometi, ki mečejo svetlobo – ne navzven, marveč navznoter.

Ta trditev ni tako za lase privlečena, saj je predelava svetlobnih podatkov v zaznavno sliko zelo zapleten proces. Oko skozi mrežnico zaznava svetlobne fotone in jih projicira na vidni živec. To sliko, ki pade na mrežnico obrnjena na glavo, možgani pravilno obrnejo, in ji z obdelavo posameznih podatkov ter nadomestitvijo manjkajočih dajo prostorsko razsežnost.(...) Zato je treba zelo resno vzeti tudi trditev, da oči “razsvetljujejo” stvari. Če pod očmi pojmujemo celoto vidnega zaznavanja, je ta trditev celo zelo resnična.

Moramo se namreč vprašati: Kaj sta to “sonce” in ta “luna”, ki razsvetljujeta moje dneve in moje noči? Kakšna svetloba je v meni? Kako gledam na stvari?

Svetloba in tema sta znamenji dobrega in slabega ravnanja (prvi dan). Poznamo dve vrsti luči – dnevne in nočne in poročilo o stvarjenju (vzorec našega življenja) nam je zapustilo ljudstvo, ki je tudi samo tavalo v temi in ni znalo gospodovati svojim dnevom ... zato jim je Bog poklical k spreobrnjenju, poslal razne preizkušnje ... pozabili so na Božje obljube ... niso razumeli pomena svojih praznikov

Tudi sam se moram vprašati: Na kakšne načine me Bog prenavlja in odrešuje? Kako me nagovarja in posega v moje življenje? Ali prepoznam njegov glas v dogodkih svoje zgodovine, v Svetem pismu, v modrostnem izročilu kristjanov, ki so živeli pred menoj, v bratski ljubezni tistih, ki danes skupaj z menoj tvorijo živo Cerkev, v moči zakramentov, v krščanski umetnosti … A če se jim notranje ne odprem, se ne dotaknejo mojega srca.

Bog me na vse načine poskuša pripraviti k temu, da bi mu prisluhnil s srcem. Poleg njegovega pa me nagovarja še nešteto drugih glasov, zamisli in predlogov, ki kar tekmujejo za mojo pozornost. In nekaterim jo uspe dobiti. Navdušijo me, morda celo obsedejo, na koncu pa se največkrat izkažejo za utvaro in veliko razočaranje.

Ko smo se nekajkrat tako opekli, je skrajni čas, da se vprašamo, zakaj vedno znova nasedamo tem lažnim prerokom in končamo v godlji. Kje se je vse to začelo? Sem pa res neumen!
Že to spoznanje je prvi korak k modrosti..... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Ob koncu tretjega dne stvarjenja, ki govori o sadovih in kako jih zavarovati z omejitvami, ... pojdi v svojo molitveno sobo, zapri vrata  in prosi Boga, da bi bilo  življenje vedno bolj rodovitno, polno ljubezni in dobrote.

Ponovno preveri svoje prioritete ali res ‘dišijo’ po Svetem Duhu ali - po perfekcionizmu. Če so uglašene z Božjo voljo, usmerjene k rasti v ljubezni, se lahko nanje zanesem.

Zavedati se moram, da te prednostne naloge koristijo najprej meni in da so znamenje razumnosti, ki me usmerja k pravemu cilju. Sveti strah Božji mi pomaga opredeliti svoje prave prioritete in se izogibati lažnim. Treznost in vzdržnost pa me opozarjata na moje slabosti in grešne priložnosti, ki se jim moram izogibati kot kugi.
Če želim biti dober oče, nimam druge izbire, kot da se oklenem molitve in občasno tudi posta. Pomaga tudi molitev rožnega venca, s katerim otroke priporočam Devici Mariji.
To konkretno pomeni, da se moram odpovedati tudi kakšni nogometni tekmi, ki nima nič skupnega z mojimi očetovskimi prioritetami. Pa še nekaj! Ob sobotah in nedeljah bom imel telefon ugasnjen. Prižgal ga bom največ dvakrat dnevno, da preverim, ali me je klical kdo, ki je v življenjski nevarnosti in sem mu dolžan pomagati. Vendar bodo na prvem mestu moji otroci.
Pri tem bom morda potreboval tudi mnenje žene, ki se ga najbolj bojim, ker mi vedno vse pove brez dlake na jeziku. Ta nesrečnica, ki me pozna do obisti, se ne strinja z raznimi oblikami mojega odtujevanja in obsedenosti. Moj Bog, to je pravo spreobrnjenje! Če se pustim popravljati svoji ženi, sem lahko prepričan, da sem prepuščen sveti Božji volji.

Meje so praviloma območja napetosti in vojne. Če pa omejitve ponižno sprejmemo in se navzamemo dobrih navad, bomo ponovno prevzeli nadzor nad seboj. Bog bo bolečino našega odrekanja spremenil v mir in veselje, naše slabosti pa v moč in rodovitnost. Doslej grenko življenje bo spet postalo sladko in lepo. Tako bomo začeli postopoma uživati v kruhu Božje volje in opravljati dela, ki so se nam doslej morda zdela nedosegljiva.
Skratka, post, molitev in miloščina prinašajo mir. ... (konec tretjega dne)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

z knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Pri vzdrževanju samodiscipline, o kateri govorimo v tem 3. poglavju in je nepogrešljiva za zdravo življenje, pa igra pomembno vlogo še en vidik: vzdržnost.

Čeprav nanjo običajno gledamo kot na zavračanje ali odpovedovanje nečemu, (...) nas vzdržnost ne vabi, naj se izogibamo napakam, temveč situacijam in priložnostim, ki vanje vodijo.
So stvari, ki so lahko zate neškodljive, zame, ki sem zelo slaboten, pa škodljive ali celo uničujoče.

Vzdržnost me opozarja na nevarnosti, ki lahko vodijo v zlo. Opozarja me, naj se ne zadržujem v bližini greha.
Morda si domišljam, da to ni nič slabega in da se bom – četudi sem od greha oddaljen le za en milimeter – še pravočasno ustavil. Vsi vemo, da to ni res, in da se moramo ustaviti že veliko prej!

Posebej mladim grozi zelo velika nevarnost – internet: če se želiš izogniti zasvojenosti s spletno pornografijo, po njem ne smeš brskati sam in v poznih urah. Brskanje po spletu samo po sebi ni nič slabega. A če se zavedaš svoje slabosti, se moraš izogibati grešnim priložnostim.

Izogibati se moramo vsemu, kar nas uničuje. Še preden z nečim začnemo, moramo vedeti, kdaj se ustaviti. Tu gre tudi za varovanje lastnega dostojanstva in lepote.
Zanimivo je, da vzdržnost (ki je poleg razumnosti, strahu Božjega in čuječnosti ena od lastnosti, ki vodijo k notranjemu ozdravljenju) pomaga človeku, da se počuti bolje. Tu začne okušati veselje nad sadovi.

Poglejmo še enkrat, kako Gospod uresničuje svoje Božje sinovstvo v odlomku s tremi skušnjavami.

Namen posta je uživati nekaj večjega od “kruha samega”. Zanj obstaja nekaj bolj nasitljivega kot to, da spremeniš v hrano prvo, kar ti pride pod roke.
Molitev mi pomaga ohranjati odnos z Bogom. Namesto da bi sledil svojim dvomljivim vzgibom, se raje posvetujem z Njim.
Materialno pomanjkanje na tem svetu mi pomaga, da se Očeta močneje oklepam. In ker me moje imetje tako ali drugače usužnjuje, se ga osvobajam s pomočjo miloščine, ki mi pomaga, da ne častim nikogar razen Njega, od katerega prejemam vse.

Post je vedno prvi korak k duhovni prenovi. Da bi v srcu naredil prostor, moram nekaj odstraniti. In ta prazen prostor moram napolniti z molitvijo.
Post me naredi treznega, da lahko bolj umirjeno in preudarno razmišljam. Z molitvijo pa kličem k svojemu Bogu in mirno počakam, dokler se s svojo blago sapo ne dotakne mojega srca.
Šele tedaj jasno vidim, kaj lahko dobrega storim, kako naj dosežem brate in sestre ter ostanem povezan z njimi in s svojim srcem.
Tako lahko razsodno in samozavestno krmilim ladjo svojih dejanj in začenjam okušati, kako lepo je živeti kot Božji otrok in ne kot hudičev suženj.
Toda do tega pridem počasi, ne že na začetku, ampak šele na koncu svoje poti. ... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022.

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Za moje otroke
hiša s trdnimi stenami in streho.
Za moje otroke
omara z igračami in knjigami.
Za moje otroke
vrt z gugalnico in peskovnikom.
Za moje otroke
varen dom, prijatelje in sosede.

Za mene pa
nahrbtnik in pohodni čevlji
ter poljska pot pod milim nebom.
Za mene pa
mirno šumljanje morja
in valovanje zlatega žitnega polja.
Za mene pa
dež in sonce na moji koži
in veter v mojih laseh.
Za mene pa
odhod in popotovanje.

Za moje otroke korenine,
za mene pa peruti.
Za moje otroke domovina,
za mene pa širni svet.

Ute Latendorf

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Omejitve si moramo tako postaviti, da omogočajo našo ustvarjalnost, drugače pa jo zgolj dušijo in zatirajo – Bog nas jih obvaruj! Pri opredeljevanju omejitev, ki si jih moramo sami postaviti, se pustimo voditi čutu za dobro in lepo, pa tudi strahu, da ne bi zapravljali svojih talentov. Tako bomo varni pred usodnimi napakami, ki bi jih lahko naredili.

»Namen askeze je od sle dobiti prožnost, nadzorovano gorečnost in živahno razpoložljivost. Svojo slo moramo preobražati, ne zatirati. Kadar smo “vrženi s konja”, tako kot sveti Pavel na poti v Damask, se moramo tudi mi nemudoma pobrati in Njega, ki nam je dal občutiti težo svoje človeške roke, vprašati: “Gospod, kaj moram storiti?”« (E. Mounier)

V tem ključu si lahko iz ptičje perspektive ogledamo nekaj strateških ‘bojišč’ krščanskega delovanja. Družbi, ki “zavira, zavrača in tepta” vse, kar omogoča rodovitnost, moramo kristjani pomagati, da bo ponovno odkrila duhovne darove in kreposti, ter se pustila ‘obrezati’. Le tako bo vsak človek “obrodil več sadu”.

Ponovno moramo odkriti stališča, kreposti in darove, ki so jih naši krščanski predniki prepoznali v Svetem pismu in nam jih zapustili v izročilu. Med njimi so tudi pojmi, kot so razumnost, strah Božji, čuječnost in vzdržnost, ki nas ne utesnjujejo, temveč vodijo k notranjemu ozdravljenju.

Krščanska razumnost ni v tem, da voziš po avtocesti s hitrostjo petdeset kilometrov na uro, medtem ko za teboj vsi nestrpno hupajo. Pač pa, kot pravi Katekizem Katoliške cerkve, “razumnost razpoloži praktični razum, da v vsaki okoliščini razbere naše resnično dobro in izbere pravilna sredstva, da to dobro izpolni”. Skratka, gre za sposobnost razločevanja, ki nam omogoča, da delamo to, kar je v naše resnično dobro ...

To pomeni, da moramo prednostne naloge drugega dne vzeti za svoje in se jim pustiti motivirati, kar je tudi njihov namen.

Če sem spoznal, da je ta trenutek moja prednostna naloga diplomirati na univerzi, bom vse dejavnosti podredil temu cilju in opustil druge, ki bi ga lahko ogrožale.
Če je zdaj čas, ko sem poklican izboljšati svoj odnos z zakoncem, se bom pri vsaki ‘zunajzakonski’ dejavnosti vprašal, ali k temu pripomore ali ne. Če ugotovim, da ne, bom sebi in drugim iskreno povedal, da zanjo nimam časa. Razumnost je v tem, da vse, kar počnem, podredim svojemu cilju – da zbiram in ne razmetavam. ... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Poleg sprejetja omejitev pa moramo narediti še en korak naprej v procesu osebne prenove. Sami si moramo postaviti omejitve za stvari, ki se jim namesto nas ne more odpovedati nihče drug. Postaviti moramo ‘morske nasipe’, da bo lahko tako, kot pravi Bog tretji dan stvarjenja:  “Zemlja naj požene zelenje: rastline, ki rodijo seme, in sadno drevje, ki po svoji vrsti rodi sad na zemlji, katerega seme je v njem.”
Da se bo to lahko zgodilo pa moramo zemljo zavarovati pred vodo, da bo lahko nekaj pognalo, zacvetelo in obrodilo obilne sadove!  Dobra zemlja lahko obrodi sadove le, če zagotovimo pogoje za rast.

Vsak izmed njih skriva v sebi presenetljive darove in seme za nekoga drugega. Vsakdo ima njemu lastno sposobnost cvetenja.
Vsak človek je vir Božje velikodušnosti. “So stvari, ki jih ​​lahko storiš samo ti, in ljudje, ki jih lahko samo ti ljubiš. Seme sreče, ki je bilo položeno vate, lahko vzbrsti samo v tebi!” Vsako po svoji vrsti.

Kdor naredi na svoji zemlji prostor, odkrije svojo vrsto sadov. Vsaka zemlja, ki ni poplavljena, lahko obrodi.
Če zajezimo morje z nasipi, se pokaže zemlja, ljudje s svojimi posebnostmi. Glavna naloga nasipov torej ni omejevanje morja, ampak ustvarjanje pogojev za kalitev zemlje.
Če na omejitve gledamo s tega vidika, nam postane jasno, da imajo samo en cilj, ki je pozitiven: rodovitnost.
Omogočajo nam, da postanemo rodovitni. »Zemlja je obrodila svoj sad,« pravi eden od slavilnih psalmov. Ta vidik je veliko pomembnejši od vseh etičnih razlogov za postavljanje omejitev. ... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj