iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022.

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 € 

Bog Oče,
čelo predstavlja
moj razum,
mojo sposobnost izbiranja,
mojo voljo in
mojo svobodo,
po kateri sem
tvoja podoba.
Za čelom se porajajo
in rastejo moje misli,
moji načrti, moje odločitve.
Bog Oče,
polagam te na svoje čelo,
da bo moje življenje takšno,
kot si si ga zamislil ti.

Bog Sin,
Jezus, moj brat,
prsi predstavljajo
moja čustva:
sposobnost ljubiti Očeta,
kakor si nas ti učil,
veselje, da gremo za teboj
kot svojim Učiteljem;
prizadevanje,
da ljubimo druge,
kot si ti ljubil nas.
Bog Sin,
Jezus, moj brat,
polagam te v svoje prsi,
da bodo moja čustva
vedno utemeljena v tebi.

Bog Sveti Duh,
ramena predstavljajo mojo dejavnost,
moč, ki podpira
moje izbire in moje odločitve,
moje obveznosti in
moje napore,
ki jih terja pravo življenje.
Bog Sveti Duh,
polagam te na svoja ramena,
da mi ne bo manjkala
tvoja pomoč,
da razumem Jezusa
in živim tako,
kot je živel on.

Oče, Sin in Sveti Duh,
polagam vas v svoje življenje
in vam ga izročim. Amen.

T. Lasconi, Molitev). Ognjišče, 2014, leto 47, št. 6, str. 2.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

Sveta Gora pri Gorici je ena naših največjih božjih poti - glavno Marijino svetišče koprske škofije. Leta 2019 smo praznovali 480-letnico prikazanja Urški Ferligoj in takrat, v Urškinem letu, je izšla že tretja izdaja priljubljene pobarvanke (za otroke in tudi starejše)

iz vsebine:

"In kako se je začelo?" se sprašuje pisateljica Berta Golob. Zgodba o cerkvi na Sveti Gori, ki je posvečena svetogorski Materi Božji je tesno povezana z zgodbo o pastirici Urški. In to Urškino zgodbo prikazuje v podobah pobarvanka, ki je pred vami. Začelo se je leta 1539, ko je Urška pasla ovce na pobočju Skalnice ... in videla nenavadno lepo ženo, ki ji pove, naj ljudje tukaj postavijo hišo in jo prosijo milosti ... Urška že hiti domov in pripoveduje, da je videla nebeško Gospo ... nekateri seveda niso verjeli, Urško celo zaprejo v ječo, da ne bi vznemirjala ljudi, posebej kmetov, ki so morali delati za graščaka ...Toda Urško nevidna roka trikrat reši iz ječe, priprave na gradnjo se začno, goriški poglavar Attems je naklonjen gradnji, podari zemljišče, kmetje iz vseh vasi pod Skalnico pomagajo ... 12. oktobra 1544 je cerkev posvečena ... v zgodovini je bila dvakrat porušena, milostna Marijina podoba je morala bežati ... toda še danes stoji na gori kakor nekdaj. Svetogorska kraljica nas blagoslavlja že skoraj pol tisočletja ... Svetogorska kraljica, prosi za nas...

Urški in svetogorski Kraljici lahko zapojete tudi pesem, ki jo je otrokom uglasbil Janez Bitenc

Pastirica sredi jase
na pobočju čredo pase.

Sveta Mati jo pozdravi,
ji o hiši Božji pravi.

Zdaj Marija naše dvore
blagoslavlja s Svete Gore.

Knjižne novosti, v: Ognjišče (2017) 06, str. 130

Kdor bo bral to knjigo, bo gotovo vzljubil Sveto Goro.« Popolnoma soglašam s tole sodbo nekega zavzetega zagovornika primorskim vernikom najbolj priljubljene božje poti, katere nastanek opisuje ta povest. Goriška pisateljica Zora Piščanc se v tej priljubljeni povesti s pobožno ljubeznijo poglobi v zgodbo dvanajstletne pastirice Urške Ferligoj, kateri se je leta 1539 prikazala Marija in ji naročila, naj na Skalnici – Sveti Gori sezidajo cerkev njej na čast in naj jo prosijo milosti. Zanimiva pripoved o nastanku največje primorske božje poti. Nekateri posebno lepi odlomki so menda nastali na Sveti Gori; nedvomno pa je bila pisateljica ves čas, ko je to povest pisala, z mislimi na tem blagoslovljenem kraju. Povest torej govori o nastanku božje poti in zidanju prvega svetišča na Sveti Gori, bralec pa je skozi celo knjigo v družbi naslovne junakinje – pastirice Urške. Urška Ferligoj je zgodovinska oseba, čeprav ne vemo točnega leta niti njenega rojstva niti njene smrti. Župnijski arhiv v Solkanu, kjer so bili ti podatki zapisani, je leta 1600 zgorel, listine, ki so jih hranili frančiškani na Sveti Gori, pa so se v hudih viharjih, skozi katere je to svetišče moralo iti, izgubili. O Urški, o dejstvu, da se ji je prikazala Marija, o tem, kako je izpolnjevala Marijino naročilo glede zidanja cerkve, o njeni trikratni čudežni rešitvi iz ječe, je pisalo že toliko zgodovinarjev, da o njenem življenju res ne moremo dvomiti.

iz vsebine:

Stoletno izročilo ve o nastanku svetogorske božje poti povedati tole: V vasi Grgar pod goro Skalnico (kakor se je takrat imenovala sedanja Sveta Gora) je živela družina Ferligoj, ki je imela hčerko Urško (v naši povesti je edino ona od vseh otrok v družini preživela kugo, ki je divjala na Goriškem leta 1532). Grgarci še danes vedo za Urškino rojstno hišo; zdaj se tam pravi “pri Piskovih”«. Ferligojevi so bili revni, toda hčerko so od nežne mladosti pobožno vzgajali. Ko je nekoliko zrasla, je Urška postala pastirica. Gonila je čredo na pašo na bližnjo Skalnico. Na paši je rada molila in prepevala Marijine pesmi. Neke junijske sobote po binkoštih leta 1539 je Urška spet pasla na Skalnici, prav na njenem vrhu. Nenadoma napolni njeno srce neka posebna milina. Pade na kolena. Pred seboj zagleda čudovito prikazen: na zlatem oblaku stoji prelepa Gospa – Božja Mati Marija, ki z desno roko objema malega Jezusa, levico pa steguje ter kaže z njo prostor na vrhu Skalnice. Urški prijazno naroči: »Povej ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi!« Prikazen izgine. Urška gre domov in staršem, ki brž opazijo na njej neko spremembo, vse pove. Starši slutijo, da bo morala njihova dvanajstletna Urška prestati veliko hudega, da jo bodo imeli za lažnivko in domišljavko. Ta slutnja se kmalu začne uresničevati. Najprej jo izpraša solkanski vikar Luka, ki Urško pozna kot odkritosrčno deklico, zato ji verjame. Dovoli ji, da gre okoli po vaseh in ljudem ponavlja Marijino naročilo o zidavi cerkve na Skalnici. Preprosti ljudje ji verjamejo, plemiči pa se ji posmehujejo in jo trikrat zaprejo v ječo, a Bog jo trikrat čudežno reši. Že dve leti po prikazanju začnejo na Skalnici zidati veličastno cerkev, ki je bila 12. oktobra 1544 posvečena. Urška je svojo nalogo izpolnila in spet se umakne v skritost, kakor je v skritosti živela pred Marijinim prikazanjem. Ljudje pripovedujejo, da Urška po teh dogodkih ni več dolgo živela. Pokopali so jo na tedanjem pokopališču v Grgarju tik ob cerkvenem zidu. Ko so kasneje župnijsko cerkev povečali, je Urškin grob, pravijo, prišel prav pod glavni oltar.
To zgodovinsko izročilo je Zora Piščanc nekoliko razširila in mu vdihnila življenje. Urško je predstavila kot precej krhko, naravno bistro dekle, ki pokaže veliko poguma in odločnosti, saj kljub nasprotovanju mogočnežev dosledno izpolnjuje Marijino naročilo: hodi okoli in govori tako živo in hkrati umirjeno, da vse prepriča. Tržaški literarni kritik Martin Jevnikar je o liku Urške iz naše povesti zapisal: »Pisateljica je obdržala Urško v človeških mejah, ni je idealizirala preko mere; ostala je skromna pastirica, dobra in pridna, vendar z vsemi človeškimi lastnostmi, kot so strah, skrb, žalost in veselje in bolehnost. Šele Marijino naročilo jo spremeni v tem, da ga hoče na vsak način uresničiti. A tudi tedaj ne dela nič takega kar bi šlo preko njenih človeškihmoči. Tako je pisateljica ustvarila v Urški resnično in živo deklico, ki je v vseh svojih dejanjih naravna in verjetna.«
Ob Urško je pisateljica postavila kakšno leto starejšega sosedovega fanta, slepega Jana. Prav ganljiva je medsebojna navezanost in prijateljstvo teh dveh dozorevajočih otrok. Po prvotni pisateljičini zasnovi naj bi to prijateljstvo preraslo v pristno in čisto ljubezen, toda rokopis je morala precej skrajšati in tako je ta ljubezen samo nakazana. Jan je neločljivo povezan z Urško: ona ga nauči brati in pisati, vodi ga v šolo, skupaj paseta. Tudi tistega dne, ko se Urški prikaže Marija, sta skupaj. Jan nebeške Matere ni videl, vendar je z nekim izostrenim notranjim čutom slepih ljudi brž spoznal, da se je Urški zgodilo nekaj izrednega. Zato Urško brez pridržkov podpira pri izpolnjevanju Marijinega naročila. Jan je prvi čudežni ozdravljenec: ko prav živo moli za Urško, ki je v ječi, nenadoma spregleda. Dokler je bil slep, je bila Urška njegova vodnica, zdaj, ko jo vidi s telesnimi očmi, mu nenadoma postane jasno: »Njuni poti se bosta ločili. Urška je Božja last, on ji bo na tej poti sledil, nikoli pa ne bo hodil skupno z njo!« Zdaj bo uresničil tisti stavek, ki ga je še kot slepec vrezal v mehko leseno deščico: »Moje življenje je v službi Kristusa«: šel bo v šole, da postane duhovnik. Po sodbi Jevnikarja je tudi Jan “zelo naraven, nazoren in življenjsko poln”.
Poleg Urške in Jana nastopa v povesti še veliko drugih ljudi: Urškini starši in pobožna babica, Janova mati in oče, prekupčevalec s platnom, ki se pod vplivom Trubarja ogreva za protestantizem; solkanski vikar Luka, ki je tip ljudskega duhovnika; cela množica tlačanov, v katerih tli iskra upora zoper izkoriščevalske fevdalne gospodarje, a so verni in dobri, brž pripravljeni iti na ‘Božjo tlako’. Z veseljem pomagajo pri zidavi nove cerkve na vrhu Skalnice, za katere je naredil načrte mojster Gregor iz Ljubljane, dober stavbenik in vzoren kristjan, ki je tudi vodil dela.
V zvezi z zidanjem cerkve na Skalnici-Sveti Gori velja omeniti nekaj, česar v povesti ni. Ko so kopali temelje, so zadeli na ploščo pravokotne oblike iz rdečkastega marmorja. Po vsej površini so bili vrezani medaljoni: v obrobnih medaljonih so bile vklesane črke AVE MARIA, v notranjih pa simboli, ki predstavljajo Marijo (golob, roža, zvezda). Uganko tega kamna so razrešili šele v našem stoletju. Pokazalo se je, da cerkev, ki so jo sezidali po Marijinem naročilu v letih 1541–1544, ni bila prva na Skalnici, temveč da je že prej stalo tam gori Marijino svetišče. To potrjuje več zgodovinskih listin. Najstarejša je darilna listina z dne 19. maja 1368, s katero goriški grof Majnhard daruje nekemu svojemu podložniku “zemljišče pod goro Naše Gospe pri Solkanu” (listino hranijo v dunajskem državnem arhivu). Datum 14. avgusta 1376 nosi listina, s katero neki Ulrik iz Germogliana zapušča “cerkvi svete Marije na Gori blizu Gorice” srebrn kelih. To prvo svetišče so proti koncu leta 1496 porušili Turki. Tudi ta cerkev, katere zidanje spremljamo v tej povesti, je v svoji zgodovini prestala veliko hudega. Leta 1785 so jo oplenili in skoraj do tal porušili na ukaz avstrijskega cesarja Jožefa II., ki je uvajal hladno, razumarsko krščanstvo ter se je boril zoper ljudske pobožnosti, posebno zoper božja pota. Osem let pozneje je bila cerkev toliko obnovljena, da se je Marijina podoba lahko vrnila vanjo. Med prvo svetovno vojno je morala svetogorska Marija deliti usodo mnogih Primorcev: bila je begunka v Ljubljani in cerkev so že sredi leta 1915 uničile italijanske granate. V letih 1924 – 1928 je bila postavljena sedanja veličastna svetogorska, bazilika, ki ima na pročelju pomenljiv napis iz leta 1793: »Jaz pa stojim na Gori kakor prej!« Marija se po vseh begunstvih vrača na kraj, kjer jo je tiste junijske sobote leta 1539 videla pastirica Urška. (Silvester Čuk)

pripravlja: Marko Čuk

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Kaj nam govorijo navdihi Svetega Duha in kaj hudičeve sugestije
Povsem drugače je pri dejanjih po navdihu Svetega Duha, ki jih lahko brez težav in mirno razložim vsakomur na preprost način. Nimam težav s prepričevanjem drugih, ker sem globoko prepričan v pravilnost svojega ravnanja.
Kadar poskušam neko hudičevo sugestijo opravičiti pred drugimi, sem užaljen in jezen, če tega ne sprejmejo – to pa zato, ker vanjo niti sam nisem prepričan in se počutim pod prisilo.

Navdihi Svetega Duha so preprosti in jasni, hudičeve sugestije pa zapletene in zamegljene. Medtem ko prvi resničnost razsvetljujejo, jo drugi zatemnjujejo, sprevračajo ali prikrajajo z razlagami, katerih edini cilj je doseči svoj namen.

Vsa dejanja po navdihu Svetega Duha – naj bodo še tako veličastna, vzvišena ali čudežna – so spontana in ne delajo nasilja nad resničnostjo. Hudičeve sugestije pa nam obljubljajo nekaj vzvišenega in izmišljenega – česar nimamo –, in v nas vzbujajo prezir do naše vsakdanje resničnosti – in tega, kar imamo –, čeprav je skromna. Vsaka skušnjava nas poskuša prepričati, da smo nesrečni zato, ker smo za nekaj prikrajšani.
Hudičeve sugestije slonijo na zapletenih in trhlih argumentih, ki se sesujejo takoj, ko nanje pogledamo z drugega zornega kota. Običajno izgubijo svojo legitimnost že ob prvem temeljitem premisleku, zato se nenehno spreminjajo.

Za navdihe pa je značilna trajnost. Ne spreminjajo se iz dneva v dan, ker imajo v sebi večnostno razsežnost.

Navdihi so preprosti in vseobsegajoči, sugestije pa zapletene in ozko usmerjene k posameznim vidikom resničnosti, ki jih absolutizirajo in jim dajejo prednost pred celoto.

Od Svetega Duha navdihnjena misel je kakor “luč, ki gospoduje dnevu”; je svetla kakor sonce, preprosta, iskrena in sama po sebi prepričljiva, v človeku ne vzbuja pomislekov ali slabe vesti.
Sugestija pa je vedno delno zatemnjena, zasenčena, kakor mesec, ki sveti ponoči; ima svojo temno stran oziroma skrite namene, ki jih človek ne želi v celoti obelodaniti.

Če je nekdo skrivnosten glede svojih pravih namer in deluje na skrivaj, je to jasno znamenje, da ga ne vodi Sveti Duh.
Tisti, ki sledijo sugestijam, o njih neradi razpravljajo z drugimi in zavračajo vsako kritiko. Če jih kdo izzove, naj razkrijejo svoje prave namere, ga poskušajo arogantno in grobo utišati. Iščejo pa enako misleče, ki se z njimi strinjajo in jih ne izzivajo. Zato je strah pred soočanjem z drugimi eden od najbolj jasnih pokazateljev, da sledimo prevari.

Kdor ima v srcu luč, hodi z visoko dvignjeno glavo, kdor pa snuje hudobijo, hodi sključeno in se drugim ne upa pogledati v oči, ker pred njegovimi vrati preži greh. Vsaka tragedija se začne s snovanjem hudobije. Če takih črnih misli ne preženemo takoj, ko se pojavijo, nas slej ko prej prevzamejo in zagospodujejo nad nami. Vsa prikrita, sprevržena in nasilna dejanja vodijo v pogubo..... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

V krščanskem duhovnem izročilu ima “navdih” svoje nasprotje, ki mu pravimo sugestija ali prišepetavanje. Čeprav se je izraz v vsakdanji rabi udomačil kot nekaj dobrega, ima v svojem latinskem izvirniku negativen prizvok, ker namiguje na podrejenost in celo manipulacijo. To pa je nevarno.

Sugestije v nas ustvarjajo občutek nujnosti in nas priganjajo k ‘nujnim’ opravilom. Ta se nam lahko zdijo poduhovljena ali ‘sveta’, čeprav v resnici niso naše prioritete. Izvršujemo jih kakor vojaki ukaze, in ne kot svobodni Božji otroci. Pogosto jih spremljata neutemeljeni strah pred napako in občutek krivde, za katerim se skriva napuh.

Kadar nas ženejo sugestije, smo notranje razdvojeni, utesnjeni, napeti in zaskrbljeni, do drugih pa nepotrpežljivi, zahtevni in agresivni. Kadar ravnamo po navdihih, pa smo vedri in mirni, naše misli urejene in občevanje z drugimi sproščeno.

Sugestija je nekakšno notranje ‘prišepetavanje’, ki me sili k nečemu, česar pred drugimi ne znam utemeljiti ali pa to počnem neprepričljivo, ker ne najdem jasnega in preprostega argumenta.
Svoje ravnanje poskušam opravičiti z zapletenimi razlagami. In če jih moji poslušalci ne sprejmejo, jim očitam, da me nočejo ali ne morejo razumeti, ker pač niso v moji koži... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige YOUCAT za otroke Katoliški katekizem za otroke in starše, 240 strani, 17,5 x 22,5 cm, integralna vezava, barvne fotografije in grafika

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 19,90 €

Ali poznamo dvanajst dejstev o Bogu? Morda vsaj kakšnega... Kako bi odgovorili na vprašanje kdo je pravzaprav Bog, zakaj pravimo, da je gospodar sveta, od kod nekateri toliko vedo o njem in zakaj je najpomemnejše na tem svetu, da ga poznamo ...

Prvo dejstvo se glasi: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, Stvarnika nebes in zemlje

Kdo je Bog? Bog je Bog.
On je povsod, zgoraj in spodaj,
včeraj in danes,
brez začetka in brez konca.
Bog je obstajal že takrat,
ko še ni obstajalo niti eno zrnce prahu.
In obstajal bo tudi še takrat,
ko nekoč ne bo več sveta.
Bog je tisti,
od katerega prihaja vse dobro na svetu:
Bog je Ljubezen. (1 Jn 4,8)

Kako je nastal svet?
Pred vsemi časi,
ko še ni bilo ničesar,
niti teme niti časa,
je nekdo obstajal: Bog.
Bog je spregovoril: »Bodi …«
Zato je Bog
stvarnik vsega,
kar obstaja.

Sveto pismo pripoveduje zgodbo
o sedmih dneh stvarjenja,
da bi povedalo, da je Bog ustvaril svet.
Izpred mnogih milijonov let vse do danes
→ se razvija zemlja,
ki jo On drži v svojih rokah.

Bog ljubi vse, kar je naredil.
Tudi živali. A le ljudem je Bog podaril
nekaj posebnega.
Človeku je zaupal Zemljo,
da bi jo obdeloval in varoval.
(prim. 1 Mz 2,1)

Kamni ne morejo čutiti.
Živali sledijo svojim nagonom.
Človek pa lahko razmišlja;
lahko čuti, joka, se smeje
in prevzema odgovornost.
Le človek je svoboden:
lahko izbira med dobrim in slabim.
Človek in Bog
sta lahko celo prijatelja.

Ali se Bog še zanima za nas in za ta svet?
Vsako sekundo
Bog skrbi za to,
da svet ne izgine nazaj v nič.
Od najmanjše mravlje
do največje galaksije –
nič ne more obstajati brez Boga.
Bog ni kot urar,
ki je sestavil kompliciran urni mehanizem
in ga na koncu prepustil samemu sebi.
Nasprotno –
On je celo prišel na ta svet.
Bog je postal človek.
Tudi danes Bog ni daleč od mene.
Vidi me in posluša,
če kličem k njemu.

→ Mladenič pride k učenjaku in mu reče: »Dam vam 100 evrov, če mi poveste, kje živi Bog!« Učenjak mu odgovori: »In jaz ti dam 200 evrov, če mi poveš, kje ga ni mogoče najti.«

→ Teorija evolucije na noben način ne uničuje vere v Boga, stvarnika. Papež Frančišek pravi: »‘Big-Bang‘, veliki pok, ki ga človek danes postavlja kot začetek sveta, ni v nasprotju z Božjim stvarjenjskim načrtom, ampak po njem hrepeni. /.../

→ Nismo naključen in nesmiseln produkt evolucije. Vsak izmed nas je sad Božje misli. Vsak je zaželen, vsak je ljubljen, vsak je potreben. (papež Benedikt XVI.)

→ Neki mož je molil k Bogu: »Prosim, prosim, daj, da bom zadel na lotu!« Molil je danes. Molil je jutri, vse dni, teden za tednom, mesec za mesecem, leto za letom. Končno je zaslišal Božji glas: »Človek, daj mi že končno priložnost! Kupi si srečko!«

(se nadaljuje)

YOUCAT za otroke - primerno darilo za prvo sveto obhajilo
Najodločilnejši kraj posredovanja vere ni učilnica, pravzaprav to ni niti cerkev. Morda je to kotiček v otroški sobi, ležalnik ob morju, klopca na vrtu ali rob postelje. Nič ne more nadomestiti pogovora med ljudmi, ki se imajo radi in si zaupajo. Šele v prostoru ljubeče bližine lahko podelimo zaklad vere, po-delimo ali skupaj odkrivamo. – YOUCAT za OTROKE. - ki pomaga odgovarjati na mnoga otroška vprašanja vprašanja, ... in skupaj z YOUCAT-om za OTROKE lahko iščete odgovore. Pa tudi sami lahko izberete to ali ono vprašanje. Najbolj smiselno je slediti predlaganemu vrstnemu redu vprašanj. Kajti vera je rastla skozi dva tisoč let, in počasi se jo je razumevalo vedno globlje; zatorej ne moremo izpustiti nobenega delčka, ne da bi zabredli v nevarnost, da bomo izpustili ali napačno razumeli nekaj pomembnega.

Pri prelistavanju YOUCAT-a za otroke sem naletel tudi na vprašanja, ki jih otroci milijonkrat postavljajo svojim staršem in katehetom, zaradi česar se mi je zazdel ravno tako uporaben kot veliki katekizem, v katerem najdemo odgovore na pomembna vprašanja življenja: Od kod prihaja svet? Zakaj obstajam? Kako in čemu živimo tukaj? Kaj se zgodi po smrti?
YOUCAT za otroke je katekizem, ki je čisto drugačen kot tisti, ki sem ga uporabljal sam. Prirejen je temu, da bi otroci in starši z njim skupaj preživeli čas in hkrati vedno bolj odkrivali Božjo ljubezen.
Dragi starši, imejte ta mali katekizem pri sebi in poiščite čas, da si ga boste ogledali skupaj z vašimi otroki. Stran za stranjo, skrivnost vere za skrivnostjo vere, vprašanje za vprašanjem.
Pomagajte svojim otrokom, da odkrijejo Jezusovo ljubezen! To jih bo naredilo močne in pogumne. Zaupam vam YOUCAT za otroke. Ne postajajte utrujeni za spraševanje in pripovedovanje o vaši veri. Ne ostanite nemi, kadar vprašanja mučijo vaše otroke, ampak imejte vedno moč, da bi bili posredovalci vere, ki ste jo tudi sami prejeli od vaših staršev. Bodite živa veriga, ki omogoča, da je Evangelij nenehno prisoten v naših družinah, skupnostih in cerkvah. Iz vsega srca vas blagoslavljam in prosim, molite zame. (papež Frančišek)

 pripravlja: Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022.

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

 Marija, žena poslušanja,
odpri naša ušesa.
Daj, da bomo znali poslušati
Besedo tvojega Sina Jezusa
sredi tisočerih glasov tega sveta.
Daj, da bomo znali poslušati
resničnost, v kateri živimo,
vsakega človeka, ki ga srečamo,
posebno tistega, ki je ubog,
v potrebah in v stiski.

Marija, žena odločnosti,
razsvetli naš razum in naše srce,
da bomo znali ubogati
Besedo tvojega Sina Jezusa
brez obotavljanja in omahovanja.
Daj nam pogum odločnosti,
naj se ne pustimo zapeljati,
da bi drugi usmerjali naše življenje.

Marija, žena dejanj,
daj, da se naše roke in naše noge
‘hitro’ usmerijo proti drugim,
da jim ponesejo dobroto
in ljubezen tvojega Sina Jezusa,
da ponesejo v svet luč evangelija,
kakor si ga prinašala ti.
Amen.

papež Frančišek

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

 izbira in pripravlja: Marko Čuk

Revija Rad te-se imam je izšla kot prva "v zbirki" Verujem, upam, ljubim!, ki izhaja občasno in ni vezana na določen časovni okvir, saj je tematska. Ta prva revija je namenjena predvsem mladim ... Rad te imam! – Rad se imam!
Mladost je izjemen čas, poln izzivov in priložnosti. To je čas, ko spoznavaš sebe, postajaš vedno bolj samostojen, oblikuješ in izbiraš svojo pot. Ni lahko, je pa lažje, če si upaš biti iskren do sebe, poslušaš svoje srce in zaupaš Vanj, ki te ima neskončno rad. Privlačna revija prinaša vsebine o oblikovanju osebnosti in vstopanju v (ljubezenske) odnose. Zapisali smo odgovore na najbolj bistvena vprašanja odraščanja, kot je iskanje smisla življenja, pa tudi: Katera je moja pot? Kako najti punco/fanta? Kako naj gradiva trden odnos? Kaj pa spolnost?
V reviji je polno kažipotov, ki te vodijo skozi odraščanje. Si upaš zaživeti mladost na polno?...

»Naj vam bo ta revija v oporo pri iskanju vrednosti življenja, da bi postajali samostojni in odgovorni. Želim si, da bi se naučili gledati nase s ponosom in veseljem, kajti samo tako boste k drugemu pristopali s srcem in spoštovanjem.«
(nadškof Alojzij Cvikl)

KAJ?
Revija o izzivih odraščanja (iskanje smisla, zmenki, spolnost, prave vrednote) in vstopanju v odnose.

KOMU?
Mladim, ki spoznavajo sebe, postajajo bolj samostojni, oblikujejo in izbirajo svojo pot v življenje. Za najstnike, pa tudi za tiste, ki to nočejo več biti.

KDO?
Revijo smo pripravili mladi sodelavci, ki ustvarjamo rubriko Punce – fantje.

KAJ IŠČEŠ?
Zakaj sem tu? Kam grem? Kje je punca/fant zame? Kako naj živim v svojem telesu, kako naj obvladam svoja čustva? Kaj pa moje želje?

ZMENKI
»Mladost nikakor ni nora doba, temveč je sijajna doba, tista, v kateri Bog po naravnih zakonih polaga v telo in srce mladega človeka globok klic po nekem drugem srcu.« (Michel Quoist)

O SPOLNOSTI
O spolnosti je tako težko govoriti. Ta revija je dobro izhodišče za resen pogovor v mladinskih skupinah, saj pišemo o kontracepciji, samozadovoljevanju, pornografiji, homoseksualnosti, splavu ...

iz vsebine

KATERA JE MOJA POT? - Mladostna iskanja odgovorov na ključna življenjska vprašanja lahko odraščanje spremenijo v zamorjen čas, poln nevednosti. Lahko pa so čudovita izkušnja odkrivanja, molitve, samote, pa tudi skupnosti. Kako doseči, da nas kljub nevednosti in nepopolnostim, s katerimi se soočamo, mladost ne zamori? V svoje iskanje povabimo Boga.

100% LJUBLJEN, 100% ŽIV! - Kdo sem? Od kod prihajam? Kam grem? – Vprašanja, ki razgrajajo v notranjosti vsakega mladega človeka. Veš, da bi nekaj moral narediti, pa se oglasijo dvomi in te ustavijo. Ni več OK, da si tam, kjer si, pa niti še ne veš, kje bi sploh rad bil. Pride čas, ko veš, da moraš življenju odgovoriti ...

SRČNE ŽELJE JIH POZNAŠ? Imaš tudi ti cel kup želja? Nov telefon, potovanje, kavbojke? Uspeh v šoli ali na fakulteti? V prihodnosti lastno podjetje, stanovanje, družino? – V redu je, če si veliko želiš, vendar pozor: ni vsaka želja bistvena, pristna, položena prav vate in v tvoje srce. Preveri, kako odkriješ pravo in potem deluješ tako, da jo dosežeš!

TELO – IZVIR MOJE SREČE Ah, ti nemogoči lasje, očala na nosu, preširoki boki, nerodne roke in, joj, spet nov mozolj na čelu! Posebej v mladosti se lahko zdi, da napakam na tvojem telesu ni ne konca ne kraja. In vendar je pomembno, da vzljubiš svoje telo – v ljubečem odnosu do njega je namreč pot do osrečujočih dejanj, odločitev, odnosov. Dobrodošel na poti spoznavanja ... samega sebe!

ČUTIM SE - Čustva se ti morda zdijo nekaj za med staro šaro,
a temu še zdaleč ni tako. Za osrečujoče doživljanje sebe in gradnjo odnosov, ki ti bodo v zadovoljstvo, poleg telesne potrebuješ tudi čustveno zrelost. Najboljši zgled zanjo najdeš v Jezusu.

PRAVA SAMOZAVEST - Si tudi ti želiš samozavestno zakorakati na plažo, končno zbrati pogum in poklicati tisto luštno punco ali pa suvereno opraviti razgovor za poletno delo? Iščeš način, kako bi to dosegel? Misliš, da moraš shujšati, se prisiliti, postati popoln? – Pravzaprav ti ni treba ničesar od tega ... ko spoznaš sebe in verjameš v svojo vrednost.

V ODNOSE POVABI BOGA! - Kot človek si bitje odnosov. V nekatere se rodiš, v druge se podajaš, vedno pa te vodi hrepenenje po ljubezni, prijateljstvu, varnosti. Da bi temu hrepenenju lahko prisluhnil in mu iskreno sledil, ti je Bog podaril natančen kompas – tvoje telo – ter neprecenljiv zgled v Jezusu. Te zanima več? Podaj se na pot iskanja! Nagrajen boš z odnosi, v katerih boš lahko pristen, svoboden, srečen.

NAČRTOVATI, ZAKAJ IN KAKO - Sovražim urnike! Življenje z njimi je dolgočasno. A vendar me spontanost in neomejenost begata. Če si ne postavim mej, se sploh ne znajdem, postajam zmeden. Kje je prava mera spontanosti, da življenje ne postane dolgočasno? Kako doseči rezultate, ne da bi se v vsakdanji rutini počutili kot zaporniki?

KO SE ZALJUBIŠ ... Željo po ljubezni in metuljčke v trebuhu spremljajo številna vprašanja. Punce se sprašujejo: me je sploh že kdo opazil? Kakšna naj bom, da mu bom všeč? Kaj če si želi le dekleta za eno noč? – Tudi fante muči mnogo vprašanj: naj ji povem, da mi je všeč? Kaj če me zavrne? Kaj naj počnem s svojim telesom, ki ob dekletu ponori?

SANJSKA ŽENSKA IN PRINC NA BELEM KONJU - Nekdo je na poti k tebi, vendar ga dolgo ni ... Čas beži, ti pa hrepeniš po ljubezni in nežnosti. Morda se ti zdi, da so na vrsti kompromisi in je napočil čas, ko znižaš merila in se prepustiš. Stojiš pred semaforjem, na katerem gori rdeča luč. Ne zapelji v križišče!

SKUPNA HOJA S CILJEM - Mi daš telefonsko? – Kaj počneš v petek zvečer? – Bi hodila z mano? – Vprašanja, s katerimi se fant in punca dogovarjata za zmenek in skupno hojo, se zdijo lahkotna, a preden jih zastavita ali nanje odgovorita, je ključno, da pripravita teren, precej drugačen od prižganih sveč, izbrane romantične glasbe in vrhunske organizacije.

SPOLNOST - KAKO DALEČ JE PREDALEČ? - V lekarni vprašam, ali se dobi tabletka za osrečujočo spolnost. »Gospodična, recept za kontracepcijo vam mora napisati ginekolog, lahko pa vam dam zgibanko o varni spolnosti.« »Nisem vprašala po varni spolnosti, hočem recept, s katerim se bom v spolnosti počutila srečno, saj veste, brez dvomov, ali sva naredila prav, kaj pa če slučajno ...«

ČISTOST JE NAČIN ŽIVLJENJA - Si ob naslovu pomislil: Ah, spet ta čistost, spet ta vzdržnost? Nič spolnosti do poroke – torej nič novega? Si upaš kljub temu prebrati do konca?

SRAM IN PORNOGRAFIJA - Vsi si želimo biti svobodni in svobodno vstopati v odnose, vendar se nam pri tem večkrat zatakne ob vprašanju resnične svobode. Punce se sprašujejo: naj fantu povem, da mi je kdaj nerodno, da nečesa nočem, ali sem le preobčutljiva? Je v redu, da za šolo ali zmenek oblečem tisto kratko majčko? – Tudi fante kdaj spreleti: naj se pridružim sošolcem, ki listajo po Playboyju, in ohranim ugled pravega moškega? In zakaj bi se moral upreti kliku na sličico razgaljene lepotice?

SAMOZADOVOLJEVANJE - Med listanjem po revijah naletim na članke o samozadovoljevanju: »Spoznaj se, sprosti odvečno energijo, pozabi na predsodke ...« Med kopico priporočili brskam za informacijami o ljubezni, iskrenosti, sreči. Niti sledu. To bo gotovo pomota ... Kako bi lahko pozabili na bistveno?!

ŠTIRJE MITI O SPOLNOSTI - Te bo imel raje, če boš spala z njim? Ga nočeš izgubiti? Obljublja, da bo počakal dokler ne boš pripravljena? Misliš, da ne zmore brez tebe? Ta štiri vprašanja so štirje napačni razlogi za spolnost. So pa tudi razlogi za nemir v odnosu.

KONTRACEPCIJA - No, kondom se natakne tako ...« je svojo službo vestno opravljala predavateljica, ko je razredu hihitajočih mladih pojasnjevala vrste kontracepcije in njihovo zanesljivost. Sporočilo predavanja bi lahko strnili nekako takole: da je seks priljubljena vrsta rekreacije, pri kateri je najpomembnejša zanesljiva zaščita. – Se tudi vam zdi, da smo nekje zašli?

SPLAV - Podatek, da je bilo v Sloveniji samo leta 2011 opravljenih 4236 dovoljenih splavov, učinkuje kot hladen tuš. Videti je, da so mnogi še vedno prepričani, da je splav varen poseg in ga vidijo celo kot del načrtovanja družine. Zakaj gre v resnici za usodne zmote?

HOMOSEKSUALNOST - Bog nas je ustvaril radovedne, da iščemo odgovore na vprašanja, da raziskujemo in odkrivamo resnico o ljubezni in o spoštovanju. In Bog nas je ustvaril različne, da drug drugega učimo spoštovati in ljubiti ter tako postajamo sveti. Prav vsi, tudi tisti, ki čutijo privlačnost do istega spola.

CELIBAT ... - Ko prijatelj omeni, da gre v semenišče, se njegova klapa nasmiha in se mu posmehuje. Zakaj smo taki? Mar nekomu privoščimo življenje brez spolnosti?

ČISTA TUDI PO POROKI - Zakaj bi o čistosti po poroki sploh razmišljali? Kaj ni po poroki vse dovoljeno? Pred poroko ne smemo, zdaj nas omejujete še v zakonu? Ogromno ločitev je, zakaj ljudje ne zmorejo živeti skupaj? Če kontracepcija ni ok pred poroko, zakaj bi bila sprejemljiva v zakonu? Ko se poročiš, tvoje telo ne postane last drugega, še vedno je tvoje! Uf, koliko zmede! Bistvo je vendar čisto enostavno.

ŽENSKI CIKLUS – NADLOGA ALI DARILO? Hej, na kaj pomisliš ob besedi menstruacija? Morda na nečisto kožo, krče in tablete proti bolečinam? Na dni, ko ti ni treba telovaditi? Ali na občutljivost, za katero smo poznavalsko prepričani, da je posledica PMS? – Menstruacija je po mnenju mnogih neprijetna nadloga, ki jo je potrebno urediti in ukrotiti, mi pa poglejmo, zakaj gre v resnici za mogočno posebnost ženskega telesa.

ISKRENOST JE KOT LEPILO - Odnosi so kot je sestavljanka, ki ji z vsako odločitvijo dodamo nov košček. Če ga postavimo na pravo mesto, gradimo mojstrovino. Ko smo v ljubezenskem odnosu iskreni, smo mirni in sproščeni – takrat lahko fantje zares pokažejo svojo prvinsko moč, punce pa svojo žensko lepoto in privlačnost.

SPOŠTOVANJE - Veliko se govori o njem, a kako ga iz besed spraviti v življenje? Kako živeti mladost v spoštovanju do sebe in kako spoštovanje izkazovati fantu/punci?

ZVESTOBA V VELIKEM IN MALEM - Je zvestoba zate samoumevna? Je biti zvest dolžnost ali izbira?

ZAUPANJE JE TEMELJ NAŠE SREČE - Zaupati ne pomeni samo verjeti, da me drugi ne bo prevaral. Gre za nekaj mnogo širšega – za moj odnos s samim seboj, pa z bližnjim, s svetom in z Bogom. Gre za moje občutenje čisto vseh odnosov, ki jih živim. Ko resnično zaupam, sem varen.

ODPUŠČANJE JE ZDRAVILO ZA ODNOS -  Nesporazumi in zamere se zgodijo sami od sebe, odpuščanje – če je resnično – pa je velikokrat prav naporna reč. Zakaj bi se trudili zanj?

ODGOVORNOST ZBLIŽUJE NAJINE POTI - Kaj ima odgovornost skupnega z osrečujočim odnosom? Nič? Ali morda vse?

SPROŠČENOST JE NAJINA MOČ - Kakšna je resnična sproščenost? Je poleti kaj drugačna kot med letom? In kakšna je sproščenost v dvoje?

OPTIMIZEM IN DOBRA VOLJA - Ko prva zaljubljenost mine, je čas za resničnost, ki pa ni vedno nabita z dobro voljo. Nasprotno, zanjo se je treba odločiti. Obvezna smer: nasmeh.

Katere so ključne vrednote, ki jih živita v odnosu? Je vajin odnos zrasel iz prijateljstva? Kako v vajin odnos vključita Boga? Ta in še več vprašanj smo zastavili mladim zaljubljenim parom. Kako pa kaj vrednote v vajinem odnosu?

Mladi, odkrivajte bogastvo, položeno v vas, in živite mladost na polno!

izbira in pripravlja Marko Čuk