Misli o hvaležnosti
Hvaležnost je izraz srca, ki je pozorno in odprto. Hvaležen človek vidi jasneje; zna se veseliti, odkriva in potrjuje vrednost tistega, kar mu je dano, sprejema ljudi in ceni njihovo vrednost. Misli v tej knjigi naj bodo spodbuda, da bi v našem površnem svetu znali videti globlje in se zahvaljevati za vse lepo, kar prejemamo od Boga in bližnjih, pa tudi od matere zemlje, brata sonca, sestre lune ter rastlin in živali ... in bi hvaležnost osvetljevala vsa pota našega življenja..

iz vsebine:

Hvaležnost je krepost, vrlina, ki vzbuja pozitivne misli in čustva. Čutimo hvaležnost za to, kar smo prejeli od Boga, drugih ljudi ... zato prinaša notranji mir in tiho srečo. Če gledamo na hvaležnost v luči vere, potem vidimo, da je zahvaljevanje v središču naše vere. Evharistija pomeni zahvaljevanje, torej način izražanja hvaležnosti Bogu.
Hvaležnost je povezana tudi z veseljem, ... veselje privre iz hvaležnega srca.« Dobro je, če se spominjamo mnogih prejetih milosti in blagoslovov ter se jih veselimo; če se spominjamo prvega klica, prehojene poti,  srečanj z Jezusom Kristusom na tej poti in čudenja, ki so ga ta srečanja vzbudila v srcu. Prositi moramo za milost spomina, da bi v nas rasel duh hvaležnosti. »Hvaležno srce je samo od sebe spodbujeno, da služi Gospodu in da prevzame delaven stil življenja.« V trenutku, ko se zavemo vsega, kar nam je dal Gospod, pot odpovedi sebi, da bi delali Zanj, postane to edina nekaj vredna pot: odgovor na njegovo veliko ljubezen. Hvaležnost tako postaja najgloblji način, kako do medsebojne ljubezni, omogoča nam, da ljubimo druge in Boga ... ker je Bog ljubezen, nas hvaležnost na najgloblji ravni vodi k Bogu.
Hvaležnost dobi svojo pravo moč tedaj, ko jo človek izpove v besedah ... pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da jo ubesedi in svoje čutenja zlije v besede. In knjiga Spomin srca prinaša besede, misli, ki jih je navdihnila hvaležnost ...

Hvaležnost je predsoba etične vrednosti zahvale. Izraziti priznanje pomeni potrditi vrednost tega, kar ti je dano od ljudi in od Boga, in česar prej nisi imel. Zahvaljevanje je nekaj nujnega in postane sinonim za blagoslavljanje. (papež Frančišek)

Hvaležnost je temeljna krepost za bitje, ki se zaveda samega sebe. Ob njej se spomnimo na Stvarnika, od »katerega prihaja vsak dober dar in vsako popolno darilo« (Jak 1,17). (Benedikt XVI.)

Zakrament evharistije je znamenje hvaležnosti vsega stvarstva za obisk Stvarnika: Bog je postal človek, ker je prevzel človeško telo od brezmadežne Marije Device, da bi nas znova povzdignil k Očetu, da bi nas napravil za božje sinove ... Kako čudovit je, ko hoče, da ga objamemo, ljubimo in častimo s človeško razsežnostjo vere pod podobo kruha in vina. (sv. Janez Pavel II.)

Zahvalim Te, Oče, za to, kar imam,
kar sem in kar upam,
kar vem in kar znam.
Zahvalim Te za svoje skrbi,
za kruh vsakdanji in pokoj noči. (Ivan Pregelj)

Hvaležnost dobroto razveseli. (slovenski pregovor)
Kdor prosi, sladka usta nosi; kdor vrača, hrbet obrača. (slovenski pregovor)
Dober človek vedno prijazno govori o hiši, v kateri je prenočil. (berberski pregovor)

Bog je pripravil sprejem za glavne kreposti. Med pogostitvijo so se pogovarjale kot stare prijateljice. Pri mizi pa sta sedeli tudi dve, za kateri se je zdelo, da se ne poznata. Kot dober gostitelj ju je Bog predstavil. Poklonil se je prvi in dejal: »To je gospa Dobrota.« Potem se je poklonil drugi in rekel: »To je gospa Hvaležnost.« Ženi sta si veseli segli v roke. Že dolgo sta se želeli spoznati, a se od stvarjenja sveta nista nikoli srečali. (Dragoceno darilo zgodb)

Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Oče naš,
tvoj edinorojeni Sin Jezus Kristus
je po vstajenju od mrtvih
svojim učencem naročil,
“da gredo in vse narode
naredijo za učence”.
Ti nam kličeš v spomin,
da smo po svojem krstu
postali deležni poslanstva Cerkve.

Po darovih svojega Svetega Duha
nam podeli milost,
da bi bili pogumni in goreči
pričevalci evangelija,
da bi Cerkvi zaupano poslanstvo,
ki še zdaleč ni uresničeno,
našlo nove in učinkovite izraze,
ki bi svetu prinašali
življenje in luč.

Pomagaj nam uresničiti,
da bi se vsa ljudstva mogla
srečati z odrešilno ljubeznijo
in usmiljenjem Jezusa Kristusa,
ki s teboj v občestvu Svetega Duha
živi in kraljuje na veke vekov.
Amen.

papež Frančišek, Molitev, v: Ognjišče 10 (2021), 2.
Uradna molitev za izredni misijonski mesec oktober 2019.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Ali ima Bog srce? Na to vprašanje nam delno odgovarja sam z besedami, ki jih je rekel Mojzesu:
Gospod je rekel: »Dobro sem videl stisko svojega ljudstva, ki je v Egiptu, in slišal njegovo vpitje zaradi priganjačev. Da, poznam njegove bolečine. Zato sem stopil dol, da ga rešim iz rok Egipčanov in ga popeljem iz te dežele v dobro in prostrano deželo« /…/ (2 Mz 3,7-8).
Rada bi podčrtala nekaj povedi iz zgornjega odlomka.
“Dobro sem videl …” Včasih Bogu očitamo, da ne vidi naših stisk. Bog ima vedno odprte oči! Pač pa smo mi večkrat slepi za stiske ubogih. Prvo znamenje ljubezni je, da opaziš potrebe bližnjega.
“in slišal …” Bog ni gluh za naše tožbe, ampak nas posluša s pozornim in odprtim srcem. Poslušanje je sprejemanje. Ni mu skrito, kaj se dogaja z nami, ampak dobro ve, kaj nas teži. Prav zaradi tega je “stopil dol” iz nebes na zemljo. Postal je “eden izmed nas”, da bi nam odprl pot v nebesa.
Osvoboditev Izraelcev iz faraonovega suženjstva je predpodoba in znamenje tega, kar je kasneje naredil Jezus, ko nas je odrešil greha in smrti. Bog se je učlovečil, da bi lahko premagal smrt, ki je bila naša končna usoda. Z vstajenjem pa nam je podaril večno življenje in neizrekljivo nebeško srečo. Mar ni to veličastno?

VINERBA, Roberta. Sto in eno vprašanje o Bogu. Koper: Ognjišče, 2019, str. 18–19.

Vprašanje in odgovor je iz knjige Sto in eno vprašanje o Bogu, v kateri avtorica skušala odgovoriti na vprašanja o Bogu in Božjem. Vsak dan se namreč soočamo z neskončno uganko Boga in človeka, o kateri nam je več neznanega kot znanega (čeprav si morda domišljamo, da nam je vse jasno). V svoji zmedenosti, zapletenosti in razpetosti med zemeljsko omejenostjo in hrepenenjem po neskončnem se nam vprašanja porajajo kar sama od sebe: Upam, da bodo vprašanja na teh straneh vzbudila tudi tvojo radovednost in te spodbudila k razmisleku. Morda se boš z nekaterimi od njih srečal prvič. Tp niso matematične enačbe z eno samo pravilno rešitvijo, ampak lahko na vsako od njih odgovorimo na več načinov. Zato odgovori v tej knjigi niso nekaj dokončnega, ampak bolj namigi, smernice in iztočnice za nadaljnje preučevanje, ki se ga bo vsakdo lotil na sebi lasten način.

Odgovore dopolnjujejo navedki iz Svetega pisma, Katekizma katoliške Cerkve in drugih cerkvenih dokumentov pa tudi komentarji svetnikov, pesnikov, pisateljev in drugih vidnih osebnosti.

S to knjigo se boš podal na duhovno potovanje – vase. Na njem boš odkril samega sebe takega, kakršen si, brez mask. Odkril pa boš tudi znamenja in sledove Nekoga, ki te že od nekdaj ljubi in išče, Nekoga, ki si mu tako dragocen, da je zaradi tebe umrl.

Kako naj to knjigo uporabljam?
Lahko jo prebereš od začetka do konca, ali uporabljaš kot priročnik in odpreš po potrebi. Posamezna vprašanja lahko obravnavate v veroučni skupini in jih morda uporabite pri kakšnem kvizu.
Ugotovil boš, da te bo knjiga spremenila, ti razširila obzorja, dala nova spoznanja in navdihnila sveže zamisli – predvsem pa te bo utrdila v veri in poglobila tvoj odnos z Bogom.
Ker vsebuje odgovore na najpogostejša vprašanja o Bogu in Božjem, je lepo darilo za vsakogar.

pripravlja Marko Čuk

Sedma knjiga zbirke Zgodbe za dušo
Pravijo, da samo srce lahko nagovori srce. Vsaka zgodba te knjige ima srce, neko plemenito misel, ki bi se rada približala vašemu srcu. Prinašajo številne aktualne resničnosti, s katerimi se srečuje današnji človek, spregovorijo o temeljnih življenjskih resnicah, o smislu našega obstoja, o odnosu med ljudmi in do Boga ter o naši življenjski poti, ki ima cilj in po kateri ne hodimo sami. Na njej nam bo prišel še kako prav tudi utrinek, ki nam je lahko dobronamerni nasvet, vodilo, pripomoček ali navdih.
V sedmi knjigi zbirke Zgodbe za dušo so zbrane krajše in daljše zgodbe iz različnih duhovnih tradicij. Zgodbi je dodano življenjsko razmišljanje, ki ga je ta spodbudila. Bralcu bo lahko poglobilo sporočilo zgodbe, ga spodbudilo, da bo poiskal nova sporočila ali druge povezave z življenjem.

Prva izdaja knjige je izšla leta 2005, šla hitro med bralce in že novembra leta 2009 je izšel ponatis ...

»Ne preberite te knjige naenkrat! Ne požrite je na dušek, ampak jo počasi, kapljico za kapljico vsrkavajte! Veliko globlje boste doživeli sporočilo zgodb, če boste prebrali le vsak dan eno ...« S to mislijo bi lahko končal vse svoje razmišljanje ob tej simpatični zgodbi (Tona riža). Tako ali podobno je najbrž že nagovoril bralce kakšen pisec.
Zaupam njihovi modrosti, a ne morem mimo tega, da ne bi nauka zgodbe prenesel tudi na druga področja našega življenja. Kdo ne pozna pregovora: »Hitro pridobljeno, hitro izgubljeno«. Spominjam se svoje učiteljice, ki nam je vedno govorila, da nam ostane samo počasi in temeljito pridobljeno znanje. Kar je hitro pridobljeno, prav tako hitro izpuhti. ... (zbiratelj in prevajalec v komentarju prve zgodbe)

Kaj nam prinašajo Zgodbe s srcem? -
• najprej nas svarijo: pred predrzno sodbo, napuhom, nevoščljivostjo, nerazumevanjem med zakoncema, v družini, ... pred mnenjem, ki si ga že naprej ustvarimo (fiksna ideja), ... pred besedo, ki je zid, ki ločuje ... pred tem, da utišamo Božji glas ... pred enozvočnostjo ... pred govorjenjem o tem, kar ne poznamo, ... pred maskami, kalupi, okvirji ... posnemanjem ... pretiranim zaupanjem ... sramovanjem samega sebe ... pretiranim naprezanjem loka našega življenja ... vero v preseljevanje duš ... izgubljenimi priložnostmi ...
• prinašajo pa tudi bogata sporočila: razvozlajmo govorico predmetov, ki nas obdajajo (kaj nam hočejo povedati ... uporabljajmo modrost srednje poti (da si ne zlomimo vratu) ... bodimo v stiku s samim seboj, s svojimi občutki, čustvi in delovanjem ... govorimo resnico v globini in ne prilagajajmo besed temu, kar bi radi ljudje slišali ... bodimo to, kar smo in pomagajmo tudi drugim, da bi bili taki ...priti do resničnega spoiznanja Boga, iščimo nasvetov pri modrih in svetih ljudeh ... hrepenimo po srečanju z Bogom ... prisluhnimo svojemu notranjemu glasu, bodimo iskreni ... nikoili ne pozabimo sebi in drugim povedati, da nas Bog vedno in brezpogojno ljubi ... imejmo pravo mero ... pustimo, da nas duhovni učitelj nauči plavati ... skrbimo za pristnost, ... nič vrednega v življenju se ne more narediti brez križa ... lepota se razodeva tistim, ki so čisti v srcu ... življenje pripada tistim, ki niso pohlepni ... Bog zna tudi s krivimi črtami pisati ravno ... (Marko Čuk v Ognjišču)

iz vsebine

SKRITA ZVEZDA
Zvezde so se zbrale k zborovanju in vsaka izmed njih je osvetlila, kakor znajo le zvezde, svoje zasluge v življenju človeka, krone vsega stvarstva.
Zvezda severnica je prikazala, kako pomaga ljudem na zemlji, da na zemljevidih označijo sever, in vedo, katera pot vodi v to smer. Sonce se je pohvalilo s toploto in svetlobo, ki vsem bitjem na zemlji dajeta življenje.
Malo znana zvezda je razodela, da je prav ona potrdila Einsteinovo relativnostno teorijo, ko je v pravem trenutku šla mimo sonca ob enem od sončnih mrkov ter tako zelo pripomogla k napredku znanosti. Tudi druge zvezde so navedle imena, ki so jih naredile slavne, in izumitelje, ki so jih povzdignile. Vsaka od njih je imela kaj povedati in se s čim pohvaliti.
Le majhna zvezda, skrita in oddaljena, je bila na nebesni skupščini tiho. Nič ni imela povedati. Ko je prišla na vrsto, je dejala, da ni še ničesar storila za vesolje ali za ljudi na zemlji, kajti ti je niti ne poznajo, ker je še niso odkrili. Druge zvezde so se ji smejale in ji dale vedeti, da je nekoristna, lena in ni vredna, da bi zavzemala prostor na nebu. Zvezde so tu, da žarijo in kakšna korist je od zvezde, če ljudje niti ne vedo, da obstaja?
Majhna zvezda je tiho poslušala očitke drugih zvezd. Med njihovim govorjenjem pa ji je prišlo vendarle nekaj na misel ...
»Kdo ve?« je plašno dejala. »Morda tudi jaz na svoj način prispevam k napredku in blaginji človeštva in tiste oddaljene zemlje. Res je, da me ljudje ne poznajo, toda niso neumni in njihovo razmišljanje jim govori, da pri razlaganju poti drugih zvezd in nebesnih teles vedo, da morajo obstajati še druge zvezde, ki s svojo težnostjo določajo stranpoti, ki jih opažajo pri kroženju zvezd. To jih priganja, da raziskujejo, opazujejo in iščejo. Tako napreduje znanost, ker se ohranja in povečuje zanimanje za neodkrite stvari.«
Druge zvezde so postopoma utihnile, ko je spregovorila neznana zvezda. To je neznanko opogumilo, da je na koncu dodala še nekaj, kar je dalo misliti drugim zvezdam: »Nikakor se ne postavljam v ospredje in ne podcenjujem vloge drugih, saj sem vam prva pripravljena priznati številne dobre stvari, ki ste jih storile ljudem na zemlji. A prav tako mislim, da imam tudi jaz pomembno vlogo: pomagam jim spoznavati, da je še vedno nekaj novega, kar lahko odkrijejo.«

***
Lepo sporočilo. Še vedno obstajajo zvezde, ki jih ljudje lahko odkrijejo. Se vedno je nekaj, kar lahko raziskujemo in zanimiva doživetja, kijih lahko izkusimo, misli, ki jih lahko tvegamo in izkušnje, ki jih še lahko doživimo. Nihče naj ne misli, da je dosegel mejo, da se je spustil najvišje, da vse ve in da je njegov »zemljevid« dokončan. Vsakdo se mora zavedati, zlasti v težkih trenutkih, da še ni odkril vseh razsežnosti bivanja. Tudi zanj še vedno nekje sije zvezda. Nismo še prekrižarili celega neba, da bi smeli izključiti zvezdo upanja.
Na duhovnem zemljevidu našega življenja leži neznana dežela – terra incognita, podobno kot na srednjeveških zemljevidih, kjer so bila taka območja označena z zmaji, pošastmi in sirenami, ki vzbuja pozornost popotnika, bivajočega v nas, in ki ne ve, da zanj svet ni zaprt, ampak odprt. Veliko uslugo si lahko naredimo, če spoznamo, da so še zvezde, ki jih lahko odkrijemo.

Profesorja matematike je neki nadarjen, a naiven učenec vprašal: »Koliko teoremov poznamo v geometriji?« Profesor se mu je prisrčno nasmejal. Ta mladenič je verjel - in številni ljudje z njim -, da je geometrija zaprto področje, zakoličena znanost, popoln katalog ter da njene teoreme lahko preštejemo kot dneve v letu ali drevesa v sadovnjaku. Toliko in nič več. Ta dobri dijak je želel izvedeti, kakšen del geometrije je že spoznal, in kakšen ga že čaka. Ni postavil vprašanja, ki bi zadevalo maturo ali zaključni izpit, ampak geometrijo kot tako. »Koliko teoremov je v geometriji?« Lahko štejemo število teoremov v Evklidovih elementih, toda geometrija je od takrat napredovala in bo gotovo napredovala ter prinašala nova spoznanja in nove teorije. Lepota, izziv in privlačnost znanja je ravno v dejstvu, da nima konca.

***
Najbrž je vsakdo od nas velik dolžnik zvezdam, ki so se prikazale na nebu našega življenja leto za letom. Morda pa največ dolgujemo tisti majhni zvezdi, oddaljeni in skriti, veseli in navihani, neznani in ljubki, ki se igra skrivalnice s teleskopom našega življenja. Blagor nam, če nadaljujemo z iskanjem.

Gospod, ti si prišel
in vsi so se odpravili na pot
v smeri obljubljene dežele.

Gospod, ti si prišel,
Ti, križišče vseh poti,
vozlišče svetovnih prometnic.

Gospod, ti si prišel
in vsakdo izmed nas
in vsi skupaj smo tvoje razodetje.

Gospod, prišel si,
prihajaš in boš prišel.
Tvoje ime je »Tisti, ki je prišel,
prihaja in bo prišel.«

Gospod, ti si prišel
in sedaj te lahko vsi ljubimo
v vsakem bratu in sestri.

pripravlja: Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

V mojo praznoto / polagaš svojo besedo: / TUKAJ SEM / vsak trenutek / z vso polnostjo / svoje ljubezni.

V mojo revščino / polagaš svojo besedo: / TUKAJ SEM / vsak trenutek / z vsem bogastvom / svoje ljubezni.

V mojo grešnost / polagaš svojo besedo: / TUKAJ SEM / vsak trenutek / z vsem usmiljenjem / svoje ljubezni.

V mojo tesnobo / polagaš svojo besedo: / TUKAJ SEM / vsak trenutek / z vso tolažbo / svoje ljubezni.

V mojo osamljenost / polagaš svojo besedo: / TUKAJ SEM / z vso bližino / svoje ljubezni.

U. Weiner, Pogled v nebo, v: Ognjišče 10 (2020), 86.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Pričevanje muslimanke iz Bosne, ki je srečala Kristusa
Življenjska pripoved žene, ki je vse življenje iskala resnico in ljubezen ... kot nezaželena hči trgovca v otroštvu pri starših, v šoli, muslimanski verski šoli, kasneje pri fantih, možu, prijateljih itd. V otroštvu ji je mama ob vsaki napaki ponavljala, da se ne bi smela roditi! Njena mladost se je odvijala v stalnem dokazovanju vsem bližnjim, da lahko veliko naredi in da je vredna življenja; želela je, da bi bili ponosni nanjo. V osnovni in srednji šoli je bila odlična učenka... Vse zaman – začela se je vojna, postala je begunka, kot prostovoljka se je vključila v obrambo obkoljenega Sarajeva ... Po vojni – fakulteta, kariera … Z vsem, kar je počela, je hotela dokazati, da je lahko uspešna. S časom je spoznala, da svoji družini nikoli ne bo dala dovolj, da bi s tem »kupila njihovo ljubezen«. Oče je bil edini, ki je bil zares hvaležen, opozarjal jo je pred prijatelji, ki so hoteli le njen denar .. imela je dobro službo, družbo s katero sem se zabavala, v tako lagodnem življenju ni bilo prostora za Boga. Želela je ugoditi vsem, pozabila pa nase in kar naenkrat ni bila več zadovoljna s sabo ... potem se je začelo: fant, mož, napačne odločitve, vse več pravil, ki so jo spominjale na zapor, ljubezen se je ohlajala ...podiral se je njen svet ... v svojo dušo je pripeljala temo: "Življenje ni nič vredno. Zakaj ne končaš tega svojega bednega življenja? Saj te ne bo nihče pogrešal. To je edina prava rešitev, skrajšati trpljenje in zaustaviti vso svojo bol."
(...)
V triintridesetem letu življenja pa je spoznala, da je resnica Jezus Kristus. "Drugi del" knjige (Moja hoja z Bogom) je nekakšna zbirka njenih osebnih izkušenj z Bogom – lekcij, ki se jih je naučila kot vernica, ki se zaveda, da smo vsi grešniki, treba pa se je priizadevati, da bi bili čim bliže Jezusu. Nekaj lekcij je bilo kar težavnih; trdih, vzponov in padcev, nevere, razočaranja nad ljudmi, jeze. Jezus Kristus ji je zaupal službo, kjer se ukvarja z nosečnicami, ki jih je družba zavrgla. Z ženami, ki so se zaradi svoje odločitve, da ohranijo življenje pod svojim srcem, znašle na sramotilnem stebru in so se jih odrekle družine in prijatelji.

Hvaležna sem, da lahko danes ljudem z največjo gotovostjo govorim, kako lahko naš Gospod pomaga vsakomur, da tudi njegova temna preteklost zasije v Gospodovi slavi ter v blagoslov drugim. In da jim lahko sporočim, da se obrnejo na vsemogočnega Jezusa, da jim s svojo svetlobo razsvetli temo.

Nikjer v Svetem pismu ni zapisano, da bosta v življenju z Jezusom tekla med in mleko. Obstajajo preizkušnje, velike in majhne, toda moč je v Kristusu. Vem, da je On, mogočni, troedini Bog z mano. Pobere me, ko padem, briše solze, kadar jočem in uživa v moji sreči.

Zelo neposredna pripoved, ki bralca pritegne, da knjige kar ne more spustiti iz rok ... To je knjiga o številnih temnih straneh življenja, o pasteh greha, suženjstvu ljubosumja, zakonskem brodolomu, boleči praznini, padanju globlje in globlje ... preživetju na cesti ... Večkrat prav neverjetne dogodke spremljajo razmišljanja, ki so proti koncu knjige vedno svetlejša in ob srečanju z Jezusom postanejo bogate meditacije. Knjigo Pot do Resnice je vredno prebrati, po njenem pričevanju je bil posnet tudi film.

iz vsebine

"Kaj meniš storiti s svojim življenjem? Ti nisi oseba, ki se lahko živa zakoplje – vendar je situacija, v kateri si, točno takšna – ti si živa zakopana. Kako dolgo boš mrtva? Nesrečna? Kje se vidiš čez dvajset let? Nesrečna boš in mrtva. Ni pomembno telo – vendar če se pogledaš, lahko vidiš prazno dušo. Tvoje oči so mrtve. Tvoj duh je zlomljen. Ali te tvoja otroka potrebujeta takšno? Dobro premisli, kaj misliš nadalje storiti s svojim življenjem!"

Bila sem popolnoma zavržena. Ostala sem brez denarja, moja družina pa se me je odrekla. Sovražili so me, zato mi niso hoteli pomagati. Ostala sem povsem sama. To pa še ni bil konec mojih problemov.

Vi pa, vi ste vsi isti! Nihče med vami me nikoli ni imel rad! Samo izkoriščali ste me! Služila sem vam zgolj kot bankomat! Pritisneš in dobiš denar! Mojemu srcu se zlažeš, da me ljubiš in jaz ti dam vse, kar imam! Ne, tako ne bo šlo več! Tega ne zmorem več in nimam vam več kaj dati! Vse, kar mi je ostalo, je življenje, tega vam pa ne dam! Sama si ga bom vzela! Da, moje življenje tako ni vredno nič, vendar nihče več ne bo upravljal z njim ter ga uporabljal le za izpolnitev svojih sebičnih želja in potreb!«

Umrl je tvoj grešni del, da bi zaživela v slavi, kot posejano seme na polju. Da bi obrodilo bogat sad, mora seme, vstavljeno v zemljo, odmreti v obliki, v kateri je do tedaj obstajalo. Podobno se sedaj dogaja s tvojim življenjem. Staro zemeljsko življenje, polno telesnega in materialnega, zastrupljeno s sovraštvom, ponosom, oholostjo, neodpuščanjem, prevarami in lažnivimi sanjami, mora umreti, da bi se lahko rodilo pričevanje o milosti, ljubezni, ponižnosti in odpuščanju, ki so zrasli v milosti edinega pravega – nebeškega Očeta.«

Moj Gospod spremenil tudi moj pogled na vojno in na vse, kar se je zgodilo v moji domovini. S tem mi je dal edino orožje, s katerim se gradi in brani večno kraljestvo – molitev. Gospod je iz mojega srca izbrisal sovraštvo do drugih in mi podaril moč svoje ljubezni, da lahko molim za vse, še posebej za tiste, ki odločajo. Kajti če oni nimajo Božjega vodstva, potem se ve, kdo jih vodi. Odločitve pa, ki jih sprejemajo, vplivajo na vse ljudi tega sveta. Gospod, blagoslovi vse vodje tega sveta! Podari jim milost, modrost in vodstvo Svetega Duha.

Moram priznati, da sedaj, ko sem ob Kristusu in imam drugačen pogled na vso situacijo, vidim drugačno duhovno sliko. Živela sem v grehu, tako sem pristala v neposredni zvezi s Satanom. V grehu sem uživala ter mu s tem ponudila priložnost, da vstopi v moje življenje. Odnos, začet v grehu, pa četudi še tako ljubeč in strasten, ne more biti blagoslovljen. Kjer ni blagoslova, pa je prekletstvo. Občutek zavrženosti, ponižanja, manjvrednostni kompleks....

Ko vam bo težko in boste v težavah, pojdite na neko mirno in tiho mesto, spustite glavo in ne govorite z usti, temveč s srcem. Izjočite se, če vam je težko. On vse sliši in razume. Njegov jezik ni arabski ali latinski niti kak drug jezik tega sveta. Njegov jezik je jezik, s katerim ga nagovarja vaše srce. Verujte s srcem in ne z rituali in vaše molitve bodo uslišane. Edino plačilno sredstvo zanj je vaša ljubezen in vaša iskrena predaja. O tem sem gotova, saj je ravno takšna molitev v moje življenje pripeljala Jezusa Kristusa – Odrešenika. Moje srečanje z Njim je potrdilo to, kar sem verjela in govorila vse svoje življenje: Bog je ljubezen.

(...)

Hodila sem ob Njem ter poslušala razlage in lekcije iz življenja. Dobri Učitelj mi je potrpežljivo odgovarjal, pojasnjeval in razblinjal vse moje dvome, a najbolj zanimivo je bilo to, da mi ni bilo potrebno govoriti. Ves čas, ko sem se pogovarjala s svojim Jezusom, nisem spregovorila niti besede, kajti On je poslušal moje srce. To je bila prva lekcija, ki sem se je naučila o resnični veri. On posluša naše srce.

• Očetove milosti si ni mogoče zaslužiti ali prislužiti. Ni takšnega človeškega dela, ki bi bil le majhen delček tega, kar je neprecenljivo. Njegova milost in dobrohotnost sta dostopni vsem ljudem. Le ozreti se je treba okoli sebe in sprejeti blagoslov. V vsem tvojem življenju, ko si doživljala različne probleme in lepe trenutke, je bil s tabo – ne da bi ti to opazila. Ko si se vsa srečna igrala v gozdu in ko si odšla v šolo, ko si imela zakonske težave … Bila zdrava in bolna … On je bil vedno s tabo. V najtežjih trenutkih ti je brisal solze in previjal rane tvojega srca. Na tvojo pot je pošiljal ljudi, od katerih si se lahko učila in bila srečna z njimi.
• On, ki je vseprisoten v vsem in življenju vsakogar med nami, ni tujec, temveč Tisti, ki je ustvaril življenje. On želi poskrbeti za vse, želi te kot pravi Oče okrepiti, usmeriti. Vendar ti zanikaš njegov obstoj, ker tudi drugi to počnejo. Odrekaš se zaščiti in vodstvu vsemogočnega Očeta samo zato, ker želiš ustreči zahtevam in pravilom tega varljivega sveta pogube.
• Kdo si, da odločaš o tem, kdaj je življenje smiselno in kdaj ni? Ti, ki si spoznala vrednost tega istega življenja in si se odločila ohraniti tisto, ki ti je bilo zaupano, moraš vedeti, da življenje ni človekova last. Življenje in smrt sta v naših rokah – vam sta dani, ko pride čas za to, pa boste zanj odgovarjali.

Imam novo družino, brate in sestre v Jezusu Kristusu, blagoslovljenega moža in dva otroka. Imam službo v Gospodu; v življenju in molitvi zastopam nerojene ter ljudem govorim o vrednosti življenja, ki ga daje nebeški Oče. Vsak dan preživim in vsako delo naredim za njegovo slavo in za brezmejno ljubezen mojega Odrešenika, Jezusa Kristusa. Zanj, ki me tako ljubi, da me njegova ljubezen žene početi le dobra in njemu všečna dela. Na meni je, da mu vsak dan znova kažem, kako ga ljubim in kako zelo mu zaupam.

izbira in pripravlja Marko Čuk

Sv. Terezija iz Kalkute nas v kratkem razmišljanju spodbuja, naj delamo dobro, naj vztrajamo v dobrem ... Kljub temu, da za svojo dobroto morda ne prejmemo niti zahvale, da nam drugi za to niso hvaležnii. Človek je namreč v svojem razmišljanju in delovanju sebičen, tistemu, ki se trudi, da bi bil dober ... očita sebičnost, si o njem celo izmišlja obtožbe, postane sovražen, nevoščljiv ... vse dobro, ki smo ga storili je hitro pozabljeno, zaradi poštenosti in iskrenosti se nam bodo morda smejali, nas zaničevali, ... potegnili bomo "kratko",  ... toda sv. Terezija iz Kalkute, ki je v svojem življenju vse to tudi sama izkusila - nam pravi, da se splača ... splača se vztrajati v dobrem in ljudem okoli nas dajati boljši del sebe, kljub nagajanju, izkoriščanju dobrote, obtoževanju ... vedno se bo našel kdo (eden od stotih), ki bo pokazal hvaležnost, se za dobroto iz srca zahvalil ... in takrat bomo ugotovili, da se je res splačalo...
Fotografija, ki spremlja vsako misel nam pomaga, da razmišljamo še bolj doživeto ... tako je tudi knjižica privlačnejša. Prav primerna je, da jo še komu podarimo ... ali pa priložimo darilom ob raznih priložnostih ... tako bo s spodbudnimi mislimi še bolj osebno ...

vsebina:

Pomagal si stotim ljudem. 50 te jih ne bo več pogledalo. 25 jih bo menilo, da je bila to tvoja dolžnost.15 jih bo zahtevalo, da narediš še veliko več. 9 ti jih bo nagajalo v zahvalo za dobro, ki so ga prejeli. En sam se ti bo vedno zahvaljeval in prav ta bo od vseh stotih najbolj reven. In sedaj premisli, ali se je splačalo. Mislim, zares mislim, da se je!

Besedilo molitve Nič zato je vzeto iz knjige Mati Terezija, Bog ljubi danes po nas, Molitve in misli, 15, Ognjišče 2009, besedilo Se splača? Se! pa je iz knjige Zgodbe za skladen zakon in družino, 110, Ognjišče 2015..

pripravlja: Marko Čuk

Ponatis knjige, v kateri avtor išče vzroke, zaradi katerih mnogi ljudje zamudijo svoje življenje in razmišlja o različnih držah, ki vodijo v zamujanje. Razmišlja o vzrokih, ki so krivi, da svojega življenja ne živimo tako, kot bi odgovarjalo našemu bitju. Vzrok najde v pomanjkanju smisla ... v krepitvi lastnega narcisizma ... v reševanju problemov z zdravili. - Avtor pogleda obdobje srednjih let in starosti, v katerih se ljudje pogosto srečajo z občutkom, da niso resnično živeli. Pri vseh teh točkah išče tudi Jezusov odgovor. Ne daje nam nasvetov, kako bi lahko obvladali svoje življenje. Želi nam odpreti oči, da bi vadili druge drže za svoje življenje. Jezusove besede nas izzivajo, da bi tvegali svoje življenje in se ne bi zadovoljili z vlogo gledalcev. Jezusove besede niso nikakršne moralizirajoče zahteve, ampak v nas nekaj sprožijo. Pripeljejo nas v stik z bistvom naše lastne duše in z notranjo močjo, ki je že pripravljena v temelju naše duše. V nas prebujajo upanje, ki tako rekoč spi v našem čolnu. ... Le življenje, ki je prežeto z upanjem in lahko samo posreduje upanje, je dragoceno življenje – tako pravi Ernst Bloch.
Grün opisuje naravnanosti, ki jih je opazil v pogovoru z mnogimi ljudi. Nekateri bodo nekaj podobnega prepoznali v sebi - in tem bo knjiga odkrila tudi pot, kako bi lahko življenje vzeli v svoje roke ... Knjiga je primerna tudi za mlade na njihovi življenski poti v obdobje srednjih let in starosti.

Nekaj spodbud iz knjige, ki pridejo zelo prav za postni čas, si lahko preberete tudi v Glavni temi meseca (Mladinska priloga) v Ognjišču.
MEVEC, Janez, Ne zamudi svojega življenja. (Tema meseca. Mladinska priloga). Ognjišče, 2022, leto 58, št. 3, str. 52-56.

Žepni seminar
Življenje nam nudi neizmerne možnosti. Pogosto pa se v našem vsakdanjiku, naših lastnih in tujih spodbudah ter pričakovanjih počutimo ujeti in ne najdemo nobenega izhoda, da bi vzeli svoje življenje v svoje roke. Ta knjižica je povabilo, da bi prišli na sled naši poti. V njej najdemo vprašanja iz vsakdanjega življenja in veliko prostora za odgovore nanje. K temu pa je dodano še veliko prostora, da lahko zapišemo lastne rešitve in odgovore za nadaljnje premišljevanje. Tako bo ta knjiga postala pomemben sopotnik, ki vabi k ponovnemu branju, pisanju in rasti – in na koncu pomaga, da si upamo živeti!

iz vsebine:

Veselilo bi me, če bi bralec in bralka misli v tej knjigi razumela kot povabilo, da nehata žalovati za preteklostjo, ampak s pogumom in zanosom stopita v prihodnost. Nikoli ni prepozno začeti. Četudi sem že veliko zamudil, lahko v vsakem trenutku začnem zavestno živeti. Takrat bo tudi zamujeno dobilo svoj pomen. Zame je to smisel preobrazbe: vse sme obstajati, tudi kar je zamujeno, sme biti. Toda moja naloga je, da vse predam Bogu v zaupanju, da bo On vse to prežel in preobrazil s svojim Duhom ljubezni in upanja. Cilj preobrazbe je, da se v meni vedno bolj izraža enkratna podoba, ki si jo je o meni ustvaril Bog. Preobrazba je krščanski odgovor na mrzličen trud za nenehno spreminjanje, ki mnogim ne da miru na njihovi duhovni in terapevtski poti. Spreminjanje ima agresiven prizvok. Postati moram povsem drugačen. V spreminjanju se vedno skriva tudi odklanjanje samega sebe. Takšen, kakršen sem, nisem dovolj dober. Preobrazba je nežnejša. Vse sme biti. Cenim svoje življenje takšno, kakršno je, tudi z vsem, kar sem zamudil. Istočasno pa sem poln upanja, da Božji Duh preobraža vse v meni in me izgrajuje v enkratno
podobo, kakršna sem že od samega začetka.

predstavitev Marko Čuk