iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 € - ali izkoristite ugodno priložnost in jo kupite v kompletu z drugo Rosinijevo knjigo Umetnost ozdravitve za 29,00 €

Obstaja nevarnost, da bi razločevanje zamenjali s ponaredki.
Pogosto se pri razsojanju zanašamo samo na lastne občutke, vtise in vzgibe, (...) kot da bi se na nočno potovanje odpravili brez svetilke.
Pa ne gre tako, saj potrebujemo neki koordinatni sistem, drugače bo vsaka naša ocena slonela na majavih nogah, odvisnih od vremena in hormonov. Tako površno ne moremo živeti. In tudi ne začenjati znova.

Drugi dan se vrti okoli nečesa, kar je sodobnemu bralcu, ki ne mara starodavnih predstav o vesolju, popolnoma neznano. (...) Drugi dan stvarjenja se v pripovedi pojavi obok (v treh vrsticah je omenjen petkrat), ki ima zelo posebno vlogo.

»Bodi obok sredi vodá in naj loči vode od vodá.«
To, s čimer Bog “loči vode od vodá”, smrt od življenja, se imenuje obok oziroma nebesni svod. (...) ki se dviga tudi nad nami in ločuje koristno od škodljivega - je nekaj trdnega, stabilnega in močnejšega od vseh vrst vodá, ki jih obvladuje.

Têma, o kateri želim govoriti, je danes tako občutljiva, da mnogi že ob njeni omembi nočejo več poslušati. Toda nekdo jim mora to ‘grenko’ resnico povedati, oni pa jo morajo sprejeti.
Resnica pa se glasi: Življenje deluje pravilno le, če upoštevamo njegova pravila. (...) morda je to bolj življenjski ritem kot pravila. Prej ali slej se moramo soočiti z vprašanji življenjskega reda, dobrega in sreče, ki so vsi povezani s travmo avtoritete.

Nebesni obok namreč ni človeško delo, ampak stvariteljsko dejanje Boga Očeta. Kako pa naj to modrost razumemo, (...) ko pa sodobni razum ne sprejema nobene zunanje avtoritete.
Tu gre za dar, za Božje očetovstvo. Ponovno začenjanje je pravzaprav povezano z vsakodnevnim sprejemanjem dejstva, da nam mora nekdo drug razodeti, kaj daje življenje in kaj povzroča smrt.
To je Božje zdravilo za nas in sestavni del življenja, ki ne sledi našemu nareku, kot smo že ugotovili prvi dan.

V vseh stvareh obstaja nek red. Med koristnim in škodljivim je neskladje, ki ga narekuje ‘višja sila’, ki določa, kaj je zgoraj in kaj spodaj. In ni res, da je vseeno. (...)  življenje ima nek red, ki ga moramo spoštovati, če ga želimo izboljšati ali prenoviti. Ima svoj notranji ritem, ki ga ne moremo svojevoljno spreminjati, ampak se mu moramo prilagajati.

Vsako nasilje nad resničnostjo povzroča uničenje. (...) Če otroka ne vzgajamo v naravnem ritmu, bo zaradi tega trpel, morda vse življenje.

Slana voda nas ne more odžejati. Če to pravilo kršimo, umremo. Koliko brodolomcev je umrlo zaradi žeje, čeprav so bili obdani z vodo – morjem. To je dejstvo, pa naj se nam zdi še tako nesprejemljivo.

Življenje od nas zahteva poslušnost. To pravilo je postavil njegov Stvarnik. Od življenja ne moremo zahtevati, naj se obnaša v nasprotju s samim seboj. Če to storimo, začne neizprosno umirati. Življenje nam to nalaga, četudi se s tem ne strinjamo. Zato tudi od sebe ne morem zahtevati, naj bom nekaj, kar nisem.
To bi me ubilo. Naj zveni še tako neprijetno, se ne smem ukloniti svojim zamislim, zahtevam in vzgibom, temveč svojemu življenju – temu, zaradi česar živim. To pogosto ni tisto, kar mi je všeč, kar si želim in bi sam izbral, je pa tisto, zaradi česar živim.

Če bi odločal jaz, bi sladoled zniževal raven sladkorja v krvi. Vendar ni tako. Zato se moram odločiti, ali bom sledil svojemu apetitu po  ..... ali pa bom upošteval ta "nepremakljivi nebesni obok", ki ločuje zdravo od škodljivega v moji prehrani in me sili, da se namesto pice zadovoljim z jabolkom.

Trpim zaradi njihove diktature, vendar nimam druge izbire ... vsako upiranje materiji je obsojeno na poraz. Stvari imajo svoj ritem, o katerem se nočejo pogajati.

Šele ko se notranje izmučeni zaradi diktature našega jaza končno sprijaznimo s pogoji za osebno prenovo, se začne novo življenje, ki spet postane lepo. Takrat se lahko vprašamo, kakšen je videti ta gospod Obok. ... (se nadaljuje)

izbira, komentira in pripravlja: Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

 

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 € - ali izkoristite ugodno priložnost in jo kupite v kompletu z drugo Rosinijevo knjigo Umetnost ozdravitve za 29,00 €

"Bog je rekel:  “Bodi obok sredi vodá in naj loči vode od vodá!” In Bog je naredil obok in ločil vode, ki so bile pod obokom, od vodá, ki so bile nad obokom. ..."

Da bi si poročilo o drugem dnevu stvarjenja lahko pravilno razlagali, moramo najprej razumeti, kaj pomeni voda za Izraelce.
To ljudstvo, ki prebiva v napol puščavski deželi (...) vodo povezuje z življenjem in preživetjem. Zato nekateri psalmi človekov odnos z Bogom primerjajo z žejo.

Živa voda, o kateri govori tudi Jezus v pogovoru s Samarijanko pri Jakobovem studencu, priteka iz izvira, in po taki izvirski vodi hrepeni vsak romar v puščavi. Za evangelista Janeza je ta voda podoba Svetega Duha, ki je Božje življenje.

Voda je torej simbol telesnega in duhovnega življenja.

Pa ne samo to! Voda je, zlasti na puščavskih področjih, tudi simbol smrti, ker lahko ubija! Ozke soteske, ki jih izdolbejo hudourniki ob silovitih puščavskih nevihtah, se v trenutku napolnijo in s seboj ​​odnesejo vse, kar se znajde na njihovi poti. Voda torej ni le simbol življenja, ampak tudi smrti.

Svetopisemsko ljudstvo pa je prevzel strah tudi ob besedi “morje”, s katero so evangelisti označevali tudi jezera (Tiberijsko, Galilejsko)...
Sladka voda v manjših količinah poživlja, slana v velikih količinah – kot je Mrtvo morje, v katerem ni življenja – pa ubija.
Voda ima torej dvojno lastnost: po eni strani življenje omogoča in ohranja, po drugi pa ga uničuje.

Dvoumnost vode izraža tudi njena očiščevalna lastnost, ki sega vse do krščanskega krsta. Krst zakramentalno uresničuje smrt in življenje: konec greha in začetek novega življenja.

Ko torej Bog loči zgornje oziroma dobre vode (dež) od spodnjih oziroma slabih, (morje, ocean), naredi razliko med tem, kar življenje uničuje, in tem, kar ga ohranja oziroma rešuje. Na tem temelji naša resničnost.

Vrnimo se k našemu duhovnemu potovanju. Če moramo v prvi fazi osebne prenove prepoznati to, kar že vemo, moramo v drugi sprejeti to prvotno ločevanje med tem, kar nam življenje daje in ohranja, in tistim, kar nam ga jemlje oziroma nas uničuje.

V našem življenju so studenci prerojenja in mlakuže razkroja, dejanja, ki nas izgrajujejo in tista, ki nas rušijo – življenjska dinamika in smrtna logika. Da bi lahko začeli znova, se jih moramo naučiti razlikovati. Po teh vodah ne moremo krmariti skozi meglo zmede. Ker imajo vode dvojni učinek, jih Bog že na začetku loči.

Naučiti se moramo presojati med tem, kar nam koristi, in tistim, kar nas uničuje. ... (se nadaljuje)

izbira, komentira in pripravlja: Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

 

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 € - ali izkoristite ugodno priložnost in jo kupite v kompletu z drugo Rosinijevo knjigo Umetnost ozdravitve za 29,00 €

Šele sedaj lahko preidemo k dejanjem. Začnemo pri začetnih danostih, ki bi jih lahko primerjali s prvo pomočjo.

Čeprav bi se mnogi raje takoj pogovarjali o osebni poklicanosti, moramo največkrat začeti pri najbolj banalni stvari – svojem telesu, in pri osnovnih, a pomembnih opravilih, kot sta skrb za svoje telo in urejen življenjski ritem.

Najprej moramo prenehati s samouničevalnimi dejavnostmi, kot je ponočevanje, in se vprašati: “Kdaj hodim spat? Kdaj zjutraj vstanem? Ob kateri uri molim? Kako se prehranjujem?”
Za telesno zdravje je treba skrbeti. Kdaj sem bil zadnjič na zdravniškem pregledu? Kdaj so mi nazadnje pregledali kri? Kdaj bom nehal metati vase hrano kot v smetnjak?

Nato moramo urediti svoj življenjski prostor. Nekateri se dobro zavedajo, da živijo v neredu, a še s prstom ne mignejo, da bi kaj spremenili. Za začetek zadostuje, da pospravimo svojo sobo. To ne velja le za mlade, ampak tudi za odrasle, vključno z duhovniki. Mnogi, ki bi radi delali red v Cerkvi in družbi, potrebujejo razne ‘preroke’, da jih opozorijo, naj najprej pometejo pred svojim pragom.

Tu je potrebno narediti časovni načrt za opravljanje posameznih opravil: Kdaj in kako dolgo bom nekaj počel?
A tega se moramo lotiti sproščeno, drugače lahko dosežemo nasproten učinek. Ljudem ne smemo vzeti poguma. Pretirano analiziranje uporabe telesa, časa in prostora lahko vodi v depresijo …

Ko se začnemo ‘postavljati na noge’, običajno najprej spoznamo, kako smo bili odtujeni. Bog te je čakal v tvoji resničnosti, tebe pa ni bilo tam. A se splača vstopiti vanjo, če želiš živeti bolje …

Ne morem, da se ne bi dotaknil naših stanovskih dolžnosti – kot temu strokovno pravimo – oziroma prednostnih nalog, ki izhajajo iz naše osebne poklicanosti. To moramo upoštevati, če želimo prenehati s samouničevalnim vedenjem in postaviti temelje za razločevanje.

Nekaj primerov.
“Praviš, da si študent? Zakaj potem ne študiraš?”
“Si družinski oče ali mati? Mar se vama mora res prikazati vajin najljubši svetnik, preden bosta končno dojela, da ne moreta zapravljati časa z gledanjem nogometnih tekem ali televizijskih nadaljevank? Zakaj se čudiš, da se z ženo ne razumeta, ko pa se z njo nikoli resno ne pogovarjaš. In če se prav nič ne posvečaš otrokom, kako lahko od njih pričakuješ ...?
Lahko začneš z obiskom svoje tašče, ki je že dva meseca v bolnišnici, ali s plačilom položnic, s katerimi vedno odlašaš do zadnjega. Očisti svoje ogledalo, da se boš dobro videl v njem.

Tudi v duhovnem življenju moramo začeti pri preprostih rečeh. Morda je za začetek najboljša preprosta (redna) vsakdanja molitev.
Najprej moramo najti ‘škatlo’, v katero lahko spravimo najpomembnejše in najbolj zapletene stvari, s katerimi se bomo srečali kasneje. Ta ‘škatla’ so dobre navade, s katerimi se bojujemo proti tistim, s katerimi si škodujemo in se uničujemo.
Napišimo si seznam začetnih danosti – največ štiri ali pet. ... Pomembno je, da jih prepoznamo in sprejmemo. V poslušnosti tej prvotni luči – lahko, morda po dolgem času, spet začnemo skrbeti zase.

Kdor naredi ta seznam in ga pogumno pokaže nekomu, ki mu je resnično mar zanj – samo kdor te ima resnično rad, skrbi zate –, bo doživel razsvetljenje.
Ko drugemu končno nekaj priznaš, ker s tem ne moreš več odlašati, in ti ta odobravajoče odgovori, da je bil za to že skrajni čas, si lahko prepričan, da nisi ustrelil v prazno.

Zelo je koristno, če svoje danosti pogumno zaupaš svojemu spovedniku ali duhovnemu voditelju, ker bo Bog to luč v tvojem srcu še okrepil...  ... (tu se konča prvi dan)

izbira, komentira in pripravlja: Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

 

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 € - ali izkoristite ugodno priložnost in jo kupite v kompletu z drugo Rosinijevo knjigo Umetnost ozdravitve za 29,00 €

Bog je rekel: »Naj bo svetloba!« In bila je svetloba. Kaj to pomeni?
Predstavljajmo si, da smo dolgo zaprti v popolnoma temni sobi, nato pa nekdo najde stikalo in ga pritisne. Prižge se luč, ki nas najprej zaslepi, nato pa zagledamo predmete, ki ... so najbolj vidni in nam najprej padejo v oči.
Podobno je pri duhovnem življenju: če si želimo prenove – tako notranje kot zunanje –, se ne smemo ustavljati pri podrobnostih. Začeti moramo pri najbolj očitnih stvareh, ki nam padejo v oči takoj, ko se prižge luč.

Prvo, kar moramo storiti, je dovoliti dobrotljivemu Očetu, da nas po padcu dvigne iz greha, nas spreobrne k sebi in uskladi s seboj. To nam je na dosegu roke in takoj na voljo.

Naslednji korak je zelo pomemben: pri nekaterih stvareh duhovno razločevanje ni potrebno, ker so samoumevne. Ni nam treba delati zapletenih analiz, da bi razumeli njihov pomen. ... Prižgeš luč in jih vidiš!
A pogosto so tako očitne, da jih človek sploh ne opazi.

Kaj je tisto, kar že poznam, še preden se lotim iskanja tistega, česar ne poznam? Kaj mi je že poznano, na kar se lahko oprem? Tu ne gre za spoznavanje še neznanega, ampak za prepoznavanje že znanega …
Preden se lahko dobro opazujemo v ogledalu, moramo to očistiti, da ne bi nekega madeža na njem zamenjali za svojo napako …
Zanimivo je, da se razločevanje začne s prepoznavanjem že znanega, kar je potrebno sprejeti, da bi lahko nato odkrili še neznano.

Preseneča tudi to, da je svetilka, ki jo za to potrebujemo, v večini primerov že prižgana. Svetloba ni naše delo, temveč Božji dar. (to ni Sonce, ki ga je Bog ustvaril šele četrti dan). Prava luč je nekaj, k čemur smo nagnjeni, ker pravi, da “razsvetli vsakega človeka”. ... ta luč je obstajala že pred svetom, ki je bil ustvarjen po njem.

Bog se v svoji neizmerni velikodušnosti dotakne človeka – morda neko noč, ko leži v bolniški postelji ali kje drugje –, česar ta ne pozabi nikoli več. Ker pa poganom samo to še ne zadostuje za prejem krsta in novega življenja, jim Bog pošilja ‘komete’. Eden takih je bila na primer “betlehemska zvezda”, ki so ji sledili modri. Najprej jih je vodila k preučevanju pisem in nato v Betlehem. Tam so našli Božjo Mater in s svojimi darovi počastili novega Človeka, od katerega so vse prejeli. K Bogu pridemo po različnih poteh. Vse pa se začne z razodetjem, ki je zastonjski dar in ne zahteva nobene vere, ker je dovolj očiten sam po sebi.

Vsi imamo globoko v duši neko luč, ki je morda slabotna, tiha, dobro skrita ali celo neopazna, a zato nič manj resnična. Sama po sebi še ne zadostuje za odrešenje, ker je čista milost, milost pa se ne vsiljuje. Vendar obstaja.
Tiste, ki tožijo zaradi raznih preizkušenj, pogosto povabim, naj se – namesto da bi se smilili sami sebi – raje vprašajo, zakaj se jim vse to dogaja. In če svoje stanje sprejmejo, se včasih začno dogajati čudeži.

Notranja luč torej obstaja, vendar sama po sebi še ne zadostuje. Da bi v nas zasijala in nas odrešila, potrebujemo Gospoda in pomoč tistih, ki ga poznajo.
To je dovolj za nov začetek. Da bi spet začeli hoditi, potrebujemo nek notranji vzgib, ki nas spodbudi k iskanju nečesa, kar slutimo, da obstaja. In ta vzgib je po Božji milosti že položen v našo dušo. ... Čeprav ta notranji glas poskuša preglasiti nešteto temačnih in jeznih glasov, ga vseeno lahko slišim.

Preden lahko kar koli ukrenemo, moramo ta tihi, a resnični glas v sebi zaslišati in se nanj odzvati. Moramo se ustaviti in prositi Boga Očeta: »Gospod, spregovori mi, prosim! Povej mi, da si me Ti ustvaril. Spomni me, kdaj si se ustavil pri meni in me pobožal.«
To Božje božanje, notranji nasmešek, je seme novega upanja, ki – tudi po vsakem grehu – v nas vzbudi željo, da bi začeli znova. Daje nam, da življenje cenimo. In to je resnica. Ko to začutimo, se v nas nekaj spremeni, čeprav na zunaj morda tega ni videti.

Začutimo svež notranji vzgib, pogum in željo, da bi začeli znova..  ... (se nadaljuje)

izbira, komentira in pripravlja: Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

 

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 € - ali izkoristite ugodno priložnost in jo kupite v kompletu z drugo Rosinijevo knjigo Umetnost ozdravitve za 29,00 €

Bog je rekel: »Naj bo svetloba!« In bila je svetloba. Kaj to pomeni?
Predstavljajmo si, da smo dolgo zaprti v popolnoma temni sobi, nato pa nekdo najde stikalo in ga pritisne. Prižge se luč, ki nas najprej zaslepi, nato pa zagledamo predmete, ki nas obdajajo, ... vzpostavimo stik z bistvenimi predmeti, ki so najbolj vidni in nam najprej padejo v oči.
Podobno je pri duhovnem življenju: če si želimo prenove – tako notranje kot zunanje –, se ne smemo ustavljati pri podrobnostih. Začeti moramo pri najbolj očitnih stvareh, ki nam padejo v oči takoj, ko se prižge luč.

Prvo, kar moramo storiti, je dovoliti dobrotljivemu Očetu, da nas po padcu dvigne iz greha, nas spreobrne k sebi in uskladi s seboj. To nam je na dosegu roke in takoj na voljo.
Naslednji korak je zelo pomemben: pri nekaterih stvareh duhovno razločevanje ni potrebno, ker so samoumevne. Ni nam treba delati zapletenih analiz, da bi razumeli njihov pomen. Tako rekoč ‘prehitevajo’ razločevanje. Prižgeš luč in jih vidiš!
A pogosto so tako očitne, da jih človek sploh ne opazi.
Kaj je tisto, kar že poznam, še preden se lotim iskanja tistega, česar ne poznam? Kaj mi je že poznano, na kar se lahko oprem? Tu ne gre za spoznavanje še neznanega, ampak za prepoznavanje že znanega …
Preden se lahko dobro opazujemo v ogledalu, moramo to očistiti, da ne bi nekega madeža na njem zamenjali za svojo napako …
Zanimivo je, da se razločevanje začne s prepoznavanjem že znanega, kar je potrebno sprejeti, da bi lahko nato odkrili še neznano.

Preseneča tudi to, da je svetilka, ki jo za to potrebujemo, v večini primerov že prižgana. Svetloba ni naše delo, temveč Božji dar. (to ni Sonce, ki ga je Bog ustvaril šele četrti dan). Prava luč je nekaj, k čemur smo nagnjeni, ker pravi, da “razsvetli vsakega človeka”. ... ta luč je obstajala že pred svetom, ki je bil ustvarjen po njem.

Bog se v svoji neizmerni velikodušnosti dotakne človeka – morda neko noč, ko leži v bolniški postelji ali kje drugje –, česar ta ne pozabi nikoli več. Ker pa poganom samo to še ne zadostuje za prejem krsta in novega življenja, jim Bog pošilja ‘komete’. Eden takih je bila na primer “betlehemska zvezda”, ki so ji sledili modri. Najprej jih je vodila k preučevanju pisem in nato v Betlehem. Tam so našli Božjo Mater in s svojimi darovi počastili novega Človeka, od katerega so vse prejeli. K Bogu pridemo po različnih poteh. Vse pa se začne z razodetjem, ki je zastonjski dar in ne zahteva nobene vere, ker je dovolj očiten sam po sebi.

Vsi imamo globoko v duši neko luč, ki je morda slabotna, tiha, dobro skrita ali celo neopazna, a zato nič manj resnična. Sama po sebi še ne zadostuje za odrešenje, ker je čista milost, milost pa se ne vsiljuje. Vendar obstaja.
Tiste, ki tožijo zaradi raznih preizkušenj, pogosto povabim, naj se – namesto da bi se smilili sami sebi – raje vprašajo, zakaj se jim vse to dogaja. In če svoje stanje sprejmejo, se včasih začno dogajati čudeži.

Notranja luč torej obstaja, vendar sama po sebi še ne zadostuje. Da bi v nas zasijala in nas odrešila, potrebujemo Gospoda in pomoč tistih, ki ga poznajo.
To je dovolj za nov začetek. Da bi spet začeli hoditi, potrebujemo nek notranji vzgib, ki nas spodbudi k iskanju nečesa, kar slutimo, da obstaja. In ta vzgib je po Božji milosti že položen v našo dušo. Zato se zavedam, da se ne smem zavreči, da se ne smem uničiti. Čeprav ta notranji glas poskuša preglasiti nešteto temačnih in jeznih glasov, ga vseeno lahko slišim.

Preden lahko kar koli ukrenemo, moramo ta tihi, a resnični glas v sebi zaslišati in se nanj odzvati. Moramo se ustaviti in prositi Boga Očeta: »Gospod, spregovori mi, prosim! Povej mi, da si me Ti ustvaril. Spomni me, kdaj si se ustavil pri meni in me pobožal.«
To Božje božanje, notranji nasmešek, je seme novega upanja, ki – tudi po vsakem grehu – v nas vzbudi željo, da bi začeli znova. Daje nam, da življenje cenimo. In to je resnica. Ko to začutimo, se v nas nekaj spremeni, čeprav na zunaj morda tega ni videti.

Začutimo svež notranji vzgib, pogum in željo, da bi začeli znova..  ... (se nadaljuje)

izbira, komentira in pripravlja: Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

 

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 € - ali izkoristite ugodno priložnost in jo kupite v kompletu z drugo Rosinijevo knjigo Umetnost ozdravitve za 29,00 €

»… in Božji duh je lebdel nad vodami.«

Nad “brezdanjim vodovjem” je torej lebdel Božji duh. ... in čakal, da se iz njega nekaj “izvali”.
Da bi lahko razumeli svojo vlogo v življenju – moramo najprej sprejeti svojo prvo poklicanost: živeti. To ni malo. Nekdo, ki je želel, da živimo, nas je “izvalil” na ta svet in nas pripravil za življenje.

In veliko je pri nas tega odpora do resničnosti, nesprejemanja življenja takšnega, kakršno je; kot bi bilo življenje nekaj, česar si ne zaslužimo.

Kako težko je prijatelju, prijateljici ... dopovedati, da je čudovit, enkraten in neprecenljiv, da ne sme obupati. ... in preglasiti njihovo notranjo težnjo po predaji.

Bog je Ljubitelj življenja, zato je vse poklical v bivanje!
Ali lahko tej poklicanosti rečemo “ne”? Nedvomno. Če tega ne bi mogli, bi bili roboti, ne pa svobodni ljudje.

Življenje, ki nam ga je Bog podaril brez naše privolitve, je kakor psiček, ki maha z repom pred našimi nogami in nas moleduje: »Vzemi? Daj no, reci da!«
Morda se še nismo toliko potrudili, da bi odgovorili z “da”. To lahko izrečemo samo prostovoljno. Bog nam tega ne more naložiti.

V poročilih iz misijonskih dežel lahko vidimo ljudi, ki so navdušeni nad življenjem, čeprav so večkrat lačni kot siti. V naši Evropi ... Sloveniji ... pa je veliko zdolgočasenih in vsega naveličanih ...

Blagor vsem na tem svetu, ki poznajo skrivnost prave sreče: živ sem! Živi smo, in že to je veliko. Pogosto je dovolj in še preveč.
Bolni otroci, se veselijo življenja, mladi, lepi, nadarjeni ... pa s svinčenimi obrazi.

To svojo topo bolečino, razočaranje in občutek nevrednosti moramo položiti pod noge Križanega, ki mu je naše življenje vredno Njegovega.

Da bi lahko začeli znova, si moramo najprej priznati, da imamo do tega pravico. Če se dobro zazremo vase, ugotovimo, da tega ne znamo storiti. Obstaja pa Nekdo, ki verjame, da to zmoremo.

Kadar gledam križanega Kristusa, se sprašujem: “Le kaj si videl v meni, da si zame umrl?” On pa kar vztraja tam gori. Ostaja tam, ker je to že storil zame.
Kristus me je ljubil, še preden sem naredil kaj dobrega. Oče ga je dal zame.

Preden začnem znova, preden naredim prvi korak v pravo smer, sem že opravičen. Niti Judu Iškarijotu se ni bilo treba obesiti. Njegov samomor je bil njegov največji greh. Ne bi se smel uničiti. Lahko bi začel znova. Da, za Božjo voljo, celo on bi lahko začel znova! Vsakdo lahko začne znova.

Dokler smo živi. In taka je Božja volja. ... ... (se nadaljuje)

izbira, komentira in pripravlja: Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

 

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 € - ali izkoristite ugodno priložnost in jo kupite v kompletu z drugo Rosinijevo knjigo Umetnost ozdravitve za 29,00 €

"Zemlja pa je bila pusta in prazna ..."
Ko Bog Oče ustvari svet, ima ta najprej podobo brezdanjega vodovja. Malo nelogično se mi zdi, zakaj Bog sveta ni ustvaril lepega ... saj bi moral biti svet, po naši pameti, ustvarjen urejeno, logično in razumljivo ... .Ali ni vse, kar je dobro, urejeno, logično in razumljivo.

Tako je tudi v vsakdanjem življenju. Kaos in nered se pojavljata v duhovniškem in zakonskem življenju, v službi in na dopustu, pri vzgoji najstnikov ali otrok z razvojnimi motnjami in negi starostnikov … Vsako človeško sobivanje – naj si bo krščansko ali ne – je kaotično. Takšna je tudi vsaka bolezen, ki pride nepovabljena. Dan nikoli ne poteka tako, kot smo si zamislili. Stvari nikoli niso takšne, kot bi ‘morale’ biti.
Svet je kaotičen, če nam je to všeč ali ne. Zanj je Kristusov križ nespamet in pohujšanje. Tudi sam sem kaotičen. Že rodil sem se ubog, pomanjkljiv, in tak ostanem vse življenje.

In vendar vsi pričakujemo nekakšen red, neko urejenost. ... Vsi iščemo take in drugačne voditelje, z idejami, ki bi končno vse postavili na pravo mesto.

Če dobro pogledamo, tudi v naravi ne najdemo čiste simetrije. Niti najpopolnejši kristali niso povsem simetrični. Simetrija je zahteva naše volje po sprevračanju resničnosti.
‘Pomanjkljivosti’ lahko popravljamo v nedogled, a nikoli ne bomo dosegli popolnosti.

Tudi Jezus Kristus se je rodil v popolnem neredu. Zanj ni bilo prostora v nobenem gostišču. Judovski kralj ga je hotel ubiti, zato je moral prva leta svojega otroštva preživeti kot begunec v Egiptu. Nič ni bilo “v redu”.

Tudi mi si vse življenje prizadevamo doseči popolnost, a nam vedno še nekaj manjka. Zato smo stalno nezadovoljni in se počutimo pomanjkljive, neurejene, kaotične.
In tega ne sprejemamo.

In naša pot ponovnega začenjanja se začne prav pri sprejemanju kaosa, ko se sprijaznimo s tem, da nismo popolni in ... da je tudi Jezus, ko je vstopil v Očetov načrt, vstopil v večno skrivnost. Ali je za to, da bi človeku prinesel novo, Božje življenje, res moral sprejeti same neuspehe: nerazumevanje in zavračanje svojega ljudstva, preganjanje norega kralja Heroda, zavist povprečnih duhovnikov in enoumje hinavskih pismoukov in farizejev?

Nasvet zoper pretresljivost resničnosti: Stvari sprejmimo takšne, kakršne so.
Sem, kjer pač sem; kar sem naredil, sem naredil; kar se mi je zgodilo, se mi je zgodilo. Začenjam s točke, na kateri se nahajam. In ob tem se moram zavedati, da so moj najhujši sovražnik moja pričakovanja in moje zahteve.
Sprijaznimo se z življenjem takim, kakršno je.
Sprejmimo dejstvo, da nismo že od začetka popolni, urejeni, brez težav in na pravem mestu. Na življenjsko pot se podajamo slabotni, praznih rok, brez zaslug in priznanj. Takšni začenjamo.

Še en preprost nasvet: »Globoko vdihni … in pogoltni, kar te je doletelo.«
Zgodilo se mi je nekaj nepričakovanega. Preživljam težke, morda celo najtežje trenutke doslej. Zato je bolje, da se ne oklepam več svojega prepričanja o tem, kako bi vse moralo biti drugače. Obstaja Nekdo, ki je večji od mene in moje nemoči – obstaja Oče, ki je Stvarnik. Lahko se mu prepustim ali pa vztrajam v svojem malodušju ...

Krščanski nauk govori o stvarjenju iz niča ... torej tudi mi začenjamo iz niča ... ... (se nadaljuje)

izbira, komentira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”. 

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 € - ali izkoristite ugodno priložnost in jo kupite v kompletu z drugo Rosinijevo knjigo Umetnost ozdravitve za 29,00 €

»V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.«

Prva in temeljna ugotovitev je, da je na začetku vsega Nekdo, ki ni jaz. Stvarstvo se ne začne z menoj.
Sam nisem ustvaril ničesar, ampak sem vse prejel od Nekoga že ustvarjeno. Zato pogojev ne morem narekovati jaz. Nisem jaz načrtoval resničnosti in nad njo nimam nadzora. Igra se je začela pred menoj in se ji lahko samo pridružim.
Prvo, s čimer se moram sprijazniti, je, da so stvari takšne, kakršne so, ne pa takšne, kakršne bi bolj ugajale meni. Lahko jim rečemo ‘začetne danosti’.
Resničnosti ne moremo izsiljevati s svojimi teorijami. Edina smiselna pot je, da sprejmemo resničnost, v kateri se nahajamo.

Tu bi navedel že neštetokrat uporabljeno primerjavo: najboljši kuhar ni tisti, ki zna pripraviti okusno jed iz ‘najboljših’ sestavin (ki jih nima), ampak iz tistih, ki jih ima v hladilniku. Umetnost srečnega življenja je v sprejemanju in čim boljšem prilagajanju danim razmeram, ne pa v ideološkem boju proti njim.

Naša težava je v boju med dvema ‘stvarnikoma’: Bogom Očetom in našim razumom. Prvi resničnost ustvarja, drugi pa jo želi nadomestiti s svojo, izmišljeno. Na osnovi lastnih izkušenj bi že lahko vedeli, da je veliko naših napak in trpljenja tudi posledica nesprejemanja dejanske resničnosti; ker z nogami nismo zasidrani v njej. ... (se nadaljuje)

izbira, komentira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je  izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj