iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Da bi bolj cenili umetnost zahvaljevanja, ki se je moramo vsi naučiti, ...si še enkrat ponovimo, kaj pravi Bog peti dan -  blagoslovi življenje na zemlji: »Plodite se in množite, napolnite vode v morjih, in ptice naj se množijo na zemlji.«
Bogu se zdi dobro, da smo in da nas je čim več. Življenje je tako čudovito, da se mora razmnoževati - nadaljevati ...

Neprestano nas je treba opozarjati, naj spoštujemo zapoved Boga, ki nas je priklical v življenje in želi, da smo. Zaradi tega ne sme nihče od nas reči ne sebi ne komu drugemu: “Tebe pa ni bilo treba!” Če to rečemo, se znajdemo v globoki laži – v prekletstvu!

Prekletstvo je zavračanje svojega obstoja. Skušnjavec je vedno na preži, da bi nas uničil. Zato se moramo odločno upreti vsem oblikam prekletstva, ki zavračajo življenje. Božja volja je, da živim! Samo to je pomembno! Enkrat za vselej si moram zabiti v betico: “Moraš živeti!” Živeti je lepo, živeti je pomembno! Če bomo življenje spoštovali, ne bomo nikoli izgubili njegove rdeče niti.

Moje konkretno življenje – naj bo še tako omejeno, ubogo, skromno in krhko – je edino, ki ga imam. Če začnem hrepeneti po nekem drugačnem življenju – ki ni moje in ga nimam –, zavrnem svojega in se predam malikovalskemu pričakovanju, da bom postal nekaj, kar nisem, in imel nekaj, česar nimam. S tem pa vstopim v psihozo smrti, ki jo povzroča prekletstvo zavračanja samega sebe.

Kaj pomeni “ne sramovati se samega sebe”? Ne pozabimo, da zastavljanje ciljev ni le vprašanje mladih, ki šele iščejo svoj poklic, ampak stvar vsakega življenjskega obdobja, vsakega razpotja in vsake izbire.

Prepoznavanje svoje poklicanosti se ne konča z mladostjo, ampak se s tem vedno znova soočamo, do konca življenja! Vsak dan moramo ugotoviti, k čemu nas kliče Bog v našem življenjskem stanu, v našem poklicu, v medosebnih odnosih itd. Živeti moramo – ne v praznih načrtih ali manjših in večjih utvarah –, ampak v poslušnosti do svoje resničnosti.

To pomeni sprejeti življenje, kakršnega nam je dal Bog. Vstopiti v njegove vene, ga negovati in podpirati. Življenje, ki nam ga je Bog podaril, je blagoslovljeno. Njegova zapoved, njegova volja za nas je, da ta blagoslov cenimo. Naša sedanja in večna sreča sta odvisni od tega, ali bomo ta Božji blagoslov sprejeli in z njim sodelovali.  .... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

»Znam biti reven in znam biti v obilju …«, pravi sv. Pavel, ko govori o šoli, ki ima le malo učencev – o šoli hvaležnosti.
Da bi lahko cenili in bili hvaležni za to, kar imamo, se moramo najprej znebiti žalosti, ki je za vzhodno Cerkev ena izmed osmih glavnih grehov – poleg sedmih, ki jih pozna tudi zahodna.
Razlikujemo dve vrsti žalosti (»… žalost zaradi Boga namreč rodi spreobrnitev za odrešenje, ki se je ne kesamo, svetna žalost pa povzroča smrt.« - sv. Pavel) (...) Prvo spremlja želja, da bi bolj ljubili, druga pa je “svetna”, ki jo povzročajo maliki tega sveta oziroma nezadovoljena želja po posesti.

Glede na to, da je peti dan, dan prvega blagoslova, lahko ta del naše poti izkoristimo za to, da se odpremo hvaležnosti, ki je nasprotje žalosti.
Papež Frančišek v svoji okrožnici Veselje evangelija ošvrkne številne kristjane, ki imajo v srcu vse prej kot hvaležnost, kljub temu da so od Boga prejeli nešteto milosti, tako kot devet od desetih gobavcev v Lukovem evangeliju.
»Tako nastaja največja nevarnost, “sivi pragmatizem cerkvene vsakdanjosti, kjer na videz vse poteka v redu, v resnici pa vera peša in se utaplja v malodušju”. Nastaja pokopališka psihologija, ki postopno spreminja kristjane v muzejske mumije. Razočarani nad resničnostjo, nad Cerkvijo ali nad samim seboj, kristjani živijo v stalni skušnjavi, da bi zapadli v žalost, ki se polasti srca kakor “najdragocenejši od demonovih napojev”. Kristjani, poklicani, da bi prinašali luč in življenje, pustijo, da jih končno očarajo stvari, ki porajajo samo temo in notranjo utrujenost ter slabijo apostolsko gorečnost. Iz vseh teh razlogov si upam vztrajati: Ne pustimo si vzeti veselja evangeliziranja!«

Po papeževih besedah ta sladka žalost oziroma samopomilovanje povzroča pokopališko psihologijo.
Zato si mi tu prizadevamo ustvariti živahno vzdušje oziroma psihologijo.
V ta namen je koristno, če se vsak večer zamislimo nad tem, kar smo ta dan prejeli. Za mlade bo morda dovolj, če bodo prepoznali vsaj tri pozitivne reči, čeprav sem prepričan, da jih bodo tudi na najslabši dan ob iskrenem premisleku našli še več. Tako se bomo postopoma naučili prepoznavati skrito dobro tudi v stvareh, ki so na prvi pogled tragične. Včasih moram to osnovno vajo priporočiti tudi duhovnikom, ki se predajajo žalosti in nehvaležnosti. Čeprav so obdani z milostmi, so se razvadili godrnjati … godrnjanje pa je hudičeva molitev.  .... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Vso potrebno opremo za potovanje torej že imamo. Naše življenje je že blagoslovljeno, moramo ga samo sprejeti. In potem se lahko končno odpravimo iskat to, kar je ... razmišljajmo o stvareh, ki smo jih doslej prejeli in si jih zapisujmo. Seznam bo vedno daljši. Pomembno je, da si ga večkrat preberemo, o njem premišljujemo in se pogovarjamo z Bogom v molitvi. To ne bo koristilo le nam, ampak tudi tistim okoli nas.

Lepo je odkrivati stvari, ki jih imamo, in se zanje zahvaljevati.
Prijetno je slišati očeta ali mater, ki rečeta svojemu otroku, da jima je s svojim prihodom na svet polepšal življenje, oziroma ženo ali moža, sestro ali brata, ki si povedo, da so Bogu hvaležni drug za drugega. Kakor majhni otroci, ki se veselijo drobnih stvari … ki pa še zdaleč niso nepomembne!

Videl sem srečne Afričane in vsega naveličane Švede. Prvi lahko garajo od jutra do večera, pa nikoli ne bodo imeli niti tretjine tistega, kar dobijo drugi, ne da bi mignili s prstom. Prvi znajo ceniti stvari, ki jih mi mečemo proč, in ničesar ne zavržejo. Drugi pa v svojem preobilju mečejo proč lastno življenje.

S tem nočem obsojati nikogar. Želim le opozoriti na to, da če lahko bolnik z ALS-om sprejema življenje kot čudovito pustolovščino, ga lahko tudi vsi ostali.

Zdaj pa se posvetimo drugi besedi, ki jo Bog izreče peti dan: blagoslovu.
Zakaj je to za nas pomembno?
Zato, ker moramo – če resnično želimo stopiti na pot osebne prenove – tudi sami nekaj narediti. To smo ugotovili že prvi dan, ko smo rekli, da je dober kuhar tisti, ki zna pripraviti okusno jed iz sestavin, ki jih najde v svojem hladilniku. S tem primerom smo želeli poudariti, da nikoli ne smemo prezirati svoje revščine, ker želi Bog prav v njej in v našem kaosu narediti nekaj dobrega.

Zdaj pa smo prišli do naslednje faze, kjer ne gre več le za to, da sprejmemo svojo revščino, ampak za to, da prepoznamo tudi svoje bogastvo in se ga oklenemo. .... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Lotimo se torej iskanja tega, kar je  - pojdimo na pot resničnosti?
Le malo se jih odloča za to pot, zanjo je potrebno kar nekaj poguma - tudi kristjani se je izogibamo ... raje plujemo po gladkih jezerih odtujenosti, pričakovanj, načrtov in domnev, zelo neradi pa po razburkanem morju resničnosti.

Za začetek sprostimo ročno zavoro ... životarjenja in pretvarjanja ... Namesto da bi v polnosti živeli s tem, kar smo in kar imamo, skupaj z večino človeštva posnemamo splošno sprejete modele in se ženemo za stvarmi, ki jih Sveto pismo imenuje maliki. Da bi jih dosegli in s tem potrdili svojo pravico do življenja, izvajamo brezobzirno nasilje nad seboj in drugimi.

Odgovor se skriva v poročilu o petem dnevu stvarjenja. Življenje daje in ga blagoslavlja Bog. Življenja ne izbiram sam, ampak ga sprejemam.

Vse ideologije zavračajo resničnost in jo poskušajo nadomestiti s svojimi modeli ali jim jo vsaj prilagoditi. Mnogi človeški načrti – tudi pastoralni – delajo nasilje nad resničnostjo.
Medtem ko večni nebeški Oče ustvarja resničnost, si umrljivi človek izmišlja uničevalne ideologije in teorije.

Koliko energije in sredstev potrošimo z bolečimi ‘plastičnimi operacijami’ za spreminjanje resničnosti, s tekmovalnostjo in primerjavami, ki so že vnaprej obsojeni na poraz! Proti komu se pravzaprav bojujemo? Proti resničnosti, proti življenju!
Edini pravi vir življenjskega miru je zavest, da mi življenje daje in ga vzdržuje Bog.
Če svoje življenje gradim na tem neomajnem dejstvu kot skali, se izognem kopici nepotrebnih skrbi in bremen. Čeprav globoko v sebi že od nekdaj čutim, da nisem sad naključja, se mučim z iskanjem svoje identitete in dostojanstva, ki ju imam že po naravi. Vedno znova pozabljam – kar je posledica hudičevega prišepetavanja –, da si življenja nisem priboril sam, ampak sem ga zastonj prejel. Prepričan sem, da si moram kupiti vstopnico za tekmo, na kateri že igram. Mrzlično iščem pravo PIN-kodo za dostop do življenja, čeprav jo imam že od rojstva zapisano v sebi in je sploh ne potrebujem.

Da bi lahko začel znova, se moram zavedati, da imam do tega vso pravico. Če se Izrael, ki je bil takrat kot ljudstvo povsem na tleh, tega ne bi zavedal, v prvem poglavju Svetega pisma ne bi mogel napisati tako čudovitega hvalospeva življenju. .... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Bog je rekel: “Vode naj mrgolijo od živih bitij in ptice naj letajo nad zemljo pod nebesnim obokom.”  (...) In Bog jih je blagoslovil in rekel: “Plodite se in množite, napolnite vode v morjih, in ptice naj se množijo na zemlji.” In bil je večer in bilo je jutro, peti dan.«
Pojavi se življenje! Dotlej je Bog oblikoval vesolje, ločeval svetlobo od teme z nebesnimi lučmi ter na zemlji pripravljal pogoje za nastanek življenja. To se začne z bujnim zelenjem, ribami v vodah in pticami na nebu.

Peti dan Bog izreče dve besedi. S prvo ustvari biološko življenje:
Z drugo pa izreče svoj prvi blagoslov, s katerim svojim bitjem podeli rodovitnost. Kot da bi bila v teh dveh besedah zaobjeta vsa polnost življenja.

Življenje je sad Božje besede, Njegove odločitve.
Na vsakem novem začetku si moramo zastaviti preudarne, predvsem pa praktične in dosegljive cilje. To pomeni, da ne smejo biti ... visoko leteči.

Ugotovili smo že, da življenje ni takšno, kot si ga predstavljamo ali načrtujemo, temveč takšno, kot pač je.

Že tretji dan smo ugotovili, da nam življenje včasih reče “ne”, zdaj pa bomo videli, da nam še večkrat reče “da”.
Če iščeš nekaj, česar ni, boš to težko našel, ker ne obstaja!
Če pa iščeš nekaj, kar obstaja, boš to naposled verjetno našel.
Naj ponovim: nikoli ne boš našel tega, kar ne obstaja. Zakaj? Zato, ker tega preprosto ni. .... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Doslej smo govorili o jasnih razlikah med svetlobo in temo, med življenjem in smrtjo, kar ni tako težko. Toda to je šele začetek. Kaj pa navidezno ali lažno dobro.
Samo nekaj namigov, za pokušino.
Nekateri mislijo, da je – če se nam nekaj zdi dobro na prvi pogled – naše razločevanje končano in da lahko mirno spimo. Daleč od tega!
Biti moramo pozorni na dvoje:
1. Sugestije se nam pogosto predstavljajo kot navdihi in Božja volja, čeprav jih v resnici ustvarjamo sami. (...) Gre za človeške ponaredke, ki niso v skladu z resničnostjo.
Ljudje dobra dela pogosto pokvarimo, ker sledimo svojim nagnjenjem, ki za seboj potegnejo duha in razum. (..) Dobro, ki ga hoče Bog, pa nastaja skoraj samo od sebe, kadar to najmanj pričakujemo. Raje bodimo dejavni premalo kot preveč, da bo lahko Bog po vas naredil to, česar vsi ljudje brez Njega nikoli ne morejo storiti. (sv. Vincencij Pavelski)
So stvari, ki jih moramo prepustiti Bogu. Naredil jih ne bo takrat, ko to želimo mi, ampak takrat, ko se bo to zdelo prav Njemu.«
Skratka, ne smemo prehitevati dogodkov in z njimi izsiljevati Boga. Tudi velika dejanja, h katerim nas kliče, imajo svojo logiko in svoj čas.
Tudi mi se moramo – zlasti kadar smo v stiski – izogibati samovoljnim dejanjem. Kadar nam ni jasno, kaj naj storimo, moramo paziti, da ne bi s svojim vmešavanjem pokvarili Božjega načrta in si pri tem celo domišljali, da mu ga pomagamo uresničiti …
»Božje stvari nastajajo same od sebe. Prava modrost je v tem, da sledimo Božji previdnosti korak za korakom. (sv. Vincencij Pavelski) 

2. “Sveta jeza”, ki se nas včasih polasti v prepričanju, da smo poklicani bojevati se za Božje stvari. Eno je neustrašno povedati resnico, nekaj povsem drugega pa braniti jo z ognjem in mečem.
Kadar začnemo braniti nekaj ‘Božjega’, to postane naše, ker smo si ga prisvojili. Bog lahko svoje zadeve uspešno brani brez naše pomoči.
Kljub temu je naša ‘vera’ pogosto nasilna in bojevita. Kristjani radi pozabljamo, da sveta ne premagujemo z mečem, temveč z ljubeznijo. Meč vsako stanje še poslabša. Kadar te zasrbijo prsti, da bi “dobro” branil z nasiljem, se ustavi in vzemi to kot znamenje, da si prisvajaš Božje! Z jezo ne boš dosegel ničesar! Tvoja bojevitost nima nič skupnega s Svetim Duhom.

Četrti dan lahko zaokrožimo z ugotovitvijo, da se v našem srcu bojujeta jasna in konstruktivna sončna svetloba ter prikrita in uničujoča mesečina, ki še zdaleč nista enaki.
Nauk dvanajstih apostolov pravi: »Obstajata dve poti – pot življenja in pot smrti; razlika med njima pa je velika.« .... (konec četrtega poglavja)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Nekaj nasvetov, ki nam pomagajo pri razločevanju misli.
Nasveti so namenjeni predvsem tistim, ki so na začetku poti duhovnega razvoja, so pa koristni na vseh stopnjah. Razločevanje misli je nekaj, česar se naučimo z urjenjem. Kako pa?

Tako, da pred vrata svoje zavesti postavimo varnostnika, ki bo razločeval dobre misli od slabih in slednjim preprečil vstop.
Kako pa naj misli preverjamo?
Pri vsaki misli, ki se mi porodi, se moram torej vprašati, od kod izvira, kakšna sredstva uporablja in predvsem kam me vodi.
Pri prvem preverjanju neke misli je priporočljivo, da za trenutek pozabim na njeno vsebino in se posvetim njenemu izvoru in cilju.

Ponovimo: navdihi Svetega Duha so globoki, jasni in nam dajejo notranji mir, medtem ko se sugestije vsiljujejo in nas delajo nemirne.
Zato nam že način porajanja misli razkriva njihovo naravo.

Naslednji korak je preverjanje vsebine misli. Če je ta očitno ali prikrito uperjena proti krščanski ljubezni, modrosti in Božjim zapovedim, gre nedvomno za prevaro. Zlo nikoli in v nobenem primeru ne vodi k dobremu.

Sugestije nekatera dejanja opravičujejo kot manj škodljiva oziroma ‘nujno zlo’, ki je potrebno za dosego nečesa dobrega.
Hudič v bistvu trdi, da spoznavanje húdega ni škodljivo; drugače povedano: da laganje, varanje in opravljanje utrjujejo medosebne odnose, da zavajanje krepi zaupanje, da je povzdigovanje nad drugimi dobro za samopodobo, da nepoštenost, korupcija in kršenje zakonov prispevajo k družbenemu razvoju, da molitev ni potrebna …

Če naše misli dopuščajo zlo kot sredstvo za dosego cilja, zagotovo prihajajo od hudega. Ne delajmo si utvar: greh nikoli ne vodi k dobremu!

In potem? Potem pa moram svoje misli preveriti še z nekom; ne s prijateljem, ki mi vedno prikimava, ampak z neko duhovno izkušeno osebo, ki si mi bo upala povedati resnico brez ovinkarjenja. Če pa se o tem ne želim z nikomer pogovarjati, je to slabo znamenje …

Naslednji pokazatelj kakovosti misli je njihov vpliv na medsebojne odnose in edinost. Nevarno je slediti mislim, ki se za to ne zmenijo. Navdihi edinost na splošno cenijo in jo ohranjajo, sugestije pa hočejo na vsak način doseči svoj cilj, tudi za ceno pretrganja odnosov. Če sem zaradi uveljavitve svojega prav pripravljen prekiniti odnose z drugimi, ta namera zagotovo prihaja od hudiča (diabla), ki razdvaja. Če pa se temu lahko odpovem zaradi ohranitve edinosti z bratom ali skupnostjo, je to znamenje, da prihaja od Svetega Duha.

Vsiljevanje pravičnosti je prioriteta bedakov, dajanje prednosti edinosti pa tistih, ki jih vodi Sveti Duh.
Če zakonca ne dajeta prednosti slogi pred pravičnostjo, si bosta zaradi nečesa vedno v laseh.
Pri razločevanju misli je torej bistveno preverjanje, ali stremijo k edinosti.

Edinosti z vsemi ne moremo vedno ohraniti, vedno pa si lahko zanjo prizadevamo.

Taka vprašanja si moramo redno zastavljati. Postati morajo del našega razmišljanja.
Gre za nekakšno izpraševanje vesti.

To lahko storim tako, da umirim svoje misli v molitvi, preberem kak psalm ali prisluhnem in se pustim ‘ponastaviti’ Božji besedi, ki mi jo za tisti dan daje Cerkev. Nato odprem srce Jezusu, ki mi ga je Oče usmiljenja poslal kot Odrešenika, in prosim Svetega Duha, naj preveri, kar nosim v sebi. Tako bom morda prepoznal nevarne misli, ki so se mi vsilile ali zašle vame. Že to je veliko. Ne pozabimo, da navdihi in sugestije izhajajo iz različnih virov.

Nato se lahko vprašam: Od kod prihaja ta misel in kam me bo pripeljala, če ji sledim? Kakšen je njen cilj in kakšna sredstva uporablja, da bi ga dosegla? Ali zagovarja trditev, da “cilj opravičuje sredstva”? Ali je skladna z mojim poslanstvom ali pa me morda želi oddaljiti od njega?

Uporabimo tudi vprašanja prvih treh dni: Ali misel spoštuje začetne danosti? Ali je v skladu z mojimi prednostnimi nalogami? Ali me vabi k zavračanju mojih omejitev?
In še: Ali mojo edinost z drugimi utrjuje ali uničuje?

Če misel preživi ta ‘rafal’ vprašanj, jo lahko sprejmem – a le pogojno.
Kasneje se bo pokazalo, ali je resnično dobra..... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

Naša domovina pa je v nebesih, od koder tudi pričakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa. (Flp 3,20)

Domovina je naša ljuba mati. Bodimo si med seboj kakor dobri otroci in pomagajmo iz vseh moči k sreči domovine in vsakega prebivalca. (bl. Anton Martin Slomšek)

Ljudstvo moje! Kakor do zdaj tudi v bodoče ljubi svojo zemljo in ohrani vero svojih očetov, da se nekoč vsi znajdemo v večni domovini. (Ivan Trinko)

 Vsi smo na poti v domovino. Mi nismo rojeni za smrt! Mi moramo priti na obalo življenja in svobode. Zato moramo iti naprej. (Vinko Kobal)

 Oj mati moja domovina, / ljubezen moja ti edina, / ti moja skrb in bolečina. / Bog čuvaj dobrotljivi te, / Bog živi te, Bog živi te! (Simon Gregorčič)

 Kdor ljubi svojo domovino, jo z enim samim objemom svoje misli obseže vso… Zakaj ljubezen je ena sama in nerazdeljiva; v en kratek utrip srca je stisnjeno vse mati, domovina, Bog. (Ivan Cankar)

Cerkve slovenske krasnejše ni je, / kot je na Brezjah Božji hram Marije. / Mati na Brezjah, usliši zveste sine: / Bodi Kraljica naše domovine. (Janez Evangelist Krek)

 Bolje je slabo živeti v svoji domovni, kot pa v zadovoljstvu v tujini. (indijski pregovor)

ZAKLADNICA MODROSTI - Zbirka Za luč in moč 1

Ko se je leta 1965 porajalo Ognjišče (sprva Farno kot glasilo župnij Postojna in Koper), je njegov ‘oče’ Franc Bole, takrat župnik v Postojni, imel stike z belgijskim študentskim duhovnikom Fernandom Lelottom. Ta je svoje mlade prijatelje duhovno hranil z drobnim, vsebinsko bogatim lističem Ognjišče naše Gospe. V vsakem je bila tudi Iskra za poživitev plamena: stavek, izrek, misel, vzeto iz Svetega pisma, spisov svetnikov ter del pesnikov in pisateljev, je z nekaj stavki pospremil s spodbudami za razmišljanje. Njegove Iskre so od vsega začetka žarele tudi v našem Ognjišču. Leta 1978 so izšle v zbirki Žepna knjižnica Ognjišča. »Ta knjižica bi vam rada pomagala, da se za trenutek ustavite, premislite svoja dejanja in naredite načrt za naprej,« je v spremni besedi zapisal urednik Franc Bole. »Vzemite jo v roke zvečer, preden ležete k počitku, ali zjutraj, preden začenjate svoje delo.« Avgusta 1984 smo začeli z rubriko Zajemi vsak dan, ki je na dveh straneh nudila ‘požirke’ duhovnosti: izbrane misli iz knjig Svetega pisma, svetnikov in svetnic, religioznih mislecev, domačih in tujih pesnikov in pisateljev. Rubrika se je bralcem brž priljubila; pognala je globoke korenine in je ‘živa’ že nad trideset let. Misli so sicer oštevilčene – po dnevih meseca, vendar si lahko vsakdo poišče misel, ki ga nagovori in mu ‘polepša dan’. Leta 2001 je izbor življenjskih modrosti za vse dni v letu izšel v knjigi Misel za lepši dan, ki je v kratkem času doživela štiri ponatise. Ob tem toplem sprejemu se je že dalj časa porajala zamisel o novem izboru, ki ga imate zdaj v rokah.

V knjigi je zbranih 930 misli različnih avtorjev (280), urejene so tematsko (82 gesel od A do Ž), pri vsakem geslu je najprej misel iz Svetega pisma, sledijo misli svetnikov, blaženih in svetniških osebnosti, papežev, škofov in drugih učiteljev duhovnosti, na koncu so zlata zrna iz del domačih in tujih pesnikov in pisateljev ter ljudske modrosti v pregovorih. Želimo, da bi pogosto odpirali to malo ‘zakladnico modrosti’, da bodo vaši dnevi čim bogatejši!

pripravlja Marko Čuk