Birma je srečanje,
kjer te Bog okrepi
s svojim Svetim Duhom
za službo v Božjem kraljestvu.
Potrebuje te tam, kjer živiš.
Youcat za otroke

Najnovejši pametni telefon? Športno kolo? Skuter? Morda skupno doživetje? Romanje? Če denar – koliko? Kako izbrati darilo za birmo? Univerzalnega darila ni, tako kot tudi ni univerzalnega birmanca.

5 NAPOTKOV ZA IZBIRO BIRMANSKEGA DARILA

1. POGOVORITE SE Z BIRMANCEM
Najstniki ne marajo presenečenj – zato se je z birmancem smiselno pogovoriti o njegovih željah. Otroci, ki izhajajo iz krščanskih družin, razumejo, da je zakrament sam največje darilo. A sošolci bodo dobili draga darila … Dragi botri in starši – prisluhnite svojemu birmancu, kako razmišlja, kaj mu je pomembno. Najstniki ne marajo ovinkarjenja. Morda vas bodo njegove/njene želje presenetile. Naš prvi nasvet: Odkrito se pogovorite o darilu z birmancem (in starši).

2. PODARITE DOŽIVETJE!
Za birmo lahko podarite izlet po željah birmanca. S takšno izbiro se izognete »materialističnemu« obdarovanju. Z doživetjem obdarite birmanca z izkušnjami in spomini. Smiselno je dodati še drobno pozornost, nekaj, »kar ostane«. Morda nekaj, kar bo mladega človeka spremljalo in spodbudilo k tihemu pričevanju. Preprosta srebrna (ali jeklena) zapestnica ali ogrlica je dobra izbira.

3. KNJIGE PA ŽE NE, SAMO PRAH SE BO NABIRAL!
Če birmanec rad bere, nimate težkega dela. Izberite sproščeno, veselo mladinsko branje. A kaj, če mladostnik ni navdušen bralec? Knjige so tiste tihe spremljevalke, po katerih posežemo, ko smo v stiski. Ko se zdi vse sivo in temno. Ko smo poskusili že vse. Niti vedeli ne bomo, kdaj bo najstnik odprl knjigo. Tretji nasvet: Izberite knjigo, ki bo prinašala pozitivno sporočilo o Bogu in gradila zdravo samopodobo. Predlagamo: Tečaj vere ali Ti si Božja zamisel.

4. DRAŽJA DARILA IN DENAR?
Botri in starši se dogovorite, kakšen spomin želite, da ima birmanec na dan svoje sv. birme. Če kupujete dražja darila ali če boste podarili denar, darilu/kuverti dodajte nekaj simboličnega, a preudarno izbranega. Četrti nasvet: Izberite nekaj (p)osebnega.
Se vam zdi križ zastarela (ali prepobožna) ideja? V ponudbi imamo zelo moderne križe. Mladostni so in v trendu – križ, ki je kul in hkrati tiho nosi odrešenjsko sporočilo, je originalna izbira.

5. SVETO PISMO? YOUCAT BIBLIJA!
Birmanci so Sveto pismo uporabljali že pri pripravi na birmo. Nekateri družinskega, drugi pa svojega. Če si birmanec Sveto pismo želi, ga izberite skupaj z njim. Zanimivo darilo ob birmi je YOUCAT BIBLIJA – izbor svetopisemskih poglavij, opremljen z duhovitimi ilustracijami. Youcat Biblija je Sveto pismo za raziskovalce in nemirne duše – ob Božji besedi boste izvedeli podrobnosti o nastanku posameznih besedil, o zgodovinskem okolju in času, v katerem se zgodbe dogajajo. Posebno bogastvo knjige pa so kratka pričevanja mladih in citati znanstvenikov, politikov, slavnih, ki pokažejo, kako aktualna je Božja beseda. Vedno in za vsakogar. Naš peti predlog.

pripravila Marjetka KOFOL PEZDIR

več:
v ponudbi Srečanja, ki zaznamujejo življenje

Veliki Bog sebe naredi čisto majhnega – tebe pa zelo velikega!
V tvoja usta in v tvoje srce pride ta, ki ga ne more zaobjeti celotno vesolje.
To imenujemo ‘communio’ – obhajilo.
Skupnost z Jezusom deluje tako, da vsi, ki ga prejmejo, postanejo skupnost tudi drug z drugim.
Youcat za otroke

Darilo za prvo obhajilo naj zbudi radovednost
Prvoobhajanci ne dvomijo v Boga, njim je duhovni svet še samoumeven. Zato naj darilo spodbudi radovednost in daje priložnost za raziskovanje skupaj s starši, botri, babicami in dedki. Darilo naj vodi k Jezusu, naj bo otroško, ne preresno, predvsem pa otroku podarite skupen čas

S prvoobhajancem raziskujte, vzemite v roke Youcat za otroke in se podajte na pot iskanja odgovorov. Če se vam zdi, da ne veste, kako pristopiti, da o veri ne veste dovolj, pa z otroki prebirajte Zakajčke. Te knjige niso priročniki, ampak so zanimivo branje – otrok ob sovrstnikih v knjigi bolje razume vero in smisel krščanskega načina življenja (ob njih pa se še nasmeješ). In če nečesa ne veste, to povejte: Glej, ne vem, raziščiva skupaj. Vzemiva Youcat za otroke! (V njem ni samo znanje, zelo slikovit je in zabaven).

ZAGOTOVO NAJBOLJŠE DARILO OB PRVEM SVETEM OBHAJILU

1. Blagoslov prvoobhajanca ob odhodu od doma: Preden se odpravite v cerkev, ga vsi pokrižajte in skupaj zmolite kratek blagoslov: Recimo: Dobri Bog, blagoslovi našega Matica, da bo danes vesel prejel Jezusa. Amen.

2. Pojdite k spovedi. Otroku to ogromno pomeni, skupaj lahko preberete tudi knjigo: Tudi jaz hodim k spovedi (iz naše ponudbe).

3. Podarite sebi in otroku mirne priprave na prvo obhajilo, še posebej zadnje ure pred odhodom v cerkev naj bodo nasmejane in sproščene. Naj otrok začuti, da sta on in Jezus pomembnejša od pospravljenega stanovanja in zabave.

4. Najlepše darilo boste otroku dali, če ga boste po prejemu prvega obhajila nekaj dni zapored peljali k maši in tako izpolnili njegovo hrepenenje po Jezusu. Če je zaradi službenih obveznosti to neizvedljivo, se dogovorite z botrom, babico, dedkom, naj ga vsak dan nekdo odpelje. Veselje ob takšnem darilu je zagotovljeno!

5. Molitev. Ja, res, otroci so veseli, če jim povemo: Glej, molim zate! Da bi zmogel Jezusa spoštljivo sprejeti in deliti.
Namig: Sami izdelajte darilne bone, na katerih piše: obisk svete maše z babico in dedkom, obisk sv. maše z botrom … Lepo jih okrasite in priložite k simboličnemu darilu, vložite v knjigo … Dobra ideja, kajne? 

pripravila Marjetka KOFOL PEZDIR

več:
v ponudbi Srečanja, ki zaznamujejo življenje

Morda ste opazili, da je v aprilski številki (Ognjišče 4/2022) v sredini dvanajst strani ponudbe za obdarovanje ob prejemu zakramentov (sveti krst, prvo sveto obhajilo, sveta birma, sveti zakon). Tokrat je nekoliko drugačna, saj nima komercialnega naslova (katalog, ponudba ...) ampak nas naslov Srečanja, ki zaznamujejo življenje povezuje z vsebino obdarovanja, saj knjižne izdaje in izdelke, ki so primerni za obdarovanje, spremlja bogato spremno besedilo, ki ga je pripravila Marjetka Pezdir Kofol in ga je vredno prebrati.
Ob listanju in iskanju primernega darila dobimo veliko smernic, na kaj moramo pozorni pri izbiri, pa tudi razlag in namigov, kaj darilo pomeni: kaj skriva knjiga, kako naj otroku, mladostniku, zakoncu, sporočimo njegov pomen in naš namen. Tako bomo lažje odkrili, kaj potrebuje novokrščenec (belo oblačilo, Družinsko Sveto pismo, spomine, molitev, nekaj praktičnega ...), kakšno naj bo darilo za prvo sveto obhajilo ... tu so koristni napotki za izbiro birmanskega darila ... tudi za sveti zakon lahko pri založbi Ognjišče najdemo veliko zanimivega in predvsem koristnega. Da vseh misli, koristnhi namigov, razlag in spodbud ... ne bi spregledali ... vam jih ponujamo tudi na tej strani. (spodaj)

Ponudbo si lahko ogledate tudi na naši spletni strani (e-ponudba), jo lahko prelistate in ko najdete kaj zanimivega, se lahko takoj (s klikom na naslov, sliko knjige, predmeta ... kjer je možnosti izbire več - na šifro) preselite v našo spletno knjigarno http://knjigarna.ognjisce.si/ - in nakupujete  Vabimo vas, da tudi tistim, ki nimajo dostopa do spleta ali se na njem ne znajdejo, pomagate pri dostopu do te e-ponudbe.
Odgovorni urednik Božo Rustja je v aprilski urednikovi beležnici o prilogi zapisal: "Po veliki noči se začnejo tudi birme in pozneje prva obhajila. Zato vam že v tej številki v posebni prilogi predstavljamo nekaj knjig in darilnih izdelkov za ta dva zakramenta pa tudi za zakramenta krsta in poroke. Sedanja priloga na 12 straneh je samo ‘predhodnica’ posebnega kataloga. Tega bomo priložili majskemu Ognjišču, ki ga boste prejeli ob koncu aprila. Naj nas obe prilogi spodbudita, da bomo za darila izbirali dobre knjige in kvalitetne darilne izdelke, ki bodo pomagali k duhovni rasti."

PRELISTAJTE PONUDBO OGNJIŠČA za sveti krst, prvo sveto obhajilo, sveto birmo in sveti zakon 2022 in se oglasite v spletni knjigarni Ognjišča, pokličite: 05/611-72-20 (med 8 in 17. uro), pišite: Ognjišče d.o.o. Trg Brolo 11, 6000 Koper

SVETI KRST
Krst je srečanje, ob katerem te Kristus za vse tvoje življenje sprejme v skupnost s seboj in vso cerkvijo. Postaneš kristjan.(Youcat za otroke)

KAJ POTREBUJE NOVOKRŠČENEC?
Otrok, ko pride na svet, nima priloženih navodil za uporabo, starši se moramo znajti sami. Z zakramenti je podobno, dobimo jih, a brez navodil – kaj sedaj z njimi početi? Krstno darilo naj bo zato spodbudno in uporabno darilo za vso družino novokrščenca.
BELO OBLAČILO IN KRSTNA SVEČA
Botri radi podarijo belo oblačilo, ki ga duhovnik pri obredu sv. krsta položi na otroka oz. ga otroku »obleče«. V ponudbi Ognjišča boste našli oblačilca, ki jih poveznemo čez glavico (krstne srajčke), pa tudi prtiče s čipkasto obrobo. Naročite lahko (po telefonu ali na spletu) tudi takšna z izvezenim imenom otroka (pa nikar ne odlašajte do zadnje minute). Prav tako so na voljo ročno izdelane krstne sveče, na katere napišemo otrokovo ime.
DRUŽINSKO SVETO PISMO
je spodbuda za skupno molitev. V njem je 365 zgodb ali odlomkov, vsakega od njih pa spremlja misel ali vprašanje, ki otrokom in odraslim pomaga razumeti svetopisemska sporočila. Za vsak dan nekaj torej. Lepo darilo za vso družino, sploh ob krstu prvega otroka.
NEKAJ PRAKTIČNEGA, KAR POTREBUJE OTROK, IN SIMBOLIČNA POZORNOST
To je lahko nakit, ki bo počakal, da otok odraste, in potem služil svojemu namenu. Ali pa križ močnih, kontrastnih barv (te zaznavajo že novorojenčki), ki ga lahko starši obesijo nad igralni prostor ali previjalno mizo. Ta nas spomni, da je naš otrok čudovita Božja zamisel, razlogov za hvaležnost pa ob drobnem bitju kar ne zmanjka.
PODARIMO SPOMINE
Večina nas je krščenih tako zgodaj, da se svojega krsta ne spomnimo. Zato je lepo, če krščencu podarimo spomine. Krstni album je dobra izbira. Pa nikar ne podarite praznega. Vanj zapišite, kako ste vi doživeli krst otroka, ali pa kakšno iskreno misel, táko iz srca.
PODARIMO MOLITEV
Krstnemu darilu dodajmo lično kartico, na katero zapišimo, da bomo molili za krščenca. Redno, vsak dan. Naj bo trajen spomin. Vednost, da nekdo že vse življenje moli zate, pomirja. Pomirja, ko si otrok prvič razbije koleno, ko prestopa šolski prag, ko piše svoj prvi izpit ali prvič sam sede za volan.

PRVO SVETO OBHAJILO
Veliki Bog sebe naredi čisto majhnega – tebe pa zelo velikega! V tvoja usta in v tvoje srce pride ta, ki ga ne more zaobjeti celotno vesolje. To imenujemo ‘communio’ – obhajilo. Skupnost z Jezusom deluje tako, da vsi, ki ga prejmejo, postanejo skupnost tudi drug z drugim. (Youcat za otroke)

DARILO ZA PRVO OBHAJILO NAJ ZBUDI RADOVEDNOST
Prvoobhajanci ne dvomijo v Boga, njim je duhovni svet še samoumeven. Zato naj darilo spodbudi radovednost in daje priložnost za raziskovanje skupaj s starši, botri, babicami in dedki. Darilo naj vodi k Jezusu, naj bo otroško, ne preresno, predvsem pa otroku podarite skupen čas.
S PRVOOBHAJANCEM RAZISKUJTE, vzemite v roke Youcat za otroke in se podajte na pot iskanja odgovorov. Če se vam zdi, da ne veste, kako pristopiti, da o veri ne veste dovolj, pa z otroki prebirajte Zakajčke. Te knjige niso priročniki, ampak so zanimivo branje – otrok ob sovrstnikih v knjigi bolje razume vero in smisel krščanskega načina življenja (ob njih pa se še nasmeješ). In če nečesa ne veste, to povejte: Glej, ne vem, raziščiva skupaj. Vzemiva Youcat za otroke! (V njem ni samo znanje, zelo slikovit je in zabaven).

PRVOOBHAJILNO DARILO NAJ NE BO PRERESNO, DODAJMO NEKAJ OTROŠKEGA.
Osemletniki so nenazadnje le otroci. Zato knjigi priložimo kul zapestnico z rožnim venčkom ali pa obesek z angelčkom/srčkom, pa naj bo kričeče roza barve, da le izvabi nasmehe in ga bo deklica rada nosila.
Fantom pa je pomembno, da dobijo nekaj, s čimer jim pokažemo, da jim zaupamo (in naj bo karseda uporabno): recimo kompas ali pipec (če presodite, da je otrok dovolj zrel za varno uporabo).
Predlog za darilo za fanta: Youcat za otroke + kompas.
Predlog za darilo za punco: Youcat za otroke in zapestnica ali pisan križ (križ je simbol, je kažipot, ki nas vabi).
Če je vaš otrok športnik, pa tale predlog: rdeče Sveto pismo in žoga, na katero namesto avtograma znanega športnika napišite Božje sporočilo: Ti si moj ljubljeni sin, moja ljubljena hči, zato pazi nase 😉

ZAGOTOVO NAJBOLJŠE DARILO OB PRVEM OBHAJILU
1. Blagoslov prvoobhajanca ob odhodu od doma: Preden se odpravite v cerkev, ga vsi pokrižajte in skupaj zmolite kratek blagoslov: Recimo: Dobri Bog, blagoslovi našega Matica, da bo danes vesel prejel Jezusa. Amen.
2. Pojdite k spovedi. Otroku to ogromno pomeni, skupaj lahko preberete tudi knjigo: Tudi jaz hodim k spovedi (iz naše ponudbe).
3. Podarite sebi in otroku mirne priprave na prvo obhajilo, še posebej zadnje ure pred odhodom v cerkev naj bodo nasmejane in sproščene. Naj otrok začuti, da sta on in Jezus pomembnejša od pospravljenega stanovanja in zabave.
4. Najlepše darilo boste otroku dali, če ga boste po prejemu prvega obhajila nekaj dni zapored peljali k maši in tako izpolnili njegovo hrepenenje po Jezusu. Če je zaradi službenih obveznosti to neizvedljivo, se dogovorite z botrom, babico, dedkom, naj ga vsak dan nekdo odpelje. Veselje ob takšnem darilu je zagotovljeno!
5. Molitev. Ja, res, otroci so veseli, če jim povemo: Glej, molim zate! Da bi zmogel Jezusa spoštljivo sprejeti in deliti.

Namig: Sami izdelajte darilne bone, na katerih piše: obisk svete maše z babico in dedkom, obisk sv. maše z botrom … Lepo jih okrasite in priložite k simboličnemu darilu, vložite v knjigo … Dobra ideja, kajne?

SVETO PISMO (IN SKUPEN ČAS OB BRANJU)
Naše »rdeče« ilustrirano Sveto pismo (gl. str. 60) je eno tako »večno darilo«. Dragi botri in starši, ko za darilo izberete rdeče Sveto pismo, podarite zraven tudi svoje navdušenje, spomine – otroku pokažite, katere so vaše najljubše zgodbe, katere ilustracije so bile zanimive vam, ko ste bili otrok in ste prebirali prav takšno Sveto pismo. Spodbudite ga, da tudi on najde svoje najljubše odlomke. Tako bo bral Božjo besedo brez truda in napora.

ČE SI VSEENO ŽELITE KAJ BOLJ MODERNEGA, sodobne ilustracije z nekaj spodbude k razmišljanju, pa izberite Sveto pismo za vsak dan: v 365 zgodbah (po ena za vsak dan v letu) na kratek in zanimiv način predstavlja vsebino Svetega pisma. Na koncu je svetopisemska enciklopedija, ki bo mladim pa tudi odraslim bralcem predstavila okolje in čas, v katerem je nastalo Sveto pismo, saj so svetopisemski ljudje živeli v drugačnem času in prostoru kakor mi. Berite vsi skupaj.

SVETA BIRMA
Birma je srečanje, kjer te Bog okrepi s svojim Svetim Duhom za službo v Božjem kraljestvu. Potrebuje te tam, kjer živiš.(Youcat za otroke)

PET NAPOTKOV ZA IZBIRO BIRMANSKEGA DARILA
Najnovejši pametni telefon? Športno kolo? Skuter? Morda skupno doživetje? Romanje? Če denar – koliko? Kako izbrati darilo za birmo? Univerzalnega darila ni, tako kot tudi ni univerzalnega birmanca.

Naš prvi nasvet: Odkrito se pogovorite o darilu z birmancem (in starši).

Najstniki ne marajo presenečenj – zato se je z birmancem smiselno pogovoriti o njegovih željah. Otroci, ki izhajajo iz krščanskih družin, razumejo, da je zakrament sam največje darilo. A sošolci bodo dobili draga darila … Dragi botri in starši – prisluhnite svojemu birmancu, kako razmišlja, kaj mu je pomembno. Najstniki ne marajo ovinkarjenja. Morda vas bodo njegove/njene želje presenetile.

Drugi nasvet: Podarite doživetje!

 Za birmo lahko podarite izlet po željah birmanca. S takšno izbiro se izognete »materialističnemu« obdarovanju. Z doživetjem obdarite birmanca z izkušnjami in spomini. Smiselno je dodati še drobno pozornost, nekaj, »kar ostane«. Morda nekaj, kar bo mladega človeka spremljalo in spodbudilo k tihemu pričevanju. Preprosta srebrna (ali jeklena) zapestnica ali ogrlica je dobra izbira.

X Knjige pa že ne, samo prah bo nabirala!

Če birmanec rad bere, nimate težkega dela. Izberite sproščeno, veselo mladinsko branje. A kaj, če mladostnik ni navdušen bralec? Knjige so tiste tihe spremljevalke, po katerih posežemo, ko smo v stiski. Ko se zdi vse sivo in temno. Ko smo poskusili že vse. Niti vedeli ne bomo, kdaj bo najstnik odprl knjigo.

Tretji nasvet: Izberite knjigo, ki bo prinašala pozitivno sporočilo o Bogu in gradila zdravo samopodobo. Predlagamo: Tečaj vere ali Ti si Božja zamisel.

Dražja darila in denar?
Botri in starši se dogovorite, kakšen spomin želite, da ima birmanec na dan svoje sv. birme. Če kupujete dražja darila ali če boste podarili denar, darilu/kuverti dodajte nekaj simboličnega, a preudarno izbranega.

Četrti nasvet: Izberite nekaj (p)osebnega.

Se vam zdi križ zastarela (ali prepobožna) ideja? V ponudbi imamo zelo moderne križe. Mladostni so in v trendu – križ, ki je kul in hkrati tiho nosi odrešenjsko sporočilo, je originalna izbira.

Peti predlog: Sveto pismo? Youcat Biblija!

Birmanci so Sveto pismo uporabljali že pri pripravi na birmo. Nekateri družinskega, drugi pa svojega. Če si birmanec Sveto pismo želi, ga izberite skupaj z njim. Zanimivo darilo ob birmi je YOUCAT BIBLIJA – izbor svetopisemskih poglavij, opremljen z duhovitimi ilustracijami. Youcat Biblija je Sveto pismo za raziskovalce in nemirne duše – ob Božji besedi boste izvedeli podrobnosti o nastanku posameznih besedil, o zgodovinskem okolju in času, v katerem se zgodbe dogajajo. Posebno bogastvo knjige pa so kratka pričevanja mladih in citati znanstvenikov, politikov, slavnih, ki pokažejo, kako aktualna je Božja beseda. Vedno in za vsakogar. Naš peti predlog.

SVETI ZAKON
Zakon je srečanje, ob katerem Bog ljubezen moža in žene združi s svojo ljubeznijo. (Youcat za otroke)

Knjige so kot čokolada, najslajše so tiste, ki jih dobiš od ljubljene osebe
V ponudbi Ognjišča je kar nekaj vsebinsko bogatih knjig, ki bodo lepa popotnica na skupni poti. Nov dom mladoporočencev bo popestrila tudi kuharska knjiga – saj že pregovorno ljubezen gre skozi želodec. S. Vendelina je znala poskrbeti za tovrstne tegobe. Dober tek!

Kropilnik, kadilnice, jaslice, kipec svete družine ali sodoben križ
Morda se zdi, da so to »praholovci«. A v ponudbi Ognjišča dobite prefinjene kipce, jaslice sodobnega dizajna, ki bodo popestrile dom in mu dale vsebino. Naj pravljičnost poročnega dne odsevajo tudi vaša darila. In naj traja!

DRUŽINA

SVETO PISMO
.. je darilo, ki ga lahko vedno znova odpreš. Tako kot vedno znova živiš poročne zaobljube. Vsak dan znova. Tudi Božja beseda nam govori – vedno znova in vedno drugače. Sveto pismo je lepa popotnica staršev mladoporočencema.

Namig 1: podarite odprto Sveto pismo, na stojalu iz masivnega lesa, z izpisano svetopisemsko vrstico iz Visoke pesmi.

Namig 2: zelo lepo darilo ob krstu ali poroki so tudi kipci svete družine, prefinjenega minimalističnega dizajna. Kipec je modna popestritev doma, ki prinaša sporočilo ljubezni.

NAROČILA: Ognjišče d.o.o., Trg Brolo 11, Koper, 05/611-72-20 (od 8h–16h),
ognjisce.narocila@ognjisce.si
Stroški odpremljanja in pošiljanja (preko Pošte Slovenije, v eur z DDV) za Slovenijo so vezani na končni znesek nakupa:

• za nakup do 9,99 € je strošek odpremljanja in pošiljanja 2,79 €,
• za nakup od 10,00 € do 29,99 € je strošek odpremljanja in pošiljanja 4,89 €,
• za nakup nad 30,00 € je strošek odpremljanja in pošiljanja gratis.

Pošiljanje v TUJINO: pošljite povpraševanje in posredovali vam bomo ceno.

NAŠE TRGOVINE:
KOPER, Trg Brolo 10
KRANJ, Koroška c. 19
MARIBOR, Gosposka ul. 17
PTUJ, Slovenski trg 14

pripravila Marjetka KOFOL PEZDIR

Prenovljena in z novimi fotografijami dopolnjena izdaja knjige o slovenskem misijonarju Janezu Madonu - očetu Serafinu Goriškem (prvič je izšla v Mali knjižnici Ognjišča leta 1987).

Podobno kot iskalci zlata iščejo to dragoceno rudo, jo kopljejo in spravljajo na svetlo, kjer prečiščena zablesti v vsej svoji krasoti, je tudi slovenski duhovnik Ludvik Ceglar v Braziliji, kjer je deloval od 1955–1978, odkril čudovit biser – našega primorskega rojaka, kapucinskega redovnika očeta Serafina Goriškega, velikega misijonarja med tamkajšnjimi Indijanci. Malokdo med nami pozna njegovo ime. Ceglar sam je dejal, da je ta veliki misijonar v domovini skorajda neznan. Nihče ga ni nikoli omenjal, čeravno ni živel v neki davni preteklosti, temveč tako rekoč v našem času: rodil se je namreč na Goriškem v prvi polovici prejšnjega stoletja, svoje dolgo in izredno bogato življenje pa je sklenil v daljni Braziliji v zadnjem letu prve svetovne vojne – leta 1918.

Ta knjižica, sestavljena na podlagi izčrpno dokumentiranega in zajetnega (450 strani) dela Apostolski misijonar oče Serafin Goriški izpod peresa duhovnika in pisatelja Ludvika Ceglarja, ki je izšlo kot redna knjiga Goriške Mohorjeve družbe leta 1982, skuša na neki način popraviti krivico, ki se je godila temu velikemu možu. Po zgledu svetniškega škofa Ireneja Friderika Barage in drugih slovenskih misijonarjev je bil oče Serafin Goriški ne le oznanjevalec Kristusove blagovesti med brazilskimi Indijanci, temveč se je trudil tudi za človeški dvig, za kulturo in civilizacijo teh zapostavljenih ljudi. Na straneh te knjižice, ki jo je pripravila zamejska goriška pisateljica Zora Piščanc, bomo spoznali mladost Janeza Madona, kakor se je poznejši redovnik-kapucin oče Serafin Goriški v svetu imenoval, predvsem pa njegovo misijonsko delovanje.
Ludvik Ceglar je svoje delo posvetil prvemu misijonarju katoliške Cerkve, “slovanskemu papežu Janezu Pavlu II. in slovenskim misijonarjem”.

(...)
Po treh letih redovniške vzgoje in bogoslovnega študija je bil Janez Madon 13. januarja 1851 posvečen v duhovnika. Služboval je po različnih krajih vse do leta 1871, ko se je pri dvainštiridesetih letih odločil, da gre za misijonarja v Čile, kjer so imeli kapucini svoje misijone med Indijanci. Na željo brazilske vlade pa so ga predstojniki poslali med Indijance v pragozdu v provinci Minas Gerais na severu Brazilije. Za sodelavca si je sam izbral petnajst let mlajšega redovnega sobrata očeta Angela iz Sassoferrata. Prihodnost je pokazala, da je res dobro izbral: oče Serafin je bil odličen predstojnik, oče Angel pa zvest in vztrajen sodelavec. Iz Rima sta odpotovala 8. februarja 1872 in po petindvajsetih dneh plovbe s parnikom sta 7. aprila 1872 prispela v Rio de Janeiro. Od tam sta na konjih odpotovala v svoj misijon v dolini reke Mukuri in prišla tja 13. aprila 1873, na Veliko noč. Na nekem posestvu belih naseljencev, kjer so imeli kapelo, sta darovala praznično mašo, ki se je je udeležilo tudi nad sto že krščenih Indijancev. S tega posestva sta več mesecev raziskovala okolico, da bi našla kraj, primeren za misijon. Svetovali so jima, naj bo ta kraj na še nezasedenem področju pragozda, primeren za zbiranje več rodov Indijancev; lega kraja naj bi nudila lep razgled in omogočala ustanovitev naselja, župnijskega središča in kasneje mesta, v bližini naj bi bilo dovolj zemljišča za obdelovanje in močni izviri pitne vode. Ko sta po dolgem iskanju tak kraj odkrila, je oče Serafin, prevzet nad čudovitim razgledom, vzkliknil: »Od tod ne pojdemo proč!« In res sta oba ostala tam do smrti: oče Serafin 45 let, oče Angel pa 63 let. Tam sta pustila vzorno župnijo in urejeno mesto Itambakuri.

Veliko teh let, zlasti prvih dvajset, je bilo zelo težkih in misijonarja sta bila pogosto v smrtni nevarnosti, ki jima je grozila s strani belih naseljencev kot tudi od Indijancev. Beli naseljenci so v svojem pohlepu hoteli zasesti ozemlje, na katerem so živela indijanska plemena, ki so se preživljala z lovom, in da bi to dosegli, so Indijance brezobzirno izkoriščali kot sužnje ali jih kar pobijali. Ti pa so se jim maščevali. Oče Serafin je že v svoji prvi pridigi poudaril vzvišen namen poslanstva misijonarjev. Priseljence je prosil, naj se družijo z Indijanci kot z brati, naj jih ščitijo in skušajo pridobiti njihovo zaupanje. Tak odnos do Indijancev okoliškim veleposestnikom ni bil všeč in so vse mogoče načine spletkarili proti očetu Serafinu. On je čez noč postal upravitelj ogromnega veleposestva, da bi pridelovali hrano za indijanske naseljence. Zanje je ustanovil šolo ter jih učil poljedelstva in raznih obrti in še kako prav mu je prišlo znanje, ki si ga je nabral v mladosti. Kasneje je ustanovil redno šolo za otroke in mladino; šolo za dekleta je zaupal redovnicam, ki jih je povabil iz Italije. Pri graditvi naselja, zlasti velike cerkve, je bil on sam arhitekt, nadzornik in delavec in tako z zgledom spodbujal svoje Indijance. 

iz vsebine

Trdno zaupanje očeta Serafina v lepo prihodnost naselja in misijona se je izkazalo kot upravičeno. K razvoju so veliko pripomogli njegovi redovni sobratje, ki so delo nadaljevali.
Okrožje Itambakuri je leta 1924 postalo občina s sedežem v samem mestu Itambakuri. Leta 1943 je občina štela 60.000 prebivalcev, od teh jih je 3.000 živelo v občinskem središču.
Župnik oče Gašper se je začel pri pristojnih oblasteh potegovati za državno priznanje nižje srednje šole v zavodu sv. Klare, kar je tudi dosegel. Februarja 1927 je država priznala tej šoli polno javno veljavnost, maja istega leta pa je bilo od države priznano tudi učiteljišče, iz katerega je izšlo na stotine učiteljic. Nekatere od njih so stopile v red klaris, ki se je izredno naglo širil po državi Minas. V istem letu je bila dozidana mestna bolnišnica, prav tako na pobudo očeta Gašperja.
Ta modri in delavni redovnik je bil po zamislih in delu podoben očetu Serafinu. Leta 1928 je začel izdajati dvomesečnik O Itambakury. Žal je moral svoje široko zastavljeno delo čez dobra tri leta opustiti zaradi tumorja v glavi, ki je povzročil njegovo prezgodnjo smrt: umrl je 16. maja 1932, ko mu je bilo komaj triinpetdeset let.
Nasledil ga je oče Klemen, ki je leta 1934 list obnovil pod naslovom Glas svetišča naše Gospe Angelske, toda že leto kasneje se je oče Klemen vrnil v Evropo in list je prenehal izhajati.
Staro cerkev so povsem prezidali, prav tako tudi poslopja okoli nje. V dolini pa so zgradili novo, veličastno cerkev Srca Jezusovega.
Od leta 1948 do 1968 je bila v samostanu filozofska in teološka fakulteta riodejaneirske kapucinske province. V njej so študirali tudi bogoslovci kapucinske province Minas in bogoslovci škofije Teofilo Otoni. Po letu 1968 je v samostanu le srednja šola.
Poleg bolnišnice, ki jo vodijo redovnice klarise, je v mestu še zavetišče za mladoletnike, otroški vrtec ter osnovna in gospodinjska šola.
Mesto je dobilo tudi letališče za medkrajevne polete po prostrani Braziliji. Na nekdanjem misijonskem ozemlju so nastajala številna nova naselja, nove občine, nove župnije.
Gorčično zrno, ki sta ga misijonarja oče Serafín Goriški in oče Angel iz Sassoferrata zasejala v brazilsko zemljo, je zraslo v mogočno drevo in obrodilo bogate sadove.
Njun sodelavec, domačin Dominik Pako, sin belca in Indijanke, je zapisal: »Naselje je kot bleščeč svetilnik pripomoglo k gmotnemu in duhovnemu razvoju pokrajine zaradi očetovske ljubezni misijonarjev.«
Zdi se nam, kakor da bi Janez Pavel II., prvi slovanski papež, imel pred očmi prav našega rojaka Janeza Madona – očeta Serafina Goriškega, apostola brazilskih Indijancev, ko je med svojim apostolskim potovanjem v Brazilijo, 11. julija 1980, v Manausu, središču Amazonije, v nagovoru misijonarjem dejal: »Še z eno besedo bi rad ganljivo počastil tisoče misijonarjev, ki so se od odkritja Brazilije do danes trudili na vsem tem brazilskem ozemlju. Oznanjali so besedo resnice in rodili Cerkve (sv. Avguštin). Koliko jih je prišlo iz svojih evropskih domovin z namenom, da se več ne vrnejo … Poklekujem pred vsakim od teh grobov in še bolj pred vsakim od teh misijonarjev, ki so bili ljudje kot mi, z napakami in slabostmi, vendar so postali veliki zaradi pričevanja popolne predanosti misijonom …«

pripravlja in izbira Marko Čuk

Oktobra leta 2001 je izšla tretja "knjiga zgodb", kakor je zbiratelj, prevajalec in urednik Božo Rustja takrat imenoval to zbirko knjig z zgodbami. "V vsaki zgodbi te knjige je skrit biser. Da ga odkrijemo, se moramo vsaj za trenutek ustaviti, ga poiskati. Ko ga bomo našli, bomo bogatejši. Če biser podarimo naprej, obogatimo še druge," je Božo zapisal knjigi na pot. Posvetil jo je p. Marku Ivanu Rupniku, učitelju in prijatelju, neutrudnemu pripovedovalcu zgodb o Gospodu Življenja za življenje ljudi. (knjiga se je kasneje "zvrstila" kot tretja v zbirko Zgodbe za dušo, ki se je s prvo knjigo z istim naslovom začela "odvijati" pred dvajsetimi leti) - tej prvi izdaji Drobnih zgodb z biserom sta potem v razmiku dveh let sledili še dve izdaji (ponatisa (2003 in 2005), leta 2009 pa je zgodb, ki so "podarjale bisere" spet zmanjkalo in potrebna je bila nova, četrta izdaja. Nekoliko smo jo prenovili, jo opremili s svežimi fotografijami in taka je še v prodaji. "Že po nekaj trenutkih branja doumemo, zakaj so knjigo ponovno natisnili. Knjiga je namenjena tako osebnemu branju kot pogovoru v različnih skupinah. Tudi brati jo je moč povsem različno: kot duhovni priročnik, kot zanimivo in bogato literaturo, kot zgodbe za lahko noč. Gotovo je le eno: na neki način se nas bo s svojo globoko sporočilnostjo dotaknila," je v oceni knjige zapisala Ines Cergol Bavčar.

Kaj se skriva za platnicami Drobnih zgodb z biserom? V vsaki zgodbi je prav zares skrit biser: včasih odkrito, včasih bolj zakrito. Kdor bo prisluhnil tem zgodbam, bo pritrdil njihovim sporočilom: prava sreča se skriva v osrečevanju drugih, ljubezen je iznajdljiva, zgled je najboljše vzgojno sredstvo, modrost je odkriti resnične potrebe sočloveka, prisluhniti drugemu, pravilno uporabiti svoj čas, Bog daje blagoslov, ko smo mi naredili svojo dolžnost, življenje pa mora biti neprestano prizadevanje za prijaznost, odprtost do drugega, modrost, odpuščanje ... v sebi skrivamo veliko bogastvo, ki ga odkrivamo v preizkušnjah, v premagovanju ovir, ki odpira nove, neznane poglede na življenje, nove možnosti ... Napreduje lahko samo tisti, ki je pripravljen tvegati, se odpraviti na neznano pot, sprejeti nove odgovornosti, posoditi Kristusu roke, da bi pomagal sočloveku, saj ni nič nemogočega za človeka, ki veruje in nič ni težkega za tistega, ki ljubi ... (Marko Čuk v Ognjišču)

Ti življenjski izseki niso uglašeni zgolj krščansko, temveč občečloveško. Kdorkoli prisluhne tem zgodbam, bo pritegnil njihovim osnovnim sporočilom: ustvarjaj si dober odnos do vseh stvari, ljubi in zaupaj, spodbujaj rast svojih naravnih darov, pravo prijateljstvo je balzam za dušo, v slogi je moč, ne daj se zasvojiti televiziji, otresi se ovijalki pohlepa, ne prelagaj odgovornosti na drugega, uravnavaj svoja dejanja po namigih tvoje duše, v stiski se ne predaj obupu, ne beži pred seboj, ne ustvarjaj si lažne podobe o sebi, Kristus je v bližnjem in v stvareh okrog sebe. Odkriti ga je treba. (Jože Zadravec v Družini)

iz vsebine

KAJ JE ČLOVEK?
Bog je ustvaril osla in mu je rekel: »Ti si osel. Trdo boš delal od jutra do večera in nosil težka bremena na hrbtu. Jedel boš travo in ne boš ravno inteligenten. Živel boš petdeset let.«
Osel odgovori: »Petdeset let takega življenja je več kot preveč. Prosim, ne daj mi več kot trideset let.« In tako se je zgodilo.
Potem je Bog ustvaril psa in mu je rekel: »Ti si pes. Človeku boš zvest prijatelj in boš pazil na njegove stvari. Jedel boš, kar bo človeku ostalo in boš živel petindvajset let.«
Pes odgovori: »Gospod, petindvajset let takega življenja je preveč. Prosim, ne več kot deset let.« In tako se je zgodilo.
Potem je Bog ustvaril opico in ji rekel: »Ti si opica. Skakala boš z drevesa na drevo in se obnašala kot idiot. Biti moraš vesela in tako boš živela dvajset let.«
Opica reče: »Bog, dvajset let klovnovskega življenja je preveč. Prosim, ne daj mi več kot deset let.« In tako se je zgodilo.
Nazadnje je Bog ustvaril človeka in mu rekel: »Ti si človek, edino razumno bitje, ki bo bivalo na Zemlji. Svoj razum boš uporabil za to, da si boš podredil druga živa bitja. Vladal boš na Zemlji in živel dvajset let.«
Na to odvrne človek: »Bog, biti človek le dvajset let je premalo. Daj mi, prosim, tistih dvajset let, ki jih je odklonil osel, petnajst pasjih in deset tistih, ki jih je odklonila opica.«
Tako je Bog poskrbel za to, da človek preživi dvajset let kot človek, druga leta pa lahko preživi, kakor sam hoče.

Človek lahko svoja leta porabi, da jih preživi kot človek, ki je božja podoba, kot osel, pes ali opica...

BABIČINA OČALA
Neki deček je dejal prijatelju, s katerim sta se igrala: »Ko bom odrasel, bi rad nosil taka očala, kot jih nosi moja babica. Z njimi more namreč videti veliko več kot večina drugih ljudi. Lahko vidi v človeku dobro, kjer vsakdo drug vidi le slabo. Videti more, kaj bi kdo rad storil, še preden to stori. Vprašal sem jo, kako more videti dobro, in odgovorila mi je, da se je tako naučila gledati, ko je postala starejša. In ko bom jaz odrasel, bi rad imel taka očala, kot jih ima babica, da bi videl dobro v ljudeh.«

Kako drugačen bi bil svet, če bi si nadeli babičina očala! Če bi jaz gledal dobro v tebi in ti v meni, kako prijetnejše bi bilo najino življenje.

pripravlja: Marko Čuk

Zakaj moram k maši? Kakšna je razlika med čudežem in čarovnijo? Zakaj se duhovniki ne poročijo? Zakaj pri obhajilu jemo Jezusa? Tudi vam otroci zastavljajo vprašanja o veri, Jezusu in krščanskem življenju, ki vas spravijo v zadrego? ... in številna druga otroška vprašanja o veri ...

V 27. zgodbah se preselimo v vsakdanjik slovenske krščanske družine. Glavni junak slikanice je Blaž: radovednež, ki rad sestavlja legokocke. Jezus je njegov superjunak. Odkriti hoče, kakšne supermoči ima, in mu poskuša biti podoben, zato neprestano sprašuje in s hudomušnimi domislicami nasmeji vso družino. Mami in ati se trudita odgovarjati in svoje otroke voditi k Bogu ... a velikokrat se znajdeta v zadregi.

5 razlogov, zaradi katerih vam bo slikanica všeč:
1. V njej so zabavne zgodbe iz krščanskega življenja, ki pokažejo, kako vero in Jezusa nevsiljivo vključiti v družinski vsakdan.
2. Napisana je na osnovi resničnih otroških vprašanj. Gotovo se je kakšna od opisanih prigod že zgodila tudi vam.
3. Knjiga pride prav: zgodbe so priročno izhodišče za pogovor.
4. Ob zgodbah so okvirčki (dodatna vsebina) treh tipov: otrokova molitev, namig za starše in didaktični namigi.
5. Knjiga je lična, polna igrivih, a preprostih ilustracij.

iz vsebine:

Pikast božič
Opravičilo sprejeto!
Bedanec Janez in sveti krst
Skrajšajmo post!
Postne prepovedi odpovedi
Kako se pokrižam?
Veliki četrtek in veliki petek
Pod Marijinim plaščem
Marijini in Martini otroci
Jezus in solata poskakljivka
Pogumno!
Vaje za duhove?
Svetopisemske igre
Kamen, palica in drevo
Kam gre Jezus na počitnice?
Supermoč: ponižnost
Družinska miza
Igramo se mašo
Hočem biti boljši!
Čistilna akcija
Čarodejka
Postal bom svetnik!
Po krivem obtožen
Otroška meditacija
Pismo sv. Miklavžu
Adventni dobrodelnik
Sveta noč, blažena noč!

Blaž je radovednež, ki rad sestavlja legokocke. Atija in mamo zasipa z vprašanji o Bogu in Jezusu – prav Jezus je njegov superjunak. Odkriti hoče, kakšne supermoči ima, in mu poskuša biti podoben.

Neža je že velika. Zelo rada riše, bere in raziskuje. Ko bo odrasla, bo pisateljica. Vedno rada sodeluje v družinskih pogovorih.

Anton se še uči govoriti. Kmalu bo tudi on zastavil prvo vprašanje.

nekaj že objavljenih vsebin iz knjige

pripravlja Marko Čuk

Pet spremljevalcev skozi štirideset svetih dni, nas želi vpeljati v duh tega svetega časa, da bi za nas postal čas očiščevanja in ozdravljenja. Jezusove besede naj postanejo program, s katerim si bomo v postnem času pridobivali notranjo svobodo in s katerim bomo prodrli globlje v skrivnost svojega življenja v veri. Skrivajo številne spudbude, kako lahko te besede globlje podoživljamo, da bo naše mišljenje in govorjenje ozdravljeno - in se bomo lahko rešili svojih strahov. Naj prebrane besede preženejo mnoge misli, ki nam rojijo po glavi, in jih nadomestijo z dobrimi in ozdravljajočimi.

več o ponudbi Skozi post v svetlobo velike noči (pdf print in pdf z linki - v spletno knjigarno Ognjišča)

pripravlja Marko Čuk

Z nami stopajo skozi življenje – od angela belega oblačila pa do angela smrti in večnosti, med njima pa je v knjigi predstavljenih še 52 drugih. Nekateri so nam vsem zelo blizu in znani, kot je npr. angel varuh, med vsemi najbolj priljubljen in češčen; drugi nas spodbujajo, nagovarjajo, pa tudi svarijo kot angel molitve, ki močno poudarja, da prava molitev odseva v dejanja ...
Skoraj vsi predstavljeni angeli pa prinašajo zlato zrno evangeljskega sporočila – da bi padlo na rodovitno zemljo bralčevega srca in bi z angelom luči nenehno svetlobo upanja prinašali med ljudi. Izbrane fotografije angelov je prispeval Ubald Trnkoczy.

Avtor p. Janez Šamperl o nastajanju knjige:
Angeli so me na poti življenja spremljali povsod, kjer sem bil, živel ali deloval. Lahko bi jih imenoval tudi ptujski ali piranski, sostrski ali spuheljski, gorski ali pa morda ljubljanski. Lahko bi bili celo creški, zagrebški, sarajevski ali asiški ...
Sam Bog ve, ali bi kdaj »stopili na papir«, če mi ne bi bilo dano narediti »asiškega koraka«, živeti in delovati v tem, angelom izjemno naklonjenem, okolju Sacra Conventa in Frančiškovega groba.
Od kod so angeli »prileteli«?
Bil je moj prvi božični večer v Assisiju. Po skupni molitvi in božični večerji smo se bratje razkropili po sobah, da bi si nekoliko odpočili in se pripravili za polnočno mašo. V tem tihem svetem večeru, daleč od domačega kraja – a doma ob Frančiškovem grobu – v očetovi hiši, so me misli odpeljale na betlehemske poljane ...
Čisto spontano, skoraj nevede sem vzel v roke pisalo in tisto, kar je nastalo, se je kar sámo angel spomina poimenovalo ... Potem so angeli prihajali vse pogosteje, bilo jih je vse več in več in več. Če se je le dalo, sem jih karseda prijazno sprejel.

iz vsebine

ANGELI NA POTI ŽIVLJENJA

Angeli na poti slehernika
križem rok že ne držijo.
Vedno so blizu človeka
in mu ob strani stojijo.
Vestno spolnjujejo
vsa Božja naročila
in vse, kar je dobro
za ljudi,
jemljejo neposredno
z Božje dlani.

Ker gledajo z druge –
nebeške strani,
poznajo tudi nam še
prikrite stvari ...
Ljudje smo rojeni zato,
da bi živeli večno,
kar angeli dobro vedo.

V nebeški gloriji
so v brezštevilnih trumah zbrani,
z angelskimi kori so obdani.
Eni pa so tukaj blizu –
ves čas med nami,
peščico izmed njih
ta knjiga predstavi ...

Naj te njihova
angelska roka poboža,
iz tvojega življenja
odstrani vse, kar te ogroža,
da boš z bližnjimi in daljnimi
živel veselega in mirnega srca
ter častil vsemogočnega enega Boga.

pripravlja Marko Čuk