iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

»Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je prav dobro. In bil je večer in bilo je jutro, šesti dan.«
Pri vsakem od šestih dni, razen drugega, pisec poudarja, ponekod celo dvakrat, da se je Bogu to, kar je naredil, zdelo “dobro”. Samo tukaj, in nikjer drugje, pa “dobremu” doda še prislov zelo.

Ko je Bog s stvarjenjem človeka zaključil svoje stvariteljsko delo, ga je ocenil kot “zelo dobro”.

Tudi cilj našega potovanja je bil priti do tega spoznanja: da smo nekaj zelo dobrega. O tem pričuje nešteto stvari, kot smo se lahko sami prepričali.
To spoznanje, ki je gibalo našega odrešenja in izhodišče za osebno prenovo, moramo v vsakdanjem življenju ohranjati in negovati – v sebi in drugih.
Vsakemu, ki ga srečamo, moramo pomagati odkriti lastno lepoto in dostojanstvo.
Dolžnost vsakega starša je, da otrokom pomaga odkrivati lepo in dobro v sebi. In tega ni malo.
Nikoli ne bom pozabil besed svetega Janeza Pavla II., ki jih je izrekel 19. aprila 1984 na enem izmed prvih svetovnih dni mladih. Ta so takrat potekala v Rimu vsako leto na cvetno nedeljo. Kot mladeniča, ki je ponovno odkrival svojo vero in bil še poln duhovnih ran, so me papeževe besede zadele v živo in mi obenem pomagale sprejeti mojo moškost. Med homilijo je množici mladih, ki smo se zbrali na Trgu svetega Petra, zastavil naslednja vprašanja:
»Kakšen mora biti človek? Kakšen človek je vredno biti? Kakšen moram biti, da bi dal pravo vsebino človeškosti, ki mi je bila dana?«
Sledil je njegov gromki odgovor, ki so mi je za vedno vtisnil v srce:
»Vredno je biti človek, ker si bil človek ti, Jezus!« (konec)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

»Bog je rekel: “Glejta, dal sem vama vse rastlinje, ki rodi seme po vsej zemlji, in vse drevje, na katerem je drevesni sad, ki rodi seme. Naj vama bo v živež. Vsem živalim zemlje, vsem pticam neba in vsemu, kar se giblje na zemlji in ima v sebi življenje, pa sem dal v živež vse zelene rastline.” In zgodilo se je tako. Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je prav dobro. In bil je večer in bilo je jutro, šesti dan.«
Bog ob koncu šestega dne človeku izroči dar živeža, ki ga bo ohranjal pri življenju.

Hrana je tu predstavljena kot češnja na torti Božjega stvarjenja in znamenje njegove očetovske skrbi. A ravno zaradi uživanja (prepovedane) hrane bo človek le dve poglavji kasneje izgubil svoje dostojanstvo in postal medla senca samega sebe.
Da bi imeli polno življenje, moramo jesti ‘svoj kruh’.

Paziti moramo na svojo prehrano in dobro jesti. V nasprotnem primeru lahko izničimo vse zdrave korake, ki smo jih naredili.
Vemo, da za večino ljudi ni največja težava, kako se znebiti odvečnih kilogramov, ampak kako ohraniti želeno težo …

Če želimo postati modri, moramo uživati dobro in visoko kalorično hrano. Ta daje človeku modrost. Da bi lahko razločevali, moramo jesti dobre in izdatne jedi.
Kdor je odrasel ob naravno pridelanih in svežih živilih, še slišati noče za nadomestke.
Tistemu, ki že vedno je samo na hitro pripravljeno hrano, ne ponujaj gurmanskih specialitet.
Kdor je vajen kristalno čiste studenčnice, se mu kalna deževnica studi.
Če želiš svojemu otroku privzgojiti čut za lepoto, ga postopoma uvajaj v vedno lepše in boljše stvari.

Učimo se iz dobrega. Seveda se učimo tudi na napakah, a le to, da smo se zmotili. Če se želiš nekaj naučiti, pojdi k tistemu, ki se na to spozna.
V lepem in dobrem ostajamo in vztrajamo tako, da uživamo zdravo, hranljivo in dobro hrano. Zato jejmo zdravo in dobro!
Tu je naša zadnja vaja: naredimo si seznam stvari, ki so dobre in koristne za nas. Imejmo ga vedno pri roki in ga sproti dopolnjujmo – predvsem pa ga uporabljajmo. Držimo se vsega, kar nam je v preteklosti pomagalo najti pravo pot.
Jejmo dobro in zdravo hrano, ne pa slabe in škodljive!
Če si v neki restavraciji jedel slabo, se tja nikoli več ne vrneš, kajne?
Če ti je nekaj škodovalo, se tega izogibaj.
Sestavljanje posameznih kamenčkov življenjskega mozaika je za krščansko vzgojo pomembnejše, kot si morda mislimo.
Cerkev je od nekdaj spodbujala umetnost.
Zgledujmo se po lepem in dobrem, pa nam grdo ne bo več zanimivo. Držimo se modrih in ponižnih, ki znajo ljubiti – in bomo ostali v resnici.… (prihodnjič konec)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Pravo vprašanje, na katerega moramo iskreno odgovoriti, se glasi: “Za koga živim?” Živeti samo zase, v vsem iskati samega sebe in svoje zadovoljstvo, je najhujša obsodba. Če se nikoli ne odprem nikomur, tudi sam nisem nihče.
Če želimo varno priti do cilja, si moramo vsak dan zastavljati vprašanje: “Za koga živim?”

Ozrimo se okoli sebe in začnimo odgovarjati.

Vesela novica je, da nas je Kristus odrešil iz sužnosti greha in zagledanosti vase. Zato lahko zaživimo rodovitno in obrodimo sadove. Mladi ljudje lahko vse svoje življenjske sile usmerijo v rodovitnost.
Zato se pred vsakim svojim načrtom ali dejanjem vprašajmo, ali je namenjen še komu drugemu kot meni. Kam vodi to, kar bi rad dosegel?
Kot rečeno, obstajajo rodovitna in nerodovitna dejanja. To spoznanje naj nas razsvetljuje pri vsaki odločitvi.
Ugotovili smo, da vsak nov začetek – če želimo zaživeti na novo – zahteva tudi konec, prenehanje oziroma opustitev nečesa starega.
To med drugim pomeni, da se ne smemo več odtujevati; sprejeti moramo svoje prioritete in omejitve, zavračati sugestije, ki vodijo v prekletstvo, ne iskati tega, kar ni ‘moje’, se odpovedati malikom – lažnim predstavam o Bogu in sebi – in ne zavidati drugim. Vsa taka dejanja so nerodovitna!
Cilj naše prenove je rodovitnost; začnemo pri svojem življenju, pristanemo pa v življenju drugih. Naše ozdravljenje je v osrečevanju drugih; edino pravo veselje je tisto, ki ga naredimo drugim in edino pravo bogastvo tisto, ki ga delimo z drugimi; stvari, ki se jim nismo pripravljeni odreči, niso naša last, ampak smo mi njihova; da smo res lastniki, dokažemo tako, da se temu svobodno odrečemo.
Konec koncev je naše ozdravljenje v tem, da se znebimo neznosnega bremena svojega nenasitnega ega in postanemo rodovitni za druge. Šele takrat odkrijemo svoj pravi jaz.
»Človek najde samega sebe samo, če se sebi odpove. Jezus Kristus je popolni človek zato, ker se je sebi popolnoma odpovedal.« … (konec 6. poglavja)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Naš končni cilj je rodovitnost oziroma posredovanje življenja. Rodovitnost pomeni omogočiti nekomu, da pride na svet, se razvije in zaživi v polnosti.

“Ali sem komu posredoval življenje? Ali sem za koga živel? Sem koga osrečil?” To bodo zadnja vprašanja, na katera bomo morali odgovoriti pred smrtjo. Odgovor nanje nam bo povedal resnico o nas in o tem, kako smo preživeli svoj čas na tem svetu.

Ko bom čutil, da se mi približuje zadnji dan, se ne bom spraševal, ali sem bil uspešen, ali sem dovolj užival in dobil vse, kar sem hotel. Vprašal se bom, ali sem komu naredil kaj dobrega.
Če bom lahko odgovoril pritrdilno, bom vedel, da sem živel polno.

Imeti v sebi “odtis Božjega bitja” oziroma “Božjo podobo”, pomeni biti rodoviten – pomeni življenje želeti, posredovati, varovati in zanj skrbeti.

Zato se mi zdi rodovitnost najbolj jasno znamenje dobrega, ki ga moramo iskati pri duhovnem razločevanju. … (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

Moj zvesti prijatelj

Molitev Sveti angel, varuh moj je tista otroška molitev, ki jo mnogi verni starši najprej položijo na ustnice svojih otrok. V knjigi (slikanici) Angel varuh (Moj zvesti prijatelj) se vse začne s stvarjenjem našega sveta, ki mu je Bog vtisnil pečat ljubezni, zato lahko rečemo, da je svet velik dar, ki ga podpisuje Ljubezen. To je tudi zakon, ki povezuje ljudi, ki z razumom in voljo gospodujejo vsemu ... Poleg zemlje imamo tudi nebo, na katerem je sonce, luna ... in nebesa, prostor, kjer biva Bog, torej je to kraj ljubezni. Ljubezen je zakon, ki povezuje ves svet in z molitvijo Sveti angel se učimo prav te ljubezni ... V knjigi potem sledimo razlagi molitve Sveti angel: najprej o angelih, ki so duhovna bitja, in vedno gledajo Boga, njemu pripadajo in so Božji poslanci in posredniki na zemlji ... Bog pa ljubi vse, ki verujejo vanj, zato je posameznim angelom dal nalogo, da nas spremljajo skozi življenje. Angeli so nam dani osebno, nosijo naša imena ...in nas podpirajo in varujejo ter nam pomagajo spoznati ljubezen ...
Knjiga tudi razloži, kaj delajo angeli varuhi:  slavijo Boga, pomagajo nam, da živimo sveto, da slišimo Jezusov glas, varujejo nas pred tistimi, ki nam hočejo storiti kaj slabega ... Angel nam stoji noč in dan ob strani, je naše tretje uho, ki mu prvimo vest, vodi jo in po njej se nam oglaša Sveti Duh. Angeli nam vedno hočejo dobro in nam pomagajo rasti v ljubezni do Boga in ljudi ... le prisluhniti moramo sporočilom ljubezni ...
Na koncu knjige pa izvemo še, kje kako so angeli posredovali Božje načrte za odsrešenje in srečo sveta. Navedeni so odlomki iz Svetega pisma, v katerih nastopajo angeli: preroka Elija, ki so ga preganjali sovražniki, je v puščavi krepčal angel - angel Gabriel je bil poslan od Boga in je Mariji oznanil, da bo z delovanjem Svetega Duha postala Jezusova mati...Betlehemskim pastirjem je angel oznanil Jezusovo rojstvo ... Jožefu se je v sanjah prikazal angel in ga opozoril, naj z otrokom in Marijo beži v Egipt, da ju reši pred zlobo kralja Heroda ... preberemo pa lahko tudi, kaj je o angelih povedal papež Frančišek ...

iz vsebine

VARUH MOJ
Bog je malce nenavaden, ker ljubi vse, vse ljudi.
Vse otroke.
Vse mlade.
Vse moške.
Vse ženske.
Ljubi vse tiste, ki verujejo vanj,
tiste, ki ga ljubijo, in tiste, ki ga ne ljubijo.
Njegova ljubezen je tako velika, da je posameznim angelom
dal nalogo, da vsakega od nas spremlja vse življenje.
To je torej angel varuh:
duhovni prijatelj, najrazumnejši, najčistejši,
ki mu je Bog naročil, da nas podpira in varuje
in predvsem, da nam pomaga spoznati Ljubezen.
Angel varuh je tako velik dar,
da boljšega ne bi mogel dobiti.
Angel varuh ti je dan osebno, nosi tvoje ime.

 

VSEGA HUDEGA ME BRANI
Angel varuh je vedno s teboj.
Govori ti.
Njegov glas prihaja iz notranjosti, iz srca,
in ti govori kot razločna misel.
To je glas brez zvoka, toda zelo močan, razločen, jasen.
Tudi če ne slišiš zvoka, je že zaživel
v tvoji misli in tvojem razmišljanju.
Lahko ga slišiš.

 predstavitve pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Knjižne izdaje založbe Ognjišče

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

To, kar smo, smo zaradi odnosa z drugim. Drugi ‘naredi’ iz mene to, kar sem, me izbeza iz moje odtujenosti in iz mene izvabi najboljše.
Mnoga slaba dejanja so posledica odsotnosti odnosa. Stvari, ki jih počnemo daleč od drugih, na samem in dvolično, vodijo v nešteto grehov.
Drugi so kot otroci, ki iz nas delajo starše. Ob njih postajamo to, kar smo v resnici.

Svojega starševstva se v polnosti zavemo šele, kadar z otrokom vzpostavimo neposreden odnos – kadar nas potrebuje in zaradi njega trpimo. Kadar pa nimamo odnosa z nikomer in se vrtimo le okoli lastnega popka, pride iz nas najslabše. Edina resnica je ljubezen. In ljubezen je odnos. Glagol “ljubiti” je prehoden.

Ljubezen je razlog mojega obstoja in cilj mojega človeškega potovanja. Ljubezen mi daje istovetnost – sem, kadar ljubim. Samo kadar ljubim in služim, se gibljem s polno hitrostjo in napredujem.
Bog ni neko abstraktno božanstvo, ampak Oče in vir vsega očetovstva. Njegovo usmiljenje pa izžareva tudi njegovo materinstvo.
Zavračanje moškosti ali ženskosti je zavračanje očetovstva in materinstva.

Vsa sebična dejanja – v Cerkvi jim pravimo grehi – so storjena zunaj odnosov in ne upoštevajo drugih. Zato so zgrešena in zlagana ter pačijo človeško naravo.
Greh pa ne uničuje le odnosov, ampak tudi moj pravi jaz, ki se razodeva v odnosih, in ga nadomešča z lažnim.
Abstraktni Bog, o kakršnem govorijo filozofi, ne zanima in ne odrešuje nikogar. Zame Bog ni le neka višja sila, ampak Oče – moj Oče!

Bog je naš Oče, ki se razodeva v odnosu z nami.
Od prvega greha naprej se človek večinoma ukvarja s samim seboj in s tem izkrivlja svoj pravi jaz. Pozabljamo, da smo samo v odnosu z nekom, drugače pa nismo.

Če ne prejmeš nobene besede in je ne posreduješ nikomur, NISI. Greh nas vabi, naj živimo ločeno, neodvisno od drugih.

V Jezusovi obljubi skesanemu razbojniku na križu: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju!« mnogi vidijo vstopnico za v nebesa. Toda najpomembnejši besedi v tem stavku nista “v raju”, temveč “z menoj”. Kot da bi mu Jezus hotel povedati: “V raju boš z menoj; biti v raju pomeni biti z menoj” – nebesa niso nek kraj, ampak odnos z nekom. … (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Zadnja stopnja duhovnega razločevanja na prvi ravni zadeva posredovanje življenja. Glavno merilo vsega, o čemer smo tu govorili, je življenje drugih. Namen vsega, kar smo povedali, je prehoditi pot od osamljenosti do odnosa. Vse naše ponovno začenjanje ima en sam cilj: usposobiti nas za posredovanje življenja.

Ljubezen je luč, ki mi pomaga prepoznati začetne danosti, ljubezen je moja prava prioriteta; bližnji je moja blagoslovljena omejitev; vsak navdih me nagiba k ljubezni, ker prihaja od Svetega Duha, ki je Ljubezen; ponižanja, če jih sprejmem, me usposabljajo za vstajenjska dejanja, ki so dejanja ljubezni; pravi blagoslovi so tisti, ki odražajo Božjo ljubezen v mojem življenju.

Skratka, merilo vsega je življenje drugih. Je rodovitnost.

Ali sem na dobri poti, ne morem povedati sam, ampak tisti, ki živijo z menoj. Njih je treba vprašati. Bistvo moje moškosti je namreč moja sposobnost za posredovanje življenja. Moje očetovstvo.

Zakon možu in ženi nudi ustrezno okolje za uveljavljanje njune rodovitnosti, ki se uresničuje v očetovstvu in materinstvu. Očetovstvo je vrhunec moškega psihofizičnega razvoja, materinstvo pa ženskega.
Vsak človek mora opraviti pot od sina do očeta oziroma od hčere do matere. A nekateri sinovi in hčere to ostanejo vse življenje. Starši skrbijo za otroke in zadovoljujejo njihove potrebe, dokler ti ne postanejo sposobni poskrbeti zase in za druge. A nekateri otroci nikoli ne odrastejo in se ne postavijo na lastne noge. Poročenost, očetovstvo in materinstvo namreč zahtevajo preskok iz zagledanosti vase k služenju drugim.

Nekateri moški, ki med dvorjenjem svojim izbrankam obljubljajo nebesa na zemlji, po poroki povsem odpovejo kot možje in očetje, ker so za to preprosto nezreli.
Kot žene in matere lahko odpovejo tudi najlepše, najpametnejše in najbolj zaželene ženske, ker se zaradi zagledanosti vase ne znajo nikomur predati.

Kakšno vlogo naj bi moški in ženska igrala v zakonu.
Oče in mati sta v družini kot vrata, ki jo varujejo pred zunanjimi in notranjimi nevarnostmi. Mati je tista, ki po naravi reče “da”, oče pa bi moral znati reči “ne”.

Svet potrebuje očete. V Cerkvi bolj kot duhovnih poklicev primanjkuje odraslih, zrelih oseb. Primanjkuje nam očetov. Pa ne le v Cerkvi, ampak povsod po svetu. … (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Kaj pa gospodovanje kot eden izmed vidikov človekove podobnosti z Bogom?

Gospodovanje ni tiranstvo, ampak dobro upravljanje in izboljševanje stvarstva.
Gospostvo, oblast, vladanje. Vsak človek – moški in ženska – je obdarjen s sposobnostjo za gospodovanje, ki jo mora dobro uporabljati in tako uveljavljati svojo podobnost z Bogom.

Kakšno “oblast” mi je dal Bog? Čigav varuh sem? Vsak moški in vsaka ženska sta za nekoga odgovorna. Vsi, čisto vsi, smo dolžni skrbeti za nekoga – četudi za sojetnika v ječi.
In ne le to. Imamo tudi sposobnosti, ki nam omogočajo, da gospodujemo nad stvarmi.

Vedno lahko naredim nekaj dobrega. So stvari, ki jih ne more namesto mene narediti nihče drug. Lahko vprežem svoje darove in sposobnosti in za nekoga poskrbim – ali pa ne! Živimo v družbi, ki noče ničesar tvegati in si nad potrebami ubogih umiva roke z izgovorom: “Sem mar jaz varuh svojega brata?” Rimljani pravimo temu “delati vse z levo roko” – čeprav smo desničarji –, se pravi brez ljubezni, zavzetosti in občutka za druge.

Živeti po liniji najmanjšega odpora, površno prelistavati knjigo svojega življenja, preskakovati poglavja, ne da bi se vanjo poglobili. Živeti od enega odmora za kavo do drugega. Brez vztrajnosti in brez življenjske strasti.

Tudi najbolj vzvišena dejanja so prazna, če so narejena brez ljubezni. Nasprotno pa ljubezen oplemeniti tudi najbolj vsakdanja opravila.
.
Lepo in pomirjujoče je sprejemati vsakdanja opravila in z njimi služiti drugim. Osrečujoče je videti, da smo nekomu pomagali, četudi nam za to ni hvaležen. Pravzaprav je tako še lepše.
Služenje nagrajuje samo po sebi. Kdor tega ne verjame, naj se pogovori s kako brezposelno osebo. Brezposelni bolj kot zaradi ekonomskega pomanjkanja trpijo zato, ker se počutijo nekoristne. Tudi ostarelim je najtežje sprejeti to, da niso več nikomur potrebni.

Delati pomeni ljubiti. Bistvo vsakega dela je služenje, ne zaslužek, ki je le njegova posledica. Če je po eni strani odtegovanje pravičnega plačila delavcu zelo resen, v nebo vpijoč greh – kot je bilo zapisano že v Katekizmu svetega Pija X. in ponovno poudarjeno v Katekizmu Katoliške cerkve –, je po drugi strani delo zgolj zaradi zaslužka popačenje njegovega bistva. Če naše delo ni usmerjeno k služenju, je edino zadovoljstvo, ki ga ob njem doživimo, nakazilo plače enkrat mesečno, vse druge dni pa nujno zlo, ki ga pač moramo prenašati. Lahko si predstavljamo, kako se počuti nekdo, ki briše zadnjice bolnim in prazni smetnjake samo zaradi denarja, ali vodi podjetje samo zato, da bi obogatel.
Dejstvo je, da nas že od otroštva osrečuje to, da lahko z uporabo svojih talentov in sposobnosti naredimo nekaj dobrega in lepega. Ponavljam: delo je lepo, četudi se nam zanj nihče ne zahvali.

Služenje je nagrajujoče samo po sebi, ker nam omogoča izkazovanje bratske ljubezni. Je pot k mojemu pravemu jazu, pot k ljubezni. Svoje sposobnosti uporabim za služenje drugim.
To je zelo pomembno za duhovno razločevanje.
Imaš ženo? Ljubi jo, za Božjo voljo! Imaš otroke? Posvečaj se jim in jih dobro vzgajaj. Imaš prijatelje? Ne zanemarjaj jih! Imaš še dokaj zdravo telo? Skrbi zanj! Imaš nek talent? Okleni se ga z obema rokama in ga razvijaj. Si v nečem dober? Daj vse od sebe! Vrzi se v avanturo življenja!

Karkoli delaš, delaj na polno! Ker se izplača. Ker to pomeni živeti.
Naši posebni darovi niso namenjeni potrjevanju samega sebe, ampak služenju. Kako osrečujoče je prejemati milosti in jih deliti z drugimi!

Bog vsakemu od nas daje gospostvo nad našo resničnostjo, medtem ko nam hudič ponuja gospostvo nad utvarami. Če vztrajamo v resničnosti, se vse čudovito izide, če pa se odtujujemo, vse postane groteskno, dramatično in se konča s polomijo. Morda se kdo sprašuje, kako lahko, na primer, svoje gospostvo uveljavlja otrok z Downovim sindromom. Tako, da z iskrenim izražanjem svojih čustev iz vseh izvablja najboljše. Ima oblast množiti ljubezen v tistih, ki ga obdajajo.
Od kod izhaja naše gospostvo? Iz naše podobnosti z Bogom. Vsak od nas ima gospostvo, ki se mu ne sme odreči. To pa ne pomeni vladati nad drugimi, ampak jim služiti kot dobri oskrbniki mnogotere Božje milosti.
Kako pa naj Božjo milost posredujemo drugim?
Čas je, da preidemo k zadnjemu vidiku.. … (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj