Kako je mogoče s pomočjo duhovne proze najti Boga?
Pred nami je druga knjiga duhovne proze,ki se zdi korak naprej v iskanju Božjih odgovorov na pojave časa. Mogoče odseva tudi višjo stopnjo duhovne odprtosti, a zasluga ni moja – ponižno se klanjam večnemu Učitelju. On daje, kadar hoče, in On veleva, kateri misli je potrebno slediti, da bi govorica predramila speča ali otopela srca in jih napotila v smer zveličavne obljube.Zapisi naj bi pomagali razumeti globine opisanih pojavov in služili kot smerokaz na zapleteni poti do pravičnih spoznanj. Svojega prepričanja ne vsiljujem in si tudi ne bi drznil tega početi, ampak prepuščam posamezniku, da se svobodno odloči.
Bralcu seveda želim, da se odloči za Jezusa, ker je le on večen in ker smo samo prek njega večni tudi mi.Trilogija, ki se s to drugo knjigo pomembno uresničuje, stopa v slovenski knjižni svet pod glavnim naslovom, da je zasidranost v veri odrešujoče izkustvo. Vse premalo se ga zavedamo. Vera v Jezusa je sicer osebna odločitev, a življenje iz nje sodi v javni prostor. Pripadnost Bogu zahteva občestvenost, saj se Duh, ko blagoslavlja svoje stvarstvo, veseli skupnega izkazovanja ljubezni ...

Ugodna ponudba: Zasidran veri I in II za 29,85 € (25 % popusta)

Boga ljubiti je največji uspeh človeka. Njega iskreno, ne namišljeno, globoko ljubiti. Prav za to ljubezen smo rojeni. Zanjo ustvarjamo. Zaradi nje smo iskalci smisla.Boga ljubiti je največji uspeh človeka. Njega iskreno, ne namišljeno, globoko ljubiti. Prav za to ljubezen smo rojeni. Zanjo ustvarjamo. Zaradi nje smo iskalci smisla.Naj bo prebiranje naslednjih strani koristno potovanje proti obzorjem te ljubezni. (Peter Millonig)

iz vsebine:

ČLOVEK NE ŽIVI SAMO OD KRUHA

Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.Tako pravi Sveto pismo, ki mu zaupamo.Kajti knjiga knjig ne vsebuje prevare, saj je delo Svetega Duha.Božja beseda, to je glavno sporočilo, v sebi ne nosi smrti.Kot večna ljubezen tega ne zmore.Nasprotno – daje, krepi in obnavlja življenje.Človek, ki dopusti, da se ga dotika beseda nebeškega kraljestva, je vzravnan in napolnjen z energijo, ki prinaša hranila celicam telesa.Hranila spoznanja.Kalorična vrednost Božje govorice je namreč resnica.Čim bolj se poglabljamo v resnico življenja, tem bolj postajamo živi.Dovzetni smo za pričevanje Vstalega, čigar beseda je večna.Če ne bi dajali svojemu telesu jedi in pijače, bi oslabeli in umrli.Če se ne bi prehranjevali z Božjo besedo, bi telo sicer živelo, vendar brez kisika Duha.Hodili bi po svetu, a v sebi bi nosili mrtvo dušo.Kdor se odvrača od Boga, je utelešeno protislovje.Živ mrlič.Koliko je takih.Jezus se je daroval prav zanje.Da bi mogli stopiti iz groba brezbrižnosti in sovraštva do zapovedi trajne Resnice.Živeti iz resnice pomeni, da poslušamo Božjo besedo, da jo slišimo in jo ponotranjimo.Kajti le ona prinaša življenje, ki je več kakor življenje telesa.

(...)

DAJ MI

Daj mi, Gospod, spoznanje resnice.Ne zavrzi mojih želja, kajti v Tebi je zajeta vsa modrost.Ničesar ne morem vedeti brez nje, brez njenega obiskovanja.Daj mi vedro srce, da bom obstal v urah bolečine.Ne štej mi v slabo nestanovitnosti, kajti moja narava je šibka.Ničesar ne zmorem brez Tvoje opore.Daj mi, da bom sejal mir.Ne zadržuj se ob mojih grehih, kadar ponujam delitve.Ničesar namreč ne morem storiti brez srčnosti, ki edina pomirja.Daj mi voljo do pravičnosti in ljubezni.Ne mudi se ob mojih napakah, ki se porajajo iz nezvestobe.Nič dobrega ne nastaja, kadar mi primanjkuje ljubezni in nisem pravičen.Daj mi zdravje, da bo moje zemeljsko delo pričalo o zmagovitem.Ne odpiši me, kadar se spozabim in črpam moč telesa za svetne užitke.Nič koristnega namreč ne prinašam drugim, ko sem oropan življenjske sile.Blagohotno se ozri name, Jezus, ko deliš nebeški blagoslov.Vem, da ga nisem vreden, a  brez njega nimam življenja.Sprejmi me v svoje srce, ko zbiraš prijatelje, da služijo Tvojemu imenu.Vem, da ne zaslužim te časti, a brez nje se, kot izobčenec, pogrezam.Varuj me pred vsem slabim, ko sile pekla zalezujejo žive.Vem, da nimam zanesljive kreposti, a brez Tvojega varstva sem izgubljen.Daj mi, Gospod, življenje.Kajti samo za življenje se splača živeti.Za nič drugega, ker je vse drugo manj od te resničnosti.

(...)

Z OČMI SRCA

Z očmi srcaGledamo, pa ne vidimo.Sicer ni nič narobe z našimi očmi, ki zaznavajo vse okoli sebe in vidijo daleč in globoko.Prepoznavajo oblike sveta, črke na potiskanem papirju, barve neba, vendar se jim ne izrisuje bistvo.Če namreč ne gledamo z očmi srca, nismo videli ničesar.Nismo videli brata ob sebi, ki potrebuje pomoč.Prezrli smo proseče obraze, ki nas obdajajo.V družbo, ki je razklana, ne prinašamo miru, ampak ostajamo nemi opazovalci obremenjenih razmerij.Ne vidimo Boga ne njegove nenehne navzočnosti v svetu.Ne znamo razbrati življenjskih znamenj, ki nam govorijo, naj se spreobrnemo.Vztrajamo na okopih samovšečnosti.Polni smo vsakršne domišljavosti in nečimrnosti.Če ne gledamo z očmi srca, ne vidimo svoje majhnosti.Ne znamo izmeriti lastnega pomena v odnosu do Večnega.Mislimo, da smo enaki Bogu, ne pa usodno odvisni od Njega.Šele z Jezusovo odrešenjsko ponudbo smo namreč postali ljudje.In poveličana bitja prihodnjega veka.Če ne gledamo z očmi srca, ne gledamo na življenje z vidika Odrešenika.Zavračamo silo ponižnosti in moč usmiljenja.Ograjujemo se od zdravilnih učinkov, ki jih prinaša dobrota.V darovanju vidimo nesmisel, ne pa vzorec za graditev trajnega občestva.Šele ko gledamo s srcem, vidimo in spoznamo.Svoj svet pridružujemo nebeškemu in pred nami se odpira prostor resnice.

pripravlja: Marko Čuk

kuharica

Kuharica s. Vendeline se je v preteklosti priljubila kuharjem in gospodinjam, saj odraža bogastvo in raznolikost slovenske kuhinje. Njena preprostost in bogastvo jo priporočata tudi danes tistim, ki že znajo kuhati in tistim, ki bi se te ‘umetnosti’ radi naučili. Knjigo smo ponatisnili pri Ognjišču ... zdaj je spet z nami ob štedilniku največja učiteljica slovenske kuhinje s priljubljeno knjigo (kuharico) ... Po tavanju in iskanju med tujimi lonci se vračamo domov k prehrani, ki izhaja z naših vrtov, naših kuharskih receptov in našega okusa. Slovenci imamo izvirno kuhinjo, ki nas ohranja čile in zdrave.

Recepte, zbrane v knjigi, spremlja jasna razlaga in slika za sliko, ki nam olajšajo pripravo jedi. Edina prava prehrana za ljudi na tem koščku vesolja. Odprimo kuharico s. Vendeline, jo postavimo na pult k ognjišču in z ljubeznijo pristavimo lonec.

Za vse nas in za zmeraj ostaja naša učiteljica s. Vendelina.

Kuhanje se marsikomu zdi vsakdanje opravilo, od katerega smo odvisni, saj brez hrane ne moremo živeti. Toda kuhanje je tudi nekaj več, saj je vsak obed tudi srečanje. Vsak narod ima svoje značilne jedi. Tudi Slovenci.

Edvina Novak, urednica kuharic sestre Vendeline (in mnogih drugih) ... poudarja, da smo Slovenci lahko ponosni na svojo kuhinjo. V pogovoru za Ognjišče je najprej spregovorila o začetkih sodelovanja s sestro Vendelino (za izdajo prve knjige Kuharica sestre Vendelina (slovenska meščanska kuhinja):

S. Vendelina je imela v Repnjah pod Šmarno goro kuharske tečaje, ki so bili dobro obiskani. ...ko sem ustanovila svojo založbo, sem menila, da moram najti eno dobro avtorico in šla sem do s. Vendeline. Toda ona ni hotela niti slišati za knjigo.  ... Trikrat sem jo obiskala in ob njej je bila s. Nikolina, še mlada, nekakšna njena pripravnica, ki jo je spodbujala: »Pa dajte, zakaj pa ne bi izdali!«
Potem sem ji predlagala, da ne bo ona pisala, ampak ji bom pomagala in bom knjigo jaz uredila. Ona je bila strokovnjakinja za kuhanje, a seveda knjig ni pisala. Končno je pristala. In začelo se je sodelovanje. Da, začeli sva sodelovati in kar sedem let sem hodila k njej in sad tega so knjige, ki sem jih omenila, in one, ki so sledile. Prišla sem k njej. Imela je kupe papirjev z recepti, ogromno jih je znala na pamet. Pogovarjali sva se, kako bi kakšno stvar posodobila. Toliko let sem pripravljala knjige kuharic in kuhala, da sem vedela, če recept ‘drži’, če se po njem da skuhati. . Šlo je za dolgo trajajoče delo. V Repnje sem hodila z računalnikom. Običajno dvakrat na teden. Sestavljali sva jedilnike. Predelala sem jih. Morala sem paziti, da se recepti ne ponavljajo … Zelo lepo sva sodelovali.

Zakaj se je odločila še za izdajo druge kuharice Zmeraj sestra Vendelina, ki smo jo zdaj ponatisnili pri Ognjišču in jo tu predstavljamo?

Prva kuharica je bila zelo debela in brez slik. Ljudje so jo zelo lepo sprejeli. Zato sem potem predlagala, da naredimo kuharico za mlade, ki imajo radi slike in ki hočejo ‘videti’. Odbrala sem recepte, nato smo vse morali fotografirati. Pripravo rib je sicer prepustila meni, njej, rojeni Dolenjki priprava rib ni ravno dišala.

Sestra. Vendelina (Marija Ilc) se je rodila leta 1916 v Dolenjih Lazah pri Ribnici na Dolenjskem v družini z devetimi otroki, od katerih se jih je kar šest izbralo duhovni poklic: štiri dekleta so vstopila k šolskim sestram, ena sestra je postala karmeličanka, brat pa je postal duhovnik.
Osemnajstletna Marija je vstopila v noviciat šolskih sester v Mariboru in leta 1934 postala redovnica. V Mariboru je naredila šolo za učiteljico gospodinjskih šol in tečajev. Takoj je začela poučevati. Po vojni, ko je bilo delo sester ovirano, so jo poklicali na gospodinjsko šolo šolskih sester v Šentrupertu pri Velikovcu na avstrijskem Koroškem, kjer je ostala deset let.
Leta 1969 se je vrnila v Slovenijo, kjer je tudi vodila gospodinjske tečaje. Bila je hišna predstojnica, več mandatov tudi provincialna predstojnica. Od leta 1987 je živela na Brezjah, kjer je leta 2003 tudi umrla. V tem času je skupaj z Edvino Novak pripravila več knjig kuharic.

celoten pogovor z Edvino Novak, urednico kuharic, si lahko preberete v Ognjišču:
RUSTJA, Božo. Edvina Novak: Tudi kuhinja nas je oblikovala kot narod (Gost meseca). Ognjišče, 2020, leto 56, št. 10, str. 8-13.

pripravlja in izbira Marko Čuk

Priročnik Simona Lenarčiča Kdaj imam god? ponuja zanesljive odgovore na vprašanja v zvezi z godovi in krstnimi zavetniki. Knjiga ima pet poglavij:

- Godovni zavetniki za vsako ime,
  omogoča enostavno in hitro iskanje podatkov o možnih godovnih zavetnikih in dnevih za posamezno krstno ime. Dodani so nasveti za določanje godovnih zavetnikov z nesvetniškim imenom.

- Godovni zavetniki za vsak dan,
  je koledar, ki povezuje cerkveni koledar z ljudskim. Omogoča enostavno in hitro iskanje godovnega zavetnika za vsak dan v letu.

- Primerjava cerkvenega in ljudskega koledarja,
  pa prikazuje, kako so v teku stoletij svetnike prestavljali in kako so pri nas v starih časih zapisovali njihova imena (in imena praznikov).

- Latinsko-slovenski in slovensko-latinski slovar izbranih svetniških in svetopisemskih imen,

- Uporabni tematski seznami.

V tem priročniku boste našli ime godovnega zavetnika za vsakogar in za vsak dan!

KDAJ IMAM GOD?
Ali ime, ki ga nima še noben svetnik, res ni krščansko?

Med kristjani je močno razširjeno prepričanje, da ime, ki ga nima še noben svetnik, ni krščansko. Tudi cerkveno pravo je še sredi 20. stoletja uporabljalo izraza krščansko ime in nekrščansko ime in župnikom velevalo: »Skrbe
naj župniki, da se krščencu da krščansko ime; če tega ne morejo doseči, naj imenu, ki so ga dali starši, dostavijo ime kakega svetnika in naj v krstno matico zapišejo obojno ime.«
Toda krščansko je vsako ime, ki ga nosi kristjan in ki ne izraža pripadnosti drugemu verstvu. Ime, ki ga nosi svetnik, pa je poleg tega, da je krščansko, tudi svetniško.
Utemeljena je torej le delitev na svetniška in nesvetniška imena. Kajti kakor so že v prvih stoletjih po Kristusu zaradi svojih Kristusu zvestih nosilcev postajala svetniška izrazito poganska imena (npr. Satir, ki ga je v 4. stoletju nosil brat sv. Ambroža, rojen krščanskim staršem), tako lahko tudi danes postane svetniško vsako ime, ki ga nosi kristjan, četudi ni bilo vzeto neposredno s seznama svetnikov ali iz cerkvenega koledarja:
v novi Rimski martirologij je prišlo kar nekaj pred tem nesvetniških imen mučencev, npr. poljsko Jarogniew in ugandsko Mukasa, na Hrvaškem so na pomlad 2013 dobili blaženega mučenca z imenom Miroslav, pa tudi doma imamo svetniško kandidatko z imenom Cvetana. Vsekakor danes v Katekizmu katoliške Cerkve nesvetniška krstna imena niso več označena za nekrščanska, in tudi določilo cerkvenega prava je drugačno, bolj ohlapno kot pred pol stoletja: »Starši, botri in župniki naj skrbijo, da krščenec ne bo imel imena, ki bi bilo tuje krščanskemu čutu.« Krščanskemu čutu namreč niso (ali vsaj ne bi smela biti) tuja niti imena, ki so slovenski ustreznik svetniškemu imenu (npr. ime Božidar, ki po pomenu ustreza imenu Teodor), niti imena, ki so s kakim svetnikom povezana po pomenu ali kako drugače (npr. ime Zvonko, ki so ga zaradi zvonca na upodobitvah sv. Antona Velikega povezali s svetniškim imenom
Anton), in seveda niti nesvetniška svetopisemska imena ne (nesvetniška starozavezna imena, npr. Rebeka in Ruben, so zadnja leta vedno bolj priljubljena). Sicer pa so za kristjane že lep čas sprejemljiva tudi krstna imena, ki so svetniškim podobna zgolj po črkah (in še to včasih le po kakšnem jezikovnem ovinku, kakor npr. ime Drago imenu Karel/Carolus na podlagi latinske besede carus, 'drag'), kar je prejkone omogočil prejšnji, več stoletij veljavni Rimski katekizem, v katerem piše, da nas »bo podobnost imena [latinsko nominis similitudine] vzpodbujala k posnemanju svetnikove kreposti in svetosti«.(Simon Lenarčič)

 pripravlja Marko Čuk

Križev pot je pot Ljubezni. Ves čas nam sporoča, da Jezusova pot na Golgoto ni le pot grozovitega trpljenja, marveč ljubezni pot, ki pripelje v prazen grob.

še nekaj drugih izdaj križevega pota ... iz naše spletne knjigarne:

• Marjana Barbarič, Verujem
• Jože Kužnik, V pravičnosti in ljubezni
• Anton Martin Slomšek, Križev pot
• Križev pot za duhovne poklice (I./ Jože Kužnik, II. priredila s. Štefka Klemen)
  Peter Štumpf, Križev pot
• Križev pot za žrtve pobojev
• Nataša Rupena, Križev pot tolažbe (Tukaj sem zate)
• Križev pot - komplet VI. (6 križevih potov SZ)

pripravlja Marko Čuk

Šest spremljevalcev skozi štirideset svetih dni, nas želi vpeljati v duh tega svetega časa, da bi za nas postal čas očiščevanja in ozdravljenja. Jezusove besede naj postanejo program, s katerim si bomo v postnem času pridobivali notranjo svobodo in s katerim bomo prodrli globlje v skrivnost svojega življenja v veri. Skrivajo številne spudbude, kako lahko te besede globlje podoživljamo, da bo naše mišljenje in govorjenje ozdravljeno - in se bomo lahko rešili svojih strahov. Naj prebrane besede preženejo mnoge misli, ki nam rojijo po glavi, in jih nadomestijo z dobrimi in ozdravljajočimi.

Zakaj je post več kot hujšanje? Kaj je tisto več? Anselm Grün deli modrosti in izkušnje cerkvenih očetov in starih menihov – z njimi odpovedovanje postane smiselno, in je tako molitev z dušo in telesom.
več:

Besede, ki jih je Jezus izgovoril na križu, so povzetek njegovega poslanstva, dediščina njegove ljubezni. To so besede, ki preženejo mnoge misli, ki nam rojijo po glavi, in jih želijo nadomestiti z dobrimi in ozdravljajočimi. Posebno vrednost knjigi dajejo osebne vaje – program, ki spodbudi, da Jezusove besede globlje podoživljamo, da bo naše mišljenje in govorjenje ozdravljeno. In kar je ključno: lahko se bomo rešili svojih strahov.
več:

Že bežen pogled na skrbno in premišljeno izbrane naslove (Kdor zna odpuščati, je osvobojen, Žrtve in storilci, Odpuščanje in usmiljenje, Ko najdemo smisel in Ko si znamo odpustiti) govori v prid dobri izbiri za postno branje.  Umirjen slog – duhovna svežina.

Misli upanja za postni in velikonočni čas Andree Schwarz, nemške avtorice duhovne literature. Avtorica sredi vsakdanjika vidi velikonočno svetlobo. Na svojevrsten način nas vodi skozi čas od pepelnice do binkošti.
več:

Enajst skrbno izbranih Slomškovih duhovnih besedil, ki jih objemata skrivnostni besedi: pepel in zahvala. Na pepelnico človek s pepelom posipa samega sebe v znamenje spokornosti, z zahvalo pa najraje okrasi svojega bližnjega.

Logika tega sveta nas je oddaljila od vsebine in logike Božjega usmiljenja, zato knjiga V šoli usmiljenja, napisana v obliki pogovora s p. Andražem Arkom, vabi bralce na pot ponovnega spoznavanja vidikov Božjega usmiljenja in svete spovedi. 
več:

ŠE NEKAJ DRUGIH KNJIG, PRIMERNIH ZA BRANJE IN PREMIŠLJEVANJE V POSTNEM ČASU:

Z Gospodom na križevem potu - več križevih potov

in knjige:

Leon Oblak, NEUMRLJIVA DUŠA in SEDEM GLAVNIH GREHOV
900 verzov dolga poučna pesnitev Leona Oblaka nas vabi na strmo pot, da bi odložili posvetne misli in drugo navlako, ki jo z grehi nosimo s seboj … Spregovori prepričljivo, pričevanjsko in oznanjevalno: grehov se ni dovolj samo spovedati, iskati je treba tudi njihove korenine …
128 strani, 17,5 x 17,5 cm, trda vezava, črnobele ilustracije ... cena 18,90 €, s kartico zvestobe: 15,12 €
več:

Phil Bosmans, POMLAD ZA DUŠO
Spremljevalec v postnem in velikonočnem času
Phil Bosmans povezuje človeške izkušnje teme in prebujajočo se naravo z veselim sporočilom, da nam je Bog na veliko noč podaril življenje. Le skozi duhovno bogat postni čas, lahko velika noč zažari v polnosti.
56 strani, 11 x 19 cm, trda vezava, barvne fotografije, cena: 5,90 €, s kartico zvestobe: 5,31 €
več:

prof. dr. Vesna Dimitrijević Srećković - prof. dr. Vladimir Vukašinović, POST - POT V ŽIVLJENJE
Krščanski post kot metoda preventive in zdravljenja sladkorne bolezni, ateroskleroze in raka
160 strani, 13 x 20 cm broširano z zavihki, cb fotografije ikon in svetnikov. cena 18,90 € (ZADNJI IZVODI)
več:

Tonino Lasconi, TUDI JAZ HODIM K SPOVEDI
Dragi tretješolci, tole je knjiga za vas! Ni učbenik, ampak je zares prijetno branje, ob katerem boste odkrivali skrivnostno sv. spoved. Avtor na sodoben način razlaga svetopisemske odlomke, ki govorijo o Jezusovi usmiljeni ljubezni in odpuščanju. Skuša nam oblikovati vest in nam govori o bistvu greha ter o obhajanju zakramenta sprave. Razlaga svetopisemskih odlomkov in drugih pojmov v zvezi s spovedjo bo gotovo nagovorila tudi odrasle (starše), saj pomaga razblinjati številne predsodke o spovedi.
96 strani, broširano, 17 x 25 cm, barvne ilustracije, redna cena: 12,50 €, s kartico zvestobe: 11,25 €
več:

YOUCAT - SPOVED
Kaj je takoj za zobarjem na seznamu neprijetnih opravil? Spoved, itak. Ampak hej! Spoved je nov začetek. Priročnik Youcat Spoved je knjižica za mlade, oblikovana v njihovem jeziku v njihovi življenjski drži.
88 strani, 10,5 x 15,5 cm, integralna vezava, barvne fotografije; redna cena: 8,50 €, s kartico zvestobe: 7,65 €
Ob nakupu knjige Youcat Spoved podarjamo rožni venček v škatlici v spomin na spoved.
več:

izbira in pripravlja Marko Čuk

iz knjige ZGODBO TI POVEM (zbirka Zgodbe za dušo 10), zbral in uredil: Božo Rustja, 152 strani, 11,5 x 20,5 cm, trda vezava, barvne ilustracije Petra Škerla
Prelistajte: * * * Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 7,90 €, s kartico zvestobe: 7,11 €

Zgodba

Kaj slišimo?
Neki mož je bil pretirano navezan na psa. Nekega dne so otroci pozabili zapreti hišna vrata in pes je ušel iz hiše ter se ni več vrnil.
Ko se je mož vrnil iz službe in zvedel, kaj se je zgodilo, je nemudoma šel iz hiše iskat svojega ljubljenčka. Pri iskanju je napel svoje oči in svoja ušesa.
Kljub hrupnemu prometu in množici ljudi, ki so hodili, je zaznal slabotni lajež, ki je prihajal iz daljave.
Uspelo mu je odkriti, kje točno je njihov psiček. Našel ga je v globokem jarku, kamor je padel in od koder se ni mogel sam rešiti.

Misel

Slišimo samo to, kar pozorno poslušamo. Zlahka razumemo sporočilo tega stavka. Vzemimo primer igralce nogometa, ki slišijo sodnikov žvižg, ne slišijo pa vpitja in kričanja navijačev in gledalcev.
Življenje zahteva, da znamo biti dobri poslušalci. Seveda se moramo tako izuriti, da bomo znali razlikovati, komu je vredno prisluhniti in komu ne, in razločevati, kaj je vredno poslušanja in kaj ne.
Razločevanje, koga oziroma kaj poslušati je izredno pomembno v našem življenju.

Molitev

Gospod Bog,
pomagaj nam, da bomo dobri poslušalci.
Najbolj pa naj prisluhnemo tvojemu glasu,
ki nam govori na zelo različne načine.
Zavedamo se,
da nam lahko govoriš po notranjem glasu
ali po glasovih izven nas.
Naj bomo tako ponižni,
da bomo pozorni na tvoj glas
in se ravnali po besedah, ki nam jih ti govoriš.
Zahvaljujemo se ti,
da si prišel med nas in nam spregovoril.
Prosimo te,
da nam odpustiš,
ker nismo vedno pozorni na tvoj glas
in mu ne prisluhnemo dovolj pozorno.

Iskra

Prisluhni samemu sebi, prisluhni Bogu, ki se mu bližaš. Dobro mu prisluhni, kajti če boš poslušal njegov glas, boš z njegovo pomočjo in z njegovo modrostjo postal bolj modrejši tudi ti.

Poslušam, kaj govori Gospod Bog
(Ps 85, 9)

Ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti
(Ps 51, 8)

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 9 (2007), 64-65.
knjiga: Zgodbo ti povem, Ognjišče, Koper 2016, 29-31.

Knjiga Oče, odpusti jim je lahko naš spremljevalec skozi postni čas. Skozi štirideset svetih dni, nas želi vpeljati v duh tega svetega časa, da bi za nas postal to čas ozdravljenja. Anselm Grün bo z nami razmišljal ob postnih nedeljskih evangelijih in jih predstavil tako, da bomo v njih našli tedenski program zase. Vsak teden bomo premišljevali o eni izmed Jezusovih sedmih misli na križu. Besede, ki jih je Jezus izgovoril na križu, so obenem povzetek njegovega poslanstva, dediščina njegove ljubezni. To so besede, ki preženejo mnoge misli, ki nam rojijo po glavi, in jih želijo nadomestiti z dobrimi in ozdravljajočimi. Jezusove besede na križu pa nas naj opozorijo tudi na to, katere besede nepremišljeno izrekamo: tiste, ki ranijo in razvrednotijo, bolijo in sodijo. Čas štiridesetih dni je čas očiščevanja, kar se nanaša predvsem na naše govorjenje. Jezusove besede avtor  razlož tako, da bodo odgovarjale sedmerim človeškim strahovom, z namenom, da bi jih preobrazile.
Po razlagi evangelijev je p. Anselm pripravil tudi vaje. Te lahko postanejo naš program, s katerim si bomo v postnem času pridobivali notranjo svobodo in s katerim bomo prodrli globlje v skrivnost svojega življenja v veri. Tudi po razlagi sedmih misli nam daje spodbude, kako lahko te besede globlje podoživljamo, da bo naše mišljenje in govorjenje ozdravljeno – in se bomo lahko rešili svojih strahov.

iz vsebine:

Post je povezan z molitvijo in dobrimi deli: s postom lahko kaj privarčujem, da podarim ubogim; zato post tudi ni čisto naključno čas, ko svoje darove delimo z drugimi (to se kaže tudi v številnih postnih akcijah). Toda post in dobra dela imajo še drug pomen: v času posta se odprem za druge, postajam solidaren. Kadar sem na drugega jezen, se pogosto bašem z jedjo, da ga ne bi čutil ob sebi. Z nažiranjem se zapiram pred drugimi. Post pa me želi napraviti občutljivega za stiske ljudi okoli mene. Enemu pomagam z darom, drugemu s pozornostjo in odprtostjo za njegove stiske in težave.
•    Post nas napravi notranje bolj čuječe.
•    Mojo molitev očisti in naredi bolj poglobljeno.
•    S postom dobi moja molitev krila.
Post pa je povezan predvsem s prošnjo: ko so imeli prvi kristjani kak problem, ali v svoji skupnosti ali tudi v javnosti zaradi preganjanja, so se skupaj postili in molili. Skupna molitev in post naj bi jim pomagala v stiski. Kadar imam postne duhovne vaje, vedno povabim udeležence, da se kak dan zavestno postijo in molijo za katerega človeka. Post me torej odpre za drugega. Lahko si predstavljam, da tega drugega istočasno nosim v sebi in ga podržim pred Bogom. Ko se postim in molim za drugega, ni to le nekaj pobožnih misli o njem ali mimogrede izgovorjena prošnja. Molitev za drugega občutim z vsem telesom; ko lakota narašča, molim zanj z dušo in telesom. Post je mojo molitev poglobil. V tej molitvi priznavam svojo nemoč, da drugemu ne morem sam pomagati. Zaupam ga ozdravljajočemu Božjemu Duhu, ki mu pomaga. Postna molitev me notranje povezuje s tistim, za katerega molim; skoraj telesno ga ves dan čutim ob sebi in v sebi in ga izročam Božjemu usmiljenju.
Cilj treh pobožnosti – dobrodelnost, molitev in post – je zaupanje v Božjo pomoč: »Ne skrbite torej in ne govorite: ›Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?‹ Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.« (Mt 6,31–33). Postni čas bi nas naj ponovno vrnil k pravemu vrednotenju. Pred očmi moramo vedno imeti Božje kraljestvo, da lahko v nas vlada Bog. Če pa naše življenje vodi Bog, nas ne bodo obvladovale skrbi in strahovi, potrebe bodo izgubile svojo moč nad nami. Postajamo svobodni in živimo v zaupanju, ne v strahu.
Po Mateju nam Jezus ponuja še drugo utemeljitev za post. Ko Janezovi učenci vprašajo Jezusa, zakaj se apostoli ne postijo, jim odgovori: »Ali morejo svatje žalovati, dokler je ženin med njimi? Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat se bodo postili.« (Mt 9,15). Post torej pomeni pričakovati ženina: med postom si želimo, da bi se zbližali z Jezusom. To odgovarja razlagi svetega Benedikta, ki pravi, da bi naj svete velikonočne praznike pričakovali z duhovnim hrepenenjem in veseljem (RB 497). Na velikonočno vigilijo so prvi kristjani pričakovali Kristusov ponovni prihod, prihod ženina, ki bi jih odpeljal v kraljestvo ljubezni.

Osebne vaje
Post je čas uvajanja v notranjo svobodo ter čas notranjega in zunanjega prečiščevanja, zato premisli: Kakšen načrt bi si rad zamislil za ta post?

• Tvoj načrt je lahko povezan z jedjo in pijačo; v teh štiridesetih dneh se lahko odpoveš alkoholu, sladkarijam ali mesu.
• Morda pa tvoj problem ni v hrani, ampak v govorjenju o drugih; tako si lahko zastaviš načrt, da v postnem času ne boš govoril o drugih, da ne boš razglašal njihovih napak in se ne boš udeleževal vsesplošnega obrekovanja.
• Ali pa je tvoj problem v čiščenju nepotrebnega: svoj koledar terminov lahko sprostiš in si ustvariš čas za branje, sprehod, meditacijo, tišino. Kaj bi ti pri tem pomagalo?
• Bi bil zate smiseln post brez televizije?
• Ali pa to čiščenje odvečnega zadeva tvoje stanovanje? Se v njem še dobro počutiš ali je založeno s stvarmi, ki jih pravzaprav ne potrebuješ in ti ne dajo dihati?

pripravlja Marko Čuk

Spet bo potrebna nova (posodobljena) izdaja knjige Svetnik za vsak dan (I. in II. del) ... njena druga izdaja (2018) je spet razprodana. Tisti, ki morda čakate nanjo (ste jo morda tudi že naročili), boste morali še malo počakati . V knjigi (do julija v prvi, naprej pa v drugi) lahko vsak dan prebirate življenjepis svetnika, ki goduje tisti dan, izveste nekaj o njegovem imenu, pa še več drugih zanimivosti o njem in kakšno njegovo misel. Če preberete vse o svetnikovem "premikanju" na koledarju v zgodovini, vam je bolj jasno, zakaj so na ljudskem koledarju (tistem, ki ni cerkveni) ... večkrat zapisana drugačna imena svetnikov. Bralci so knjigo ocenili - kot "lepo duhovno branje za nas, pa tudi lepo darilo za naše najbližje". Ponovimo nekoliko, kaj vse bo prinesla prenovljena izdaja: najprej dodatne svetnike za vsak dan, potem razlago imena, njegovo razširjenost pri nas, ponuja pomoč pri iskanju krstnih zavetnikov, odkriva priprošnjike in zavetnike v vsakdanjih potrebah ... spominja na zanimive ljudske običaje ... tu so tudi ljudska rekla, pregovori ... pri nas znanim svetnikom smo pripisali tudi število cerkva (podružničnih in župnijskih), katerih zavetniki so. Sami bosdte lahko raziskali, kateremu svetniku je pri nas posvečenih največ cerkva, kateremu morda samo ena, dve ... prinaša pa še več vremenskih pregovorov, osveženi pa so tudi podatki Statističnega urada RS o pogostnosti imen pri nas ...

Poleg omenjenega je Silvester napisal tudi veliko novih glavnih opisov, saj so od zadnje izdaje čast svetništva dosegli tudi: sv. Terezija iz Kalkute, sv. Janez XXIII., sv. Janez Pavel II., starši ‘male Terezike’ ... fatimska pastirčka Jacinta in Frančišek,  Med drugimi svetniki za določen dan so v dveh, treh stavkih ‘oživljeni’ tudi številni svetniki in blaženi, ki se jih spominjamo na isti dan ... Prav tako nismo pozabili na domače blažene in Božje služabnike: bl. A. M. Slomška, Alojzija Grozdeta, drinske mučenke ... misijonarja Friderika I. Barago, nadškofa Antona Vovka ... (urednik Marko Čuk)

Svetnike, svoje najboljše krstne botre,
častimo, ker nam je njihovo življenje zgled,
občestvo z njimi vir upanja,
njihova priprošnja pomoč.

Ko je nekdo rekel Materi Tereziji iz Kalkute, da je ‘živa svetnica’ je odgovorila:
»Če sem res to, kar pravite vi, sem samo to, kar bi po volji našega Gospoda morali biti vsi.«
Vsak od nas ima lastno pot, da to doseže. Pri tem potrebujemo vzornike in priprošnjike. Predstavljeni so v tej knjigi v prenovljeni in razširjeni izdaji.

več o knjigi:

Konec novembra 2016 je pri založbi Ognjišče izšlo obsežno delo Svetnik za vsak dan (dve knjigi s po več kot 400 stranmi), prenovljena in dopolnjena izdaja prve izdaje (leta 2000) in ponatisa leta 2005, ki sta kmalu pošla. Knjiga je takrat nastala iz sprotnega pisanja avtorja Silvestra Čuka za oddajo Svetnik dneva na Radiu Ognjišče (1994). Pri pisanju je bil njegov glavni vir Leto svetnikov, ki je izšlo v štirih knjigah v letih 1968–1973. Za vsak dan je izbral enega svetnika – tistega, ki je pri nas bolj znan in med našim vernim ljudstvom bolj češčen. V Letu svetnikov so svetniki prikazani ‘kritično’, s kar se da točnimi zgodovinskimi podatki, Silvester pa jih je skušal predstaviti čim preprosteje in seveda na kratko (poldrugo stran za vsakega).

V letih 1999–2001 pa je pri Celjski Mohorjevi družbi izhajala nova, dopolnjena izdaja Leta svetnikov v petih zajetnih knjigah. Za vsak dan je bilo predstavljenih po več svetnikov in svetnic, upoštevala je pokoncilsko ureditev svetniškega koledarja katoliške Cerkve (svetnikov naj bi se spominjali na dan njihove smrti – rojstva za nebesa). Tako so se tudi pri založbi Ognjišče odločili (na pobudo Marka Čuka, ki je prevzel uredniško delo), da bi novo izdajo svetnikov posodobili in ne zgolj ponatisnili. Za knjigo je bilo veliko zanimanja in v slabem letu je bila razprodana (1.000 izvodov).
V začetku leta 2018 je bila tako pripravljena za tisk še nekoliko dopolnjena izdaja. Poleg nujnih popravkov je urednik pripravil tudi podatke o številu cerkva, posvečenih določenemu svetniku (zavetniku) na Slovenskem, koliko je župnijskih, podružničnih in kapel ... Dodal je še nove vremenske pregovore, prav tako pa upošteval tudi vse nove podatke o številu imen pri nas (vir: Statistični urad RS, stanje januar 2017)., Tako je zdaj na knjižnih policah še nekoliko dopolnjena izdaja.

Prenovljena in dopolnjena izdaja knjige tako prinaša veliko vsebine: avtor je besedilo ‘svetnika dneva’ nekoliko dopolnil, napisal tudi veliko novih glavnih opisov, saj so od zadnje izdaje čast svetništva dosegli tudi številni novi svetniki (sv. Terezija iz Kalkute, sv. Janez XXIII., sv. Janez Pavel II., starši ‘male Terezike’ ...fatimska pastirčka Jacinta in Frančišek). Urednik je svetnike razvrstil ‘na prava mesta’, obenem pa vse premike in izbrise iz bogoslužnega koledarja na robu tudi utemeljil. Svetniki nas na robu nagovorijo s kakšno poučno mislijo, razmišljanjem ... Z datumi svetniških godov so povezani vremenski pregovori pa tudi razni izreki, ljudska rekla, pregovori ... tu so tudi zapisi o navadah in običajih, ki se jih je vredno spominjati, da ne gredo v pozabo ...

Glavnemu opisu svetnika sledi kratka in preprosta razlaga imena (s pomočjo člankov dr. Janeza Kebra – Ime veliko pove v Ognjišču 2007–15); vsako ime je v knjigi razloženo samo enkrat (pri svetniku, ki je pri nas najbolj češčen, znan ...); pri vsakem imenu so naštete tudi najbolj znane različice (oblike) osnovnega imena in njihova pogostnost pri nas ..., kdaj je imelo ime v polstoletni zgodovini svoje ‘viške’ in zakaj je morda v zadnjem času (ko so v modi kratka imena) veliko bolj razširjena druga oblika imena ... (Statistični urad RS).

Svetnik za vsak dan ponuja tudi pomoč pri iskanju krstnih (godovnih) zavetnikov, našteti so vsi pomembni datumi, izmed katerih lahko izbiramo godovnega zavetnika za določeno ime ... Na robu datume spremljajo ugotovitve, zakaj se v ljudskem koledarju večkrat pojavljajo čisto druga imena, kot v cerkvenih ...

Pri večini svetnikov je v knjigi tudi navedeno, v kakšnih življenjskih potrebah so se ljudje k njim zatekali in se jim priporočali, za kakšne poklice, pri kakšnih opravilih, duhovnih in telesnih potrebah so naši zavetniki.

Na koncu glavnega opisa so za vsak dan ‘oživljeni’ tudi nekateri drugi pomembnejši svetniki, blaženi in Božji služabniki, ki se jih spominjamo tistega dne ... Na robu jih spremljajo primerjave z našimi dosedanjimi življenjepisci svetnikov (J. Rogač – 19. stol., ter Jaklič, Teraš, Torkar, Zore ... iz 20. stol.), ki so svetniške zgodbe zapisovali v obliki pripovedi, tudi z dialogi, veliko je bilo tudi legendarnih primesi. Navedene so primerjave med rimskim in našim martirologijem (seznamom svetnikov). Omenjeni so tudi tisti svetniki, ki imajo posebno mesto v koledarjih redovnih skupnosti in razlogi za to ... Knjigo sklenejo tri izčrpna kazala (imen svetnikov, krstnih imen in zavetnikov in priprošnjikov), s pomočjo katerih se lažje znajdemo pri iskanju ...

Svetnik za vsak dan ima tudi privlačno zunanjo podobo, knjiga je lepo oblikovana, za kar gre zasluga tudi tehničnemu uredniku Benjaminu Pezdirju. Posebno vrednost ji dajejo upodobitve vseh glavnih svetnikov in številnih ‘stranskih’. Urednik je skušal najti kar največ domačih upodobitev svetnikov, iz naših cerkva ...

več o knjigi
pogled njenega avtorja Silvestra Čuka

pogled urednika knjige Marka Čuka

mč