iz knjige Žorž B., VZGOJA ZA VREDNOTE, 216 strani, 17 x 24 cm, trda vezava, Ognjišče, Koper 2012 - Prelistajte ... knjiga je RAZPRODANA.
O pereči temi vzgoje za vrednote je znani (in žal zdaj že pokojni) psihoterapevt Bogdan Žorž kar tri leta (2009-2011) pisal za našo revijo Ognjišče. Prispevke, ki so med bralci naleteli na velik in dober odziv, smo izdali v knjigi Vzgoja za vrednote, ki je izšla leta 2012. V njej je Bogdan zelo življensko in na podlagi svojih številnih izkušenj, ki jih je nabiral pri delu z mladimi ... sistematično spregovoril o posameznih vrednotah: o redoljubnosti, odločnosti, spodobnosti, usmiljenju, odprtosti, spolnosti, političnih vrednotah, o poklicu, naporu, ljubezni in drugih. Pri obravnavi vsake vrednote, dodaja tudi namige, kako otroke, mlade, pa tudi sebe vzgajati za določeno vrednoto. Zdaj je ta zelo dragocena knjiga pošla, veliko pa je vprašanj staršev, vzgojiteljev, kako bi jo lahko še kje dobili .... Da bi bralcem vsaj malo pomagali, bomo posamezna poglavja in vrednote objavljali na spletni strani ... Med knjigami, ki jih je za Ognjišče napisal Bogdan Žorž pa so v naši spletni knjigarni še na voljo:  S pravimi vprašanji ..., Sodobno suženjstvo, PIsma Bogdanu Žoržu, Nauk gora, Pisma mojim mladim prijateljem in Vzgoja za svobodo, vzgoja za odrekanje.

Naše prvo razmišljanje  - Med potrebami in  vrednotami (1) je bilo namenjeno potrebam, tistemu osnovnemu gibalu, ki človeka – posameznika sili, žene, potiska v neko dejavnost, ne kakršnokoli – ampak dejavnost, ki naj bi privedla do zadovoljitve potrebe. Potreba, ki se pojavi v človeku, namreč pomeni porušitev ravnotežja, harmonije v organizmu – in organizem teži k ponovni vzpostavitvi tega ravnovesja. Zadovoljitev potrebe pomeni prav to vzpostavitev ravnotežja, harmonije – torej zadovoljstvo. Na koncu smo ugotovili, da sodobni človek v potrošniški družbi vse manj zadovoljuje svoje resnične potrebe in vse bolj neke navidezne potrebe, ki mu jih kot »njegove« vsiljuje »potrošniška mašinerija«, kot rad označim celoten sistem, s katerim se (zaenkrat še vedno zelo uspešno) utrjuje in širi potrošniška miselnost. Ob tem smo si zastavili vprašanje človekove svobode – in se takoj znašli ob vrednotah.

Kaj pravzaprav so vrednote? Na to vprašanje ni tako lahko odgovoriti, kot na vprašanje, kaj so potrebe. Tu si bom izposodil kar misli našega psihologa Janeka Museka. V svoji knjigi »Ljubezen, družina, vrednote« pravi: »V osebnostnem razvoju posameznika imajo poseben pomen življenjski cilji, ideali in vrednote. Njihove zasnove se pojavljajo že v otroštvu, trdneje se uveljavijo v adolescenci, a v bistvu jih zgrajujemo in oblikujemo vse življenje. Pomenijo nam merilo, s katerim ocenjujemo svoje ravnanje in ravnanje drugih. In pomenijo nam smernice, po katerih uravnavamo svoja dejanja. Še več, z njimi naravnavamo in načrtujemo svoje življenje tudi dolgoročno – tudi in predvsem pri najpomembnejših odločitvah v zvezi z našim izobraževanjem, poklicem, v zvezi z našimi življenjskimi partnerji. Z njimi osmišljamo svoje življenje. Življenjski cilji in vrednote so resnično svojevrstni življenjski kažipoti. V današnjem dinamičnem in protislovnem času je to še posebej pomembno.«
Musek torej ločuje vrednote od življenjskih ciljev in idealov, vendar pa vse to troje neločljivo povezuje. Vrednote so pravzaprav same po sebi neki ideali, ki pomenijo nekaj dobrega, privlačnega, nekaj »več vrednega« v smislu človekovih dosežkov. Ko pa poskušamo ta »nekaj« jasneje opredeliti, se znajdemo v težavah. Zelo pogosto je ta »nekaj« v resnici nekaj, kar pripada človekovi duhovni bivanjski dimenziji in je zato tako težko opredeljivo v razumskih izrazih. Poznavalci se zato tu ponavadi izogibajo definicijam, celo opisom – in se raje zatekajo k metaforam, k nekim prispodobam. Tako skorajda drugače kot s prispodobami ne moremo opredeliti pojmov, kot so: svoboda, ljubezen, pravica, dobrota, lepota … In prav to so pojmi, ki so pravzaprav nekake temeljne človeške vrednote! Tu se torej pojma »ideal« in »vrednota« zelo približata!
Posamezniki pa svoje osebne življenjske cilje zelo pogosto uravnavajo v skladu s svojimi vrednotami. Pogosto ti življenjski cilji tudi niso nekaj zelo jasnega, konkretnega – ampak neka zelo splošna naravnanost. Pogosto slišimo izjave kot n.pr.: »Moj življenjski cilj je živeti pošteno!«, »Moj življenjsko cilj je delati dobro!« V obeh primerih pravzaprav zopet prepoznamo vrednote. Torej vrednote, ki jih posameznik sprejme za svoje, zanj najpomembnejše, postanejo ne le življenjsko vodilo, ampak tudi življenjski cilj!
Naš že omenjeni psiholog Musek je s svojimi raziskavami poskušal ugotavljati, kako se grupirajo vrednote. Ugotavljal je, da obstaja neka hierarhija vrednot, oziroma grupiranja vrednot. Na vrhu sta dve tako imenovani velekategoriji vrednot, ki ju je Musek poimenoval »apolonske« in »dionizične« vrednote. Vsaka od teh se deli še na dve veliki skupini, vrednostne tipe. Dionizične vrednote se tako delijo na hedonske in potenčne vrednote, apolonske pa na moralne in izpolnitvene vrednote. Nato se navzdol delijo še na vrednotne kategorije in na koncu so posamezne vrednote.
Musek je proučeval tudi razvoj vrednot in ugotavlja, da so vrednote nekaj najbolj stalnega, trajnega v človekovem življenju. Kljub temu pa obstaja neka razvojna hierarhija, razvojna pot. Na dnu te hierarhije, so hedonske vrednote, torej tiste, ki so najbolj tesno povezane s človekovimi resničnimi življenjskimi potrebami. V procesu rasti in oblikovanja osebnosti se torej najprej pojavijo hedonske vrednote in v zgodnji mladosti so tudi najpomembnejše. Sledijo potenčne vrednote, povezane z ugledom, uspehom, močjo, slavo, položajem… Te postanejo najpomembnejše v naslednjem obdobju, ko je nekako človekova ustvarjalnost na vrhuncu. Kasneje pričnejo pridobivati vse večjo težo moralne vrednote in na koncu izpolnitvene, ki so povezane s kulturo, lepoto, znanjem, naravo, resnico, upanjem, modrostjo…
Nekoliko bolj preprosto povedano: nekako naravno je, da so mlajši bolj usmerjeni k vrednotam, ki so povezane z ugodjem, v srednjih letih so bolj usmerjeni k vrednotam, ki so povezane z močjo, ugledom, položajem ustvarjalnostjo.., v poznejših letih pa bolj usmerjeni v vrednotam, ki so povezane s kulturo, lepoto, naravo, resnico, modrostjo…
Seveda pa so to neki statistični okviri, ki nikakor ne pomenijo, da mora iti pri vsakem posamezniku razvoj vrednot ravno po tem zaporedju. Še vedno najdemo tudi zelo mlade, ki so izrazito usmerjeni n.pr. v vrednote, povezane s kulturo…, pa tudi stare ljudi, ki so (še vedno) priklenjeni na vrednote uživanja…
Vrednote pa niso trdne, trajne le pri posamezniku. Vrednote so nekaj najbolj trdnega, najbolj trajnega nasploh v človeški zgodovini! Vrednote so brezčasne, vedno, v vseh časovnih (zgodovinskih) obdobjih so veljale bolj ali manj iste vrednote. Ob tem, ko se v človeškem razvoju vse spreminja – vrednote ostajajo iste! Pogosto slišimo trditev, da so vrednote večne. Lahko bi torej rekli, da to drži!
Vrednote so torej tudi univerzalne – torej veljajo iste vrednote v vseh okoljih, v vseh kulturah. Razlike so le v tem, katere vrednote so bolj »cenjene«, katere vrednote so v posameznem kulturnem okolju višje na hierarhični lestvici in katere so nižje!
Velikokrat tudi govorimo o vrednotah, ki si jih lastijo določene skupine (recimo »gasilske« vrednote«, »naravovarstvene« vrednote, ali, recimo »«lovske« vrednote, pa »planinske« vrednote…). Tudi tu gre za neko površnost v izražanju: ni nekih posebnih vrednot, ki bi bile gasilske ali lovske ali naravovarstvene ali planinske…, so le obče vrednote. Res pa je, da posamezna skupina ljudi, posamezna skupnost, gibanje … lahko bolj izrazito poudarja, neguje določene vrednote in je zato v tej skupini hierarhija vrednot, ki jo omenjam, nekoliko drugačna, prilagojena področju, s katerim se ukvarja. Tudi s »krščanskimi vrednotami«, ki jih tako radi poudarjamo kristjani, ni nič drugače. Res pa je, da krščanstvo svoj nabor vrednot, svojo hierarhijo vrednot zelo izrazito poudarja, pri čemer je v krščanstvu jasno postavljeno versko prepričanje, verska resnica, da so vrednote od Boga, da torej niso »človeški izum«, ampak Božji dar, milost!
Kaj je torej s trditvami, ki jih danes tudi tako pogosto slišimo: s trditvami o »krizi vrednot«, o »razpadu vrednot«, o tem, da »stare vrednote umirajo, novih pa ni« in podobno?
Take trditve pomenijo mešanje pojmov. Prav zanimivo je: danes, v času, ko tako zelo (slepo) verjamemo znanosti, verjamemo stroki – s tako lahkoto povsem ignoriramo strokovna spoznanja, kadar gre za vrednote! O vrednotah pač še najlažje govorijo tisti – ki se nanje ne spoznajo!
Vrednote prav nič ne razpadajo, skorajda se niti spreminjajo ne! Spreminja se le človek, in spreminja so človekov odnos do vrednot. Potrošniška družba sistematično in zelo agresivno vsiljuje vrednote užitka, zadovoljstva, torej »nižje« hedonske vrednote, kot nekaj edino pomembnega. Na drugi strani pa tudi poveličevanje strokovnosti, znanja, prava (iluzija »pravne države« kot nekaj idealnega, ki nam jo tako vneto vsiljujejo politiki!) prav tako vsiljuje nekakšno mišljenje, da so vrednote nepotrebne, nekaj »preživelega«, »zastarelega«… Trditve in ocene o »razpadu vrednot« torej smemo obravnavati kar kot del te splošne, vulgarno materialistične in potrošniške ideologije, ki se lahko razširja le tako, da izrinja vrednote!
Če danes torej vse bolj jasno spoznavamo, da potrošniška miselnost, da vulgarno materialistična in vulgarno liberalistična miselnost vodi proti propadu civilizacije – potem je torej za preusmeritev tega toka potrebna usmeritev k vrednotam!

ŽORŽ, Bogdan. Med potrebami in vrednotami. (Vzgoja za vrednote). Ognjišče, 2009, leto 45, št. 2, str. 72-74 .

pripravlja in izbira Marko Čuk

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Zgodba o Adamu in Evi, ki sta jedla prepovedani sad z drevesa spoznanja dobrega in hudega, je zgodba o zavračanju omejitev – o človekovem “ne” Bogu. Njeno temeljno sporočilo si večina ljudi razlaga povsem napačno: češ da Bog človeku prepoveduje izkustveno spoznanje dobrega in hudega zato, da bi ga ohranil nevednega in sebi podvrženega, in želi uveljaviti svojo tiransko samovoljo.Take površne in neduhovne razlage so očitno za lase privlečene.

Sporočilo Geneze je namreč neizmerno globoko in trajno veljavno. Težava je v napuhu in duhovni plitvosti sodobnega človeka, ki ne sprejme svoje podrejenosti Bogu. Zgodba o Adamu in Evi nam osvetljuje vprašanje omejitev:
Bog ustvari človeka in ga postavi v bujno cvetoč vrt z mnogimi drevesi, ki so vsa čudovita in dobra. Med temi besedilo omenja drevo življenja, ki je človeku na razpolago, in drevo spoznanja dobrega in hudega, ki mu je prepovedano.

Kaj to pomeni?
Spoznanju raje recimo umevanje, saj človek “umeva” to, kar lahko zajame s svojim omejenim umom. In kaj pomeni “dobrega in hudega”? V hebrejščini in v grščini “dobro” označuje vse, kar je pravilno, lepo in pravično – brez estetskih in etičnih omejitev –, “hudo” pa vse, kar je slabo, grdo in nepravično.
Razumeti dobro in hudo pomeni razumeti vse. Kadar pa človek poskuša razumeti vse ... (Vse moram razumeti!)  mu življenje postane nekaj, kar se mora ujemati z njegovo logiko – živi površno in zavrača vse, česar si ne zna pojasniti.

Kaj pa skuša doseči lažnivi plazilec, ko se pogovarja z Evo?
Pravi: prestopi to omejitev, ki ti jo je Bog naložil samo zato, da bi te držal v nevednosti! Prestopi svojo mejo ustvarjenega bitja in se postavi na isto raven z Bogom. Potem boš kakor On in boš vse razumela. Poskušati razumeti vse ni nevarno, temveč tvoja pravica … Zavrni svojo ustvarjenost! Prestopi svojo omejitev! Prekrši prepovedi!

Ali je omejitev nekaj resničnega ali namišljenega? Ali smo res omejeni ali ne? Ali res ne moremo vsega razumeti?
V življenju obstaja tudi “ne”. Kdor to zanika, uničuje samega sebe.
Otrok, ki mu starši dovolijo vse in mu ne postavljajo nobenih omejitev, se bo razvil v neotesanega in nesrečnega človeka.

Če nimamo pravega ravnovesja med svobodo in omejitvami, med dovoljenim in prepovedanim, postane naše življenje popolna laž. ... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Oglejmo si še enkrat prve korake stvarjenja, s katerimi Bog omogoči življenje na zemlji.
Najprej razodene začetne danosti, nato pa določi prioritete. Prva dva dni poročilo zelo na splošno govori o vodah, ki jih loči z nebesnim obokom.
Še vedno pa manjka zemlja, kopno, življenjski prostor za bitja, prehod od splošnega k posamičnemu.

Ko začnemo prepoznavati svoje prioritete, se nam marsikaj razjasni. Bog zemljo, ki jo potrebujemo za življenje, iztrga morju.
Zato pravi: »Vode, ki so pod nebom, naj se zberejo na enem kraju in naj se prikaže kopno.«
Zlo (v podobi morja) se pod nebesnim svodom ne more prosto sprehajati, ampak se mora zbrati na enem samem kraju. Tako se pojavi nov kraj, kamor zlo nima vstopa (...) ki omogoča življenje.

Pojavijo se nasipi, razmejitve. Prednostne naloge nam pomagajo pri njihovem prepoznavanju Toda za normalno življenje človek potrebuje omejitve.
Brez njih ne more napredovati, kot tudi ne brez prostora, ki ga ima za svojega. Omejitve so naravna posledica prednostnih nalog.

Brez omejitev ne moremo normalno živeti. Pa ne samo to. Brez omejitev nimamo identitete.
Nekje se moram omejiti in s tem opredeliti svojo istovetnost. Brez omejitev ne vem, kdo sem.

In tako se pojavlja vprašanje našega odnosa do omejitev, ki je ključnega pomena na vseh področjih življenja.
Sprejemanje ali zavračanje omejitev odločilno vpliva na naše delovanje, razmišljanje in občutke. Zavračanje omejitev ima hude posledice, kot vidimo v tretjem poglavju Geneze. ... (se nadaljuje)

izbira, komentira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022.

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

O Sveti Duh,
Jezus je razodel tvojo skrivnost
in dejal, da boš naš Tolažnik
vse dni do njegovega drugega prihoda.
Verujemo vate in smo prepričani,
da je to tvoja ura, ura binkošti.
Pridi, Sveti Duh!

Pridi in premagaj sleherni strah v nas,
naj nas osrečuje zavest,
da verujemo, upamo in ljubimo.
Vlij navdušenje v naše življenje
blagost in vedrino v naše srce.
Pridi, Sveti Duh!

Daj, da bomo eno srce in ena duša,
da bo svet veroval
v Jezusa, Božjega Sina.
Pridi, Sveti Duh!

Nakloni nam dar ljubezni
do Svetega pisma, da bomo prepoznali
živi glas Jezusa, našega Učitelja.
Napravi nas ponižne in preproste,
da bomo razumeli skrivnosti
božjega kraljestva.
Pridi, Sveti Duh!

Marija je tukaj z nami,
nas povezuje ter moli in z nami
za nas prosi Dar Ljubezni
in Ogenj Duha.
Pridi, Sveti Duh!

Angelo Comastri

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

- Kdor dane prednostne naloge sprejme in na njihovi osnovi izloča ‘nujne’, gradi na trdnih temeljih, ki ostanejo. Kdor pa izbira prednostne naloge, ki izhajajo iz strahu, si uničuje življenje.

- Prioritetna opravila v našem življenju naredijo red in obenem prostor za vsa druga. Če pa ni tako, je to znamenje, da naše prioritete niso realne, ampak lažne.

- Tisti, ki se najprej posvečajo svojim prednostnim nalogam, večinoma dobro opravijo tudi drugotne; tisti pa, ki dajejo prednost drugotnim, največkrat te opravijo slabo, prednostnih pa sploh ne.

- Kdor pri svojem delu upošteva najprej prednostne naloge, ugotavlja, da mu ostane dovolj časa tudi za druge in da lahko svobodno diha …

Lahko rečemo, da si je veliko ljudi uničilo življenje zaradi napačnih prioritet. Izgubili so se v neodložljivih opravilih.
O tem bi lahko vsak od nas povedal kako izkušnjo. To se dogaja vsem.

Tudi nebeški Oče ima svojo prednostno nalogo, ki je v tem, da nas vse pripelje v nebesa. V ta namen nam na zemlji postavlja cilje, da bi jih dosegali.. ... (konec drugega dne)

izbira, komentira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022.

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Tiho stopaj, duša mlada,
tiho čez polje zoreče,
kaj mi jokaš, kaj bi rada,
mar ljubezni tople, sreče.
Rahlo polje pošumeva,
ptiček poje kar v poletu,
vse v višavi izgoreva,
kar od sonca je na svetu.
Duša v polja zre široka,
vidi, sliši in umeva,
vse okrog ji razodeva,
da nad njo je božja roka.
Zdaj ni sama več v samoti,
brez ljubezni vsa nesrečna.
Bog se sklanja k njej v tihoti,
Sreča in Ljubezen večna.

bl. L. Grozde, Pogled v nebo, v: Ognjišče 6 (2011), 28.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Bog, ki ti je v življenju določil vlogo, te je zanjo tudi ustrezno usposobil in opremil. Če vama je dal otroka – in sta tako postala oče ali mati –, se ni treba spraševati, ali sta res dolžna zanj skrbeti.

Edina prava pot k razsvetljenju in sreči je, da svojo resničnost sprejmemo in si naredimo seznam prednostnih nalog, ki iz nje izhajajo. Kako pa, konkretno?
Če smo upoštevali nasvet prvega dne ter si zapisali začetne danosti – bomo lahko zdaj sestavili tudi seznam prednostnih nalog. Tudi tu je koristno, če si jih zapišemo.

Končati moram fakulteto – vse drugo lahko počaka.
Pri 32 letih se morem in moram osamosvojiti in odseliti od staršev. Konec izgovorov in izmikanja!
Zame so najpomembnejši moja žena, moj mož in moji otroci.
V najinem zakonu ni prostora za najine starše in njihove zahteve.
Iskreno si povejva, kar nosiva v sebi, da se ne bova več žrla.
Ne bom več počel stvari, o katerih nisem prepričan, da so dobre, samo zato, da bi ugajal drugim.

Tak seznam je koristno vedno imeti pri sebi. Lahko ga sproti dopolnjujemo. (...) ne naredimo ga enkrat za vselej, ampak ga moramo v luči novih spoznanj vsak dan znova potrjevati in dopolnjevati. Tako postajamo vedno bolj razsvetljeni.

Na ta način se odpiramo Božjemu očetovstvu. Gre za to, da svoje življenje preverjamo in usmerjamo v luči Svetega Duha in da sprejemamo vse, kar je skladno z vlogo, ki nam jo je dodelil Bog. To je le začetek dolgotrajne poti. Potrebujemo namreč veliko časa, da svoje prioritete poenostavimo.  Moramo se naučiti prisluhniti nagovorom svojega nebesnega oboka, o njih premišljevati in dovoliti Božji previdnosti, da usmerja naše odločitve.

Kako pa naj prednostne naloge uresničujemo?
Preprosto: tako, da jim dajemo prednost pred vsemi drugimi. Če jih upoštevamo šele naknadno – morda zato, da ne bi več ponavljali enih in istih napak – je to največkrat premalo. Ne gre samo za to, da bi prenehali ponavljati stare napake.

V umetnosti ponovnega začenjanja (...) razlikujemo dva načina upoštevanja prednostnih nalog. Prvi, slabši, je naknadno upoštevanje, ko se v luči Božje milosti zavemo narejenih napak in sklenemo, da jih ne bomo več ponavljali.
Toda edini pravi način je vnaprejšnje upoštevanje prioritet, pri katerem že na začetku zakorakamo v pravo smer. S tem se postavimo pod nebesni obok in mu pustimo, da loči zgornje vode od spodnjih. Vnaprej, ne šele potem! ... (se nadaljuje)

izbira, komentira kin pripravlja: Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 € - ali izkoristite ugodno priložnost in jo kupite v kompletu z drugo Rosinijevo knjigo Umetnost ozdravitve za 29,00 €

Prihajamo do bistva ... Mnogi pomislijo: “Res je, določiti moram svoje prioritete.”
Narobe! Svojih prednostnih nalog ne določamo sami, temveč jih moramo le prepoznati in sprejeti.

Moje prednostne naloge izhajajo iz mojega odnosa z Bogom.
Nisem sam določil svojih telesnih in psihičnih lastnosti. Ne izbiram višine svojega glasu – ali bom pel tenor ali bas – in nadarjenosti – ali bom igral flavto ali violino.
O tem odloča nekdo drug, jaz pa moram to sprejeti. ... svoje življenjske okoliščine ... opore, ki so mi dane ...

Sprejeti moram tudi, da vse prihaja ob svojem času; da cvetim, zorim in se staram; da uspevam, ko je čas za to, in da čakam, kadar moram čakati. Četudi trideset let …

Imam nekatere sposobnosti in darove, s katerimi lahko osrečujem druge, drugih pa nimam. V svoji nespameti lahko zavidam svojim bratom in sestram, ki se mi zdijo bolj obdarjeni, a s tem le zapravljam čas.

Prednostnih nalog torej ne določamo sami, ampak jih moramo prepoznati in sprejeti. Mnogi delajo napako, ker si jih določajo sami ...

Ko je Bog ustvaril nebesni obok, se vode niso same odločile, da se bodo ločile. Zato imajo moje prednostne naloge prednost pred mojimi odločitvami.
So del Božjega stvariteljskega dela.

Praktični nasvet, ki izhaja iz zgoraj povedanega, je, da moram biti v stalnem dialogu z Bogom. Vsak dan moram začeti z molitvijo in ga vprašati, kaj naj storim. To mi mora povedati On, od katerega prejemam življenje. Tako se sproti pojavljajo opravila, ki izhajajo iz danosti, vendar so bolj specifična.

Naše prednostne naloge so običajno povezane z našimi danostmi in stanovskimi dolžnostmi. So odgovor na vprašanje: Kaj je resnično “moje”?
Če si poročen, si lahko o tem misliš, kar hočeš, toda tvoja prednostna naloga je zakon in vse, kar je z njim povezano. Če na primer zakonca, ki mi pomagata kot kateheta v župniji, zaradi tega zanemarjata svoj zakon in otroke, ju moram iskreno opozoriti in razrešiti. Evangelizacija je nenehni proces, zakon pa je zakrament, ki je v njunem življenju nebesni obok in prednostna naloga.

Kako smo lahko povsem “Božji”, če se nismo zaradi Njega vedno znova pripravljeni vsemu odpovedati?
Če globok molitveni odnos z Bogom ni tvoja prioriteta, ne bodi presenečen, da si se zapletel v nevarne čustvene odnose... ... (se nadaljuje)

izbira, komentira in pripravlja: Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.