Pred božičem je učiteljica vprašala otroke: »Kdo od vas je reven? Kdo bi moral dobiti darilo za božič?«
Učenci, ki so se imeli za revne, so dvignili roke. Vas ni bila velika in vsi ljudje so se poznali med seboj. Pa ne samo po imenu, vedeli so tudi, kje kdo živi, kaj dela, kdo so njegovi starši in koliko denarja imajo.
Po pouku je učiteljica poklicala k sebi osemletnega Dana. Njegovi starši so pred kratkim prišli iz Afrike in vsi so vedeli, da je družina zelo revna.
Vprašala ga je, zakaj ni dvignil roke.
Dan je odgovoril: »Ker nisem reven.«
»Kdo pa je potem reven? Kaj misliš?«
»Otroci, ki nimajo staršev.«
Učiteljico je odgovor zmedel, da dečku ni znala odgovoriti in ga je poslala domov.
Naslednji dan je Danov oče prišel domov ves nasmejan. Povedal je, da ga je učiteljica obiskala na delu. »Ponosni moramo biti na našega Dana,« je dejal in povedal, kaj mu je rekla učiteljica.
Za božič se je Dan razveselil darila. V njem sta bila dva para novih športnih copat: en par zanj, drugi pa za sestrico. Nikoli še nista imela novih čevljev.
Pa tudi če ne bi dobila darila, bi Dan vedel, da je njegova družina bogata, ker imajo očeta in mamo.

zgodba Razlika ali kdo je res reven? je iz knjige  Zgodbe za advent in božič, str. 123. ...

Knjiga želi približati vsebino božičnega praznika in pomagati v pripravi nanj. Potrošniški način življenja, tudi potrošniški ‘val’ pred božičem, hitenje in plitvost sodobne družbe nas odvračata od poglobljenega praznovanja.
V knjigi so zgodbe, molitve in drugi sestavki, ki nam bodo pomagali da bo advent res čas priprave na praznik Gospodovega rojstva in da ga bomo res doživeto praznovali. Vodila nas bo vse do praznika Gospodovega razglašenja (Svetih treh kraljev), da se bo božično sporočilo vtisnilo in ga bomo ohranili v svojem srcu.

pripravlja Marko Čuk

Brezmadežna ... v svoje deviško naročje je sprejela Njega, ki je neizmeren in neskončen. Po njej se časti in moli Sveta Trojica, po njej se veselijo nebesa in radujejo angeli in nadangeli. Po njej se umikajo hudi duhovi, po njej je skušnjavec hudič padel iz nebes. Po njej je bil padli človek spet vzet v nebesa in je zasužnjeno človeštvo prišlo do spoznanja resnice. Po njej je bil dan vernikom sveti krst in olje veselja, po njej so poganski narodi prišli do spreobrnjenja ... nekaj misli o Njej ... o Mariji Brezmadežnii na njen praznik iz Zakladnice modrosti ...

• Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd. Bila je noseča in je vpila od porodnih muk in bolečin.
• Nato se je na nebu prikazalo drugo znamenje: glej, velik zmaj, rdeč kot ogenj ... Zmaj se je ustopil pred ženo, ki je bila pred porodom, da bi požrl njenega otroka, ko bi porodila (Raz 12,1–4).
• Nobeno človeško življenje ni brez napak, le brezmadežna Božja Mati stoji popolnoma čista pred Božjim veličastvom. Kakšno veselje, če pomislim, da je ta Devica naša Mati!. (sv. Terezija Deteta Jezusa)
• O Brezmadežna, vsa dobrotljiva, / sladka, čista Devica! / Greha oteta, Mati presveta, / bodi nam pomočnica!. (Peter Hicinger)
  
• Bog Oče je zbral vse vode in jih imenoval morje, prav tako je zbral vse milosti in jih imenoval Marija. (sv. Ludvik Montfortski)
• Marija je knjiga, v katero je Bog zapisal, kako naj živimo. (sv. Katarina Sienska)
• Prosite Marijo! Ničesar ne odkloni tistim, ki jo prosijo. Nikamor ne moremo vstopiti, če nas vratar ne pusti mimo. Marija pa je vratarica pri nebeških vratih. (sv. Janez Vianney)
• Marija je moja učiteljica: ona me vedno uči, kako naj živim za Boga. Moj duh se razžarja v tvojem molku in ponižnosti, o Marija! (sv. Favstina Kowalska)
• Marija, naša Gospa, je začetek našega veselja. To je njena vloga, ki jo zvesto izpolnjuje. Ali se res zavedamo, zakaj jo tako zelo ljubimo? Zato, ker je neomadeževano ogledalo Božje ljubezni. (sv. Terezija iz Kalkute)
• Marija, Kraljica ljubezni, čuj nad ženami in njihovim poslanstvom v službi človeštva, miru in razširjanja Božjega kraljestva. (sv. Janez Pavel II.)
• Marija, nova Žena, stoji zraven Kristusa, novega Človeka, v čigar skrivnosti edinole res v jasni luči zažari skrivnost človeka. (sv. Pavel VI.)
• Marija je velika vernica, ki se polna zaupanja izroča v roke Bogu in se tako prepušča njegovi volji. (Benedikt XVI.)
• Marija je podoba človeka, ki ga je Kristus popolnoma odrešil. Kdor torej hoče videti, kakšen je učinek Kristusovega odrešenja, naj se ozre na Marijo. (Tomáš Špidlík)
• Marija je kakor okence, skozi katero ujame zemljan prvi bežni žarek Boga. Morda pa je bolj povečevalno steklo, ki povečuje našo ljubezen do njenega Sina, da ga molimo bolj iskreno in z večjo vnemo. (Fulton Sheen)
• Samo Marija v polnosti dojema veličino ure, ko se je Božje usmiljenje v podobi njenega Otroka sklonilo k grešnemu človeštvu. (Dominik Thalhammer)
• Gospod, pokaži mi svojo mater Marijo; v očeh ljudi je brez pomena in brez pomoči, v očeh Boga pa soodrešiteljica ... Daj, da nikoli ne zaprem svojega srca, da bom, ko bom sprejemal trpljenje sveta, trpel in zadoščeval kot Marija, tvoja Mati. (Michel Quoist)
• Marija, ki je bila brez vsakršne sebičnosti, brez slehernega greha, je bila tako čista kakor steklo zelo očiščenega okna, ki nima druge naloge, kot da sprejme sončno svetlobo. Če se veselimo te svetlobe, s tem obenem hvalimo čistost okna. (Thomas Merton)
• Marija, žena vsakdanjega kruha, daj nam razumeti, da kruh ni vse, da bančni račun ni dovolj, da nas napravi zadovoljne. Da miza, preobložena z jedili, človeka ne nasiti, če je srce prazno resnice. Da tudi najbolj začinjene jedi nimajo okusa, če v duši ni miru. (Tonino Bello)
• Brezmadežna! Tvoj Božji Sin je že v tvojem telesu posvečeval druge duše. Spomni se, da sem tvoj otrok in spolni mi moje prošnje!. (Cvetana Priol)

***

• Kdor iz srca časti Devico in Mater Marijo, trdno stoji v kraljestvu Božjem. Kjer vlada Marija, noče vladati sama, ampak hoče, da z njo in nad njo vlada Gospod Jezus Kristus. Ona se mu je prva klanjala, klanjala kot Bogu in svojemu kralju. (Anton Bonaventura Jeglič)
• Marija se je zavedala, da Jezus ni samo njen, ampak da ga je prejela kot Odrešenika vseh ljudi. S tem spoznanjem se je podala na pot, ki jo je vodila na Kalvarijo, pod križ. (Gregorij Rožman)
• Marija je “veliki katekizem za odrasle”, ker nam kaže, kako je treba Kristusa Odrešenika prinašati svetu. (Stanislav Hočevar)
• Marija je križišče, kjer sta se za večno srečala in zedinila Bog in človek in kjer se kristjan v polnosti sreča s Kristusom. (Jožef Smej)
• Marija je najkrajša in najbolj zanesljiva pot h Kristusu in po njem k Očetu in v tem je obsežena vsa naša svetost. (Josip Šimenc)
• Marija nas uči pravega odnosa do skrivnosti življenja. Vseskozi se je živo zavedala, da je resnični podarjevalec življenja Bog. (Janez Zupet)
• Marija posebej želi, da tisti, ki so v njeni bližini in jih ožarja Božja milost, v žrtveni ljubezni rešujejo tiste, ki so daleč od misli na Boga in Božje kraljestvo. (Stanko Janežič)

***

• Marija je Prasila v vesolju nevidnega, je Mati v urah teme v Cerkvi in v nas, je Dobrotnica, ki jo vsak dan kličemo, da bi prosila za nas “zdaj in ob naši smrtni uri”. (Alojz Rebula)
• Marija, o sladko ime, / v bridkosti nade žar! / Ozdravljaš žalostno srce, / razveseliš vsekdar. / Zatorej ne prenehamo / in vedno k tebi kličemo: / Marija, varuj nas! (Andrej Praprotnik)
• Marija iz raja zdaj gleda na nas, / prosi Boga za otroke ves čas; / usmiljenje sije iz njenih oči, / srce ljubezni do nas ji gori. (Jožef Virk)
• Tvoje srce počastimo, / o Marija milostna! / V tvoje srce pribežimo / Mati božja usmiljena. (Marko Glaser)
• Marija, Božja Mati, je bila vseskozi moja zvezda vodnica. V mojem srcu in v mojem življenju je Marija zavzemala tisto mesto, ki ga ima v načrtu Božjega odrešenja. (Pavel Berden)
• Mojemu srcu brezmejno si ljuba in draga. / S soncem obdana ti mojih si dni plamenica, / sredi viharnih noči moja zvezda vodnica. / Misel mi nate, Marija, živeti pomaga. (Ljubka Šorli)
• Marija, Mati ljubljena, / izprosi Ti nam milosti, / da vsi Boga poslušamo / z življenjem čast mu dajemo. (Zdenka Serajnik)
• Mati Marija, usmeri nas v Boga! / in dušam, ki so v temi, v senci smrti, / pokaži pot v Očetov dom odprti. (Alojz Kocjančič)
• Poslušaj naše klice, / izprosi nam modrost, / da iščemo pravice, skrbimo za svetost. / Da bi Boga ljubili / in tebe prav častili: / Marija, hiti na pomoč! (Luka Jeran)
• Marija, stvarjenja si dika zares, / med nebom in zemljo vse milosti vez. (ljudska)
• Vodi, Marija, po pravi nas poti, / da nas nobena skušnjava ne zmoti; / varuj in brani nas vse dni, / da nas sovražnik ne dobi. (srednjeveška ljudska)
• Marija, ki ponižna vsa / Bogu si izročila se / in zdaj Kraljica si neba, / ti bodi nam Zavetnica. (Bogoslužni molitvenik)

pripravlja Marko Čuk

Z Marijo in Jožefom v Betlehem
Marija je živela v vasici Nazaret. Imela je zaročenca Jožefa. Nekega dne jo je obiskal od Boga poslani angel Gabriel. Rekel ji je: »Veseli se, Marija, rodila boš otroka, ki mu bo ime Jezus …«
To zgodbo že vsi poznamo, kajne? Pa vendar je najboljša zgodba vseh časov. Nepozabna je!

Adventni koledar Ognjišča ne skriva slaščic, no, vsaj tistih iz sladkorja ne. Pod kartonastimi okni so drobni ‘bonbončki’ za spodbudo, ki gradijo božično pričakovanje.

Z adventnim koledarjem otroci odkorakajo v Jožefom in Marijo v Betlehem: vsak dan odprejo okence, pod katerim se skriva droben izziv: objemi mamo; pomagaj očetu nabrati mah; 1, 2, 3, koliko svečk že gori? ... (Marjetka Pezdir Kofol)

ADVENTNI KOLEDAR
42 x 30 cm,
ilustrirana kartonasta plošča
s perforiranimi okenci
cena 4,90 €
* * *
Naročite koledar
tudi v spletni knjigarni Ognjišča

foto: Benjamin Pezdir

pripravlja Marko Čuk

Misli upanja za adventni in božični čas.

Potrebujemo advent, da se naučimo adventno živeti – da se iz pustolovščine adventa kaj naučimo za pustolovščino življenja. Potrebujemo konkretni praznik, potrebujemo te tedne, da se vedno znova uvajamo v takšno življenjsko držo in naravnanost. (Andrea Schwarz)

Andrea Schwarz (1955) je nemška socialna pedagoginja, zaposlena kot svetovalka, dejavna tudi pri pastoralni službi škofije Osnabruck, je iskana predavateljica in predvsem plodna pisateljica. Po vsem svetu jo poznajo po njenih knjigah z duhovno vsebino in je trenutno ena najbolj branih avtoric duhovne literature. V pričujoči knjigi Moj resnični božič nas vodi skozi adventni in božični čas do svetih treh kraljev. Ker je božič čisto poseben praznik in ima v resnici malo skupnega s stresnimi nakupi, bitko za parkirne prostore ... z romantičnim razpoloženjem, ki ga pričarajo osvetljene mestne ulice ... pesmi ki prihajajo iz zvočnikov ...Resnični božič je v resnici veliko več. Je Bog, ki stopa k človeku. K vsakemu človeku, saj Jezus ne dela izjem. (...)

Toliko teme je v človeškem življenju - včasih tudi v mojem. To so ure samote, ko ne zmoreš več naprej, breme skrbi je pretežko - in nikogar ni, ki bi ti pomagal. To je stara mama, ki je zbolela za Alzheimerjevo boleznbijo, in ne ve več, da jo je sin obiskal pred eno uro. To je starec, ki bi rad umrl - pa ne more umreti. Pred seboj vidim jokajoče starše, ki so izvedeli za sinovo smrt ... Spomnim se Barbare, ki jo je mož pustil samo s tremi majhnimi otroki in se komaj prebija ... Simonin prijatelj je naredil samomor - in Peter, mali ministrant, ne ve, če bi se odločil za gimnazijoi ...

Želim si, da ne bi ob vsem naštetem trpljenju in bolečini ostal trd in brezsrčen, da ne bi duše zaprl v oklep. Da bi drugega in njegove probleme videl kot človeka in ne le kot primer, problem ta reševanje, kot številko na seznamu.

Ne smem pa se izogibati tudi srečanju s samim seboj in svojimi teminami, da v sebi ne otrdim in samo še funkcioniram, pa nič več resnično ne živim. Kako bom potem razumel bolečino, če več ne vem, kaj je bolečina? Kako se bom podal v temine drugega, če te je strah lastne teme? Kako boš dal piti živo vodo, če so v tebi presahnili vsi studenci in izviri?

O, pridi, Emanuel, osvobodi svoj ubogi Izrael!

Da bi le prišel Bog v vso našo temo, jo preplavil, se razlil, da bi vse osušeno v meni prepredel, me poživil in me napojil z živo vodo.

(se nadaljuje)

pripravlja in izbira Marko Čuk

Ambrož

Izjemen pridigar, pošten, preudaren,
nastavljal ogledalo je vladarjem,
bil svetovalec je kar trem cesarjem,
a skromen in med ljudstvom popularen.

Do revnih dobrotljiv in radodaren,
svarilec pa bogatim gospodarjem,
kot škof je kljuboval prav vsem viharjem,
saj se v molitvi je počutil varen.

Naj nas spomin na svetega Ambroža,
ki s silno vnemo je častil svetnike,
v življenju vedno z upanjem poboža.

In kadar gmotne stiske so velike,
naj misel nanj nas s hrabrostjo obkroža;
spreminjajmo obup v prijazne slike.

OBLAK, Leon. Sto svetnikov in svetnic v sonetih. Druga izdaja. Koper: Ognjišče, 2014. str. 9.

Misli upanja za adventni in božični čas.

Potrebujemo advent, da se naučimo adventno živeti – da se iz pustolovščine adventa kaj naučimo za pustolovščino življenja. Potrebujemo konkretni praznik, potrebujemo te tedne, da se vedno znova uvajamo v takšno življenjsko držo in naravnanost. (Andrea Schwarz)

Andrea Schwarz (1955) je nemška socialna pedagoginja, zaposlena kot svetovalka, dejavna tudi pri pastoralni službi škofije Osnabruck, je iskana predavateljica in predvsem plodna pisateljica. Po vsem svetu jo poznajo po njenih knjigah z duhovno vsebino in je trenutno ena najbolj branih avtoric duhovne literature. V pričujoči knjigi Moj resnični božič nas vodi skozi adventni in božični čas do svetih treh kraljev. Ker je božič čisto poseben praznik in ima v resnici malo skupnega s stresnimi nakupi, bitko za parkirne prostore ... z romantičnim razpoloženjem, ki ga pričarajo osvetljene mestne ulice ... pesmi ki prihajajo iz zvočnikov ...Resnični božič je v resnici veliko več. Je Bog, ki stopa k človeku. K vsakemu človeku, saj Jezus ne dela izjem. (...)

Advent je prebujenje v življenje, vabilo, da iščem nekaj več - saj v sebi nosim hrepenenje, zato moram verjeti, da tudi obstaja nekaj več, da so poti, ki me vodijo v življenje. Le poiskati jih moram, se večkrat obrniti, bežati iz slepih ulic, iz skritih pasti, s krivih poti. Večkrat moram kakšno pot tudi ponoviti, poskusiti znova, saj na njej nisem razumel vsega, kar mi je bilo ponujeno, nisem vsega pravilno uporabil, raje sem se prilagajal drugim in govoril: "Saj vedno vsi tako delajo!"

Advent me iz dneva v dan vabi, da se poslovim od krivih poti, od udobja, ki me uspava, od tega, kar je "vedno tako bilo". Čas je, da se odločim za nov začetek. Vem, da je treba veliko tvegati: vse poti ne bodo varne, potrebno se bo tudi izpostaviti, se boriti - zato je advent lahko tudi nevaren. Kdor živi advent se namreč ne skriva, ne živi pod oklepom ... pot tudi ni uhojena, trnje je na njej, nasprotni veter ustavlja.

Družba je pa dobra: tu sta Jožef in Marija, tu so pastirji, tudi Modri so že nekje na tej poti, sledijo zvezdi ...

(se nadaljuje)

pripravlja in izbira Marko Čuk

Nikolaj ni še nikoli slišal tako žalostne zgodbe. Že veliko let je bil škof v mestu Mira, učil, vodil in skrbel je za kristjane v tem mestu. Številnim ljudem je pomagal v hudih časih. Ko pa je slišal zgodbo o treh mladih dekletih, mu je to skoraj strlo srce.
»Njihov oče nima denarja!« je povedal njihov sosed. »Če hoče, da družina preživi, mu ne preostane drugega, kot da tri hčerke proda za sužnje.«
»Za sužnje?« je zavzdihnil Nikolaj. »Ne! Tega ne moremo dopustiti!«
»Kaj pa lahko storimo?« je vprašal sosed. »Nimam denarja in tudi nihče od mojih znancev ga nima. Povrh pa bo oče še osramočen, če se bo to razvedelo. Moral sem mu obljubiti, da tega ne bom nikomur povedal. To obljubo sem zdaj prelomil samo zaradi teh deklet!«
»Razumem,« je prikimal Nikolaj. »Prepusti to meni. Videl bom, kaj lahko storim!«

Škof Nikolaj se je tisti večer odpravil domov po daljši poti. Počasi je hodil po ozkih ulicah, ljudje so ga, kot vedno, pozdravljali: »Dober večer, škof Nikolaj!« »Kako ste kaj, škof Nikolaj?« Toda namesto običajnega nasmeha so v odgovor prejeli le vljudno kimanje. Škof je bil globoko zamišljen.
Ko je prišel domov, je bilo časa za razmišljanje konec. Zdaj je napočil čas za dejanja. Škof Nikolaj je natanko vedel, kaj mora storiti. Odprl je skrinjo, posebno blagajno, ki jo je imel skrito pod podom, in vzel iz nje čisto vse zlate kovance.
To je še ostalo od premoženja njegove družine, od premoženja, ki ga je razdajal, zlatnik za zlatnikom, in leto za letom potrebnim ljudem v Miri. Upal je, da je ostalo še dovolj, da obvaruje dekleta, da jih ne bodo prodali za sužnje. S tem pa je bila težava rešena šele napol. Kako naj zdaj ta denar izroči njihovemu očetu, ne da bi ta izvedel, da je Nikolaj odkril njegovo skrivnost? Škof Nikolaj se je zazrl v kup zlatnikov. Potem jih je začel prekladati.
Tri dekleta.
Trije kupčki.
Trije ... mošnjički.
Seveda! Nikolaju se je posvetilo.
Vsak kupček denarja je dal v majhen usnjen mošnjiček in vsakega je na vrhu zavezal. Potem je počakal, da se je stemnilo - tako da ni bilo več nikogar na ulicah. S tremi mošnjički zlatnikov, ki jih je skril pod ogrinjalo, se je odpravil nazaj v mesto.
Nikolaj se je sam pri sebi hihital, ko je hodil po mestu. To je bila res imenitna zamisel! Kmalu je prišel do hiše. Nobena luč ni gorela. Vsi so že spali. Zdaj je škof Nikolaj uresničil svoj načrt. Vzel je mošnjičke denarja izpod ogrinjala in jih vrgel - ena, dve in tri - skozi odprto okno. Potem je smehljaje se pohitel proti domu.Ko se je družina naslednje jutro zbudila, so našli na tleh tri mošnjičke. Od kod so prišli? Kdo jih je položil tja? In kaj je v njih? Nihče jim ni znal odgovoriti na prvi dve vprašanji, ko pa so hotela dekleta na vsak način pogledati, kaj je v njih, so vsi našli odgovor na tretje.
»Bog bodi zahvaljen!« je vzkliknil oče »Naše molitve so bile uslišane! In naša družina lahko še naprej ostane skupaj!«
Nihče ne ve, kako je resnica prišla na dan. Morda jo je razkril njihov sosed. Morda pa je bil kdo drug na temni ulici in je videl, kako je škof metal svoja darilca skozi okno.
Vemo pa, da je Nikolaj postal tako slaven zaradi pozornosti, ki jo je izkazoval otrokom. Zgodbe o njem so se razširile po vsem svetu in veliko let po smrti je bil razglašen za svetnika. Njegovo ime ponekod povezujejo tudi z imenom nekega drugega skrivnostnega nočnega obiskovalca - Božička, ki otrokom prinaša darila in potem izgine v noč.

zgodba Ljubeznivi škof Nikolaj je iz knjige Zgodbe za božič, Ognjišče 2011, 47 ... objavljena pa je tudi v knjigi  Zgodbe za advent in božič, str. 42. ...

Knjiga želi približati vsebino božičnega praznika in pomagati v pripravi nanj. Potrošniški način življenja, tudi potrošniški ‘val’ pred božičem, hitenje in plitvost sodobne družbe nas odvračata od poglobljenega praznovanja.
V knjigi so zgodbe, molitve in drugi sestavki, ki nam bodo pomagali da bo advent res čas priprave na praznik Gospodovega rojstva in da ga bomo res doživeto praznovali. Vodila nas bo vse do praznika Gospodovega razglašenja (Svetih treh kraljev), da se bo božično sporočilo vtisnilo in ga bomo ohranili v svojem srcu.

pripravlja MČ

Nikolaj

Legende, zgodbe, miti, anekdote
o njem so kakor zvoki harf zvenečih,
najlepša glasba skozi svet molčečih,
svetloba skozi noč človeške zmote.

Popolna poosebljenost dobrote,
prijatelj vseh otrok in vseh trpečih,
kot žarek upanja v očeh ljubečih
je svetil na bolnike in sirote.

Daj, sveti Nikolaj, ti nam pomagaj,
da bomo usmiljeni in dobrotljivi,
oholost in sebičnost v nas premagaj.

Samo v Ljubezni smo resnično živi,
zato modrost nam na srce polagaj,
da bomo z brati v stiskah ljubeznivi.

OBLAK, Leon. Sto svetnikov in svetnic v sonetih. Druga izdaja. Koper: Ognjišče, 2014. str. 160. (RAZPRODANO)