iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 14,60 €

Ne iščem te visoko nad oblaki.
Ne iščem te na kamnitih stebrih.
Ne iščem te v žametu in svili.
Ne iščem te v zlatu in brokatu.

Ti si ena izmed nas, Marija,
ti si ena izmed nas na naši poti.
Ti hodiš z nami po naših cestah,
skalni poti po sledeh tvojega Sina.

Oziram se vate, ti preprosto dekle,
oziram se vate, ti Mati v stiski,
oziram se vate, trpečo in solzno,
oziram se vate, v veri neomajno.

Potrebujem te tu, tukaj na zemlji.
Potrebujem te tu, prav tesno ob sebi.
Potrebujem te tukaj kot sestro v veri.
Potrebujem te tukaj kot Mater na poti.

S. Schraufstetter: Pogled v nebo, v: Ognjišče 3 (2019), 33.

 

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

 pripravlja: Marko Čuk

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 € - ali izkoristite ugodno priložnost in jo kupite v kompletu z drugo Rosinijevo knjigo Umetnost ozdravitve za 29,00 €

Kadar v naglici namečemo svoje stvari v kovček, je ta kmalu prepoln ... da ga lahko zapremo, si moramo pomagati s koleni ... nanj sedemo … Če pa stvari vanj zložimo počasi in urejeno, presenečeni ugotovimo, da lahko zdaj vanj spravimo veliko več.

Kaj želi povedati ta podoba? Da s spoštovanjem reda pridobimo več prostora, kar se je pokazalo tudi drugi dan stvarjenja. Gre za razločevanje med “zgornjim” in “spodnjim”, za spoštovanje reda oziroma ločnice, ki jo je Bog postavil z nebesnim obokom.

Enako spoštljivo kot s kovčkom moramo ravnati tudi s svojim življenjem: najprej se moramo posvetiti temu, kar je najpomembnejše, nato pa vsemu drugemu. Spoštovati moramo “nebesni obok”, stalnice, in razlikovati med tem, kar je zgoraj in tem, kar je spodaj.

Podobno je v glasbi: notno črtovje ima štiri glavne oznake: najprej ključ, ki določa višino tonov ... nato so tu višaji in nižaji, ki določajo tonaliteto, v kateri igramo, in odnose med notami. Sledijo števila v obliki ulomka, ki določajo takt – tri- ali štiričetrtinskega itd. – in ritem, ki ga lahko poslušalci spremljajo s tapkanjem nog (napis allegro ali largo) ... Ključ, ritem, tempo.

Pot, po kateri hodimo ta drugi dan, je kot skladba v neki tonaliteti. ... Če se ne zmenim za oznake, ki določajo moj ritem in ‘pavze’, ko naj bi se ustavil – je to zelo škodljivo zame. Gre za moje življenjske prioritete, ki jih moram spoštovati. Tempo določa hitrost, s katero se lahko varno gibljem ...

Skratka, v življenju moram “prepevati” v ključu, ki ustreza višini mojega glasu, v sebi primernem ritmu in s hitrostjo Božje previdnosti. Ne smem pozabiti, da te pogoje postavlja Skladatelj, ne izvajalec …

Življenje je tako lepo, če sprejmemo njegova pravila. Naš um kar leti, kadar je v skladu z resnico (...) je simfonija, ki jo je Bog Oče napisal za nas, da bi uživali v njeni lepoti. Moram vstopiti v to, kar mi je Bog Oče pripravil, in sprejeti dobre stvari, za katere sem bil ustvarjen.

Tudi mi moramo paziti, da bomo svojo življenjsko simfonijo igrali v pravem ključu, ne pa ‘fušali’. … (se nadaljuje)

izbira, komentira in pripravlja: Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

 

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige ZGODBE S SEMENI UPANJA (Zgodbe za dušo 6), zbral in uredil: Božo Rustja, 144 strani, 11,5 x 20,5 cm, trda vezava, 2. ponatis (več kot 63.000 prodanih knjig) Ognjišče, Koper 2015 Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 7,90 €, s kartico zvestobe: 7,11 €

Mož, ki mu je bilo ime Srečko, je slovel po svoji velikodušnosti. Umrl je in prišel pred nebeška vrata. Ljudje so govorili, da bo gotovo takoj prišel v nebesa in bo tam zasedel zelo visoko mesto. Toda ni bilo vse tako preprosto.
Ko je prišel do nebeških vrat, je tam srečal svetega Petra, ki, kot se reče, spušča ljudi v nebesa. Srečka je peljal posebej in mu pokazal dve palici zlata. Ena je bila majhna, druga večja, obe pa sta bili sestavljeni iz manjših koščkov različnih oblik in velikosti.
»Kaj je to?« je vprašal Srečko.
»To so tvoja dobra dela, ki si jih naredil na zemlji. Vsak košček predstavlja eno dobro delo, nekaj, kar si daroval drugim.«
Srečko je palici dobro pogledal in njegovo srce se je razveselilo, ko je videl, kako se lepo bleščita, a sveti Peter je dejal:
»Ni vsako dejanje resnično dobro. Ni vsako dobro delo resnično in iskreno. Veliko dobrih del je opravljenih iz sebičnosti in zato v božjih očeh nič ne pomenijo. Žal mi je, a tudi tvoja dobra dela moram preskusiti.«
Srečko se je ob teh besedah prestrašil. »Takšen preizkus nima smisla,« je dejal. »Mar ni naravno, da človek pričakuje hvaležnost in povračilo za dobra dela, ki jih je storil drugim?«
Toda sveti Peter je vztrajal pri preizkusu. Vzel je sito z izredno redko mrežo in začel vanj polagati zlate koščke manjše palice.
»Zakaj pa ne začneš s tistimi z večje palice?« je ugovarjal Srečko.
»Ti ne pridejo v poštev,« je dejal sveti Peter. »Predstavljajo vsa darila in dobra dela, namenjena prijateljem, družinskim članom, sorodnikom, dobrim znancem …«
»To pomeni, da vsa darila za Miklavža, božič, rojstni dan in podobno nimajo nobene vrednosti.«
»Tako je,« je odvrnil sveti Peter in vse koščke iz večje palice zlata pred Srečkovimi očmi vrgel v smeti. Zavel je veter in jih odnesel. Srečko je prebledel. Apostol je začel tresti sito. Ko je končal, so na mreži ostali le največji kosi, drugi so padli skozi.
»Kaj pa boš zdaj naredil?« je vprašal Srečko.
»Sedaj bom odbral tista darila, ki si jih podaril zato, da bi dobil kakšno povračilo?«
»Ali sem spada tudi hvaležnost?«
»Seveda.« Potem je stresel kose iz sita. Ko so padli na tla, so se spremenili v smeti in veter jih je zlahka odnesel. Nato je zgostil mrežo na situ in vanj položil preostale koščke. Spet so ostali na rešetu samo večji kosi.
»Zakaj to delaš?« je vprašal Srečko.
»To bo izločilo darove, ki si jih dal zato, da bi se pokazal pred drugimi, ko si kaj dal, da bi te drugi hvalili in bi zato žel priznanje. Skratka, ko si dajal, da bi napihnil svoj jaz.«
Srečko je utihnil.
Spet je apostol zožil mreže na situ in položil nanje koščke, ki so ostali. »Sedaj bomo odstranili vse tisto, kar si daroval iz čuta dolžnosti ali samo zato, da bi pomiril svojo vest,« je dejal nebeški vratar. »Včasih raje ne bi darovali nič, a to storimo, da bi se izognili zadregi.« Potem je potresel sito. Koščki, ki so ostali na njem, so doživeli isto usodo kot vsi doslej.
Apostol Peter je spet zožil odprtinice mreže in dejal: »Sedaj bom odstranil tiste darove, ki si jih podaril samo zato, da bi se počutil dobro. Z njimi si preslepil samega sebe. Daroval si nekomu, da bi potem bil vesel.« Potresel je sito in koščke, ki so ostali, stresel proč. In spet jih je odnesel veter.
»Končaj! Prosim te, končaj!« je zaklical Srečko, ko je videl, kako malo koščkov je ostalo. »Toda moramo nadaljevati. Moramo preveriti, koliko stvari si daroval le zato, ker jih nisi potreboval, ali pa si dajal darove ljudem, ki so nekaj pomenili, ali si se jim želel s svojimi darili odkupiti ali se jim zahvaliti za uslugo.«
Toda ubogi Srečko ni več poslušal: »Nobenega upanja nimam več. Prav nobenega,« si je govoril.

Tedaj je sveti Peter rekel: »Sedaj, Srečko, imam pa zate dobro novico.« Ko je to slišal, se je zdrznil in vprašal: »Kakšno dobro novico?«
»Še je upanje zate. Sem si prišel z vsemi dobrimi deli. Mislil si, da si boš z njimi kupil nebesa. Toda Gospod ni kakor ljudje. On je največji darovalec. Daje tudi tistim, ki so nevredni njegovih darov. On daje zastonj, brez preračunljivosti. Pojdiva k njemu, da boš spoznal, kako je velikodušen.«
»Toda saj sem praznih rok,« se je branil Srečko.
»To pomeni, da si sedaj ubog. On pa je najbolj velikodušen do tistih, ki so ubogi in se tega zavedajo.«

Zgodbe s semeni upanja, 40

.

In o čem nam govorijo Zgodbe s semeni upanja?
Najprej upiramo pogled naprej: vrednote, za katere živimo, odločajo o tem, kaj bomo videli v življenju in bistrijo naš notranji pogled ... biti moramo uglašeni, da bomo slišali Boga, Bog nam prižiga luč, da vedno vemo, kje nas čaka privez.
V drugem delu so zbrane zgodbe, ki nas učijo, kako oznanjati, kako se spreminjati, prenavljati, kako izbirati novo pot, kako naj uresničujemo misli, želje, pogovore, pridige ... kako naj jih udejanjimo, da bomo plemenitejši, da bomo podobni Kristusu in okrepljeni za nebesa ...
Seveda se moramo pri vsem svojem delu, razmišljanju hotenju ... zavedati, da gre za večnost - če želiš, da si srečen, dajaj in ne glej na plačilo - vsakemu delu se moramo popolnoma posvetiti, delati z ljubeznijo, ne moremo sedeti na dveh stolih ...
In kaj je središče našega življenja? Zgodbe nam ponujejo nekaj odgovorov: Kar daš, to imaš ... Zdaj se moramo odločiti za Boga ... narediti v življenju tudi kaj takega, kar nas drago stane - a to lahko pomeni začetek našega spreobrnjenja ... če smo seveda potrpežljivi.
Kako služiti? Vrednost ima ne samo tisto delo, ki ga ljudje občudujejo, hvalijo ... koliko skritega dela je, ki ga nihče ne opazi ..Zakon darovanja je trden kot zakon težnosti: ko nehamo dajati, na drevesu našega življenja ni več sadov ...
Kako do drugega? Ljubezen do bližnjega nam morda prinaša težave, toda brez njih bi bilo naše življenje prazno ... ljubezen dela čudeže ... zapovedi ne izpolnjujemo zato, da bi nas Bog ljubil ampak zato, ker nas Bog ljubi ... V Bogu je naše upanje - molitev odpre vrata, skozi katera vstopimo v svetišče, kjer dobimo moč in občutimo varnost ter si naberemo novih moči.
Zavest, da hodimo po Kristusovih stopinjah olajša breme težav. Ali nam ni v življenju v spodbudo že to, da nam stoji ob strani nekdo, ki nas ljubi? Pri Kristusu pa ne gre samo za  čustveno tolažbo. Kdor hodi za Kristusom, se približuje njegovemu načinu razmišljanja in načinu življenja ... začenja razumeti pomen trpljenja in prejema Božjo moč, da bo nosil svoj križ skupaj z Odrešenikom sveta,.. (MČ o knjigi)

 pripravlja in izbira: Marko Čuk

 

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 € - ali izkoristite ugodno priložnost in jo kupite v kompletu z drugo Rosinijevo knjigo Umetnost ozdravitve za 29,00 €

Obstaja nevarnost, da bi razločevanje zamenjali s ponaredki.
Pogosto se pri razsojanju zanašamo samo na lastne občutke, vtise in vzgibe, (...) kot da bi se na nočno potovanje odpravili brez svetilke.
Pa ne gre tako, saj potrebujemo neki koordinatni sistem, drugače bo vsaka naša ocena slonela na majavih nogah, odvisnih od vremena in hormonov. Tako površno ne moremo živeti. In tudi ne začenjati znova.

Drugi dan se vrti okoli nečesa, kar je sodobnemu bralcu, ki ne mara starodavnih predstav o vesolju, popolnoma neznano. (...) Drugi dan stvarjenja se v pripovedi pojavi obok (v treh vrsticah je omenjen petkrat), ki ima zelo posebno vlogo.

»Bodi obok sredi vodá in naj loči vode od vodá.«
To, s čimer Bog “loči vode od vodá”, smrt od življenja, se imenuje obok oziroma nebesni svod. (...) ki se dviga tudi nad nami in ločuje koristno od škodljivega - je nekaj trdnega, stabilnega in močnejšega od vseh vrst vodá, ki jih obvladuje.

Têma, o kateri želim govoriti, je danes tako občutljiva, da mnogi že ob njeni omembi nočejo več poslušati. Toda nekdo jim mora to ‘grenko’ resnico povedati, oni pa jo morajo sprejeti.
Resnica pa se glasi: Življenje deluje pravilno le, če upoštevamo njegova pravila. (...) morda je to bolj življenjski ritem kot pravila. Prej ali slej se moramo soočiti z vprašanji življenjskega reda, dobrega in sreče, ki so vsi povezani s travmo avtoritete.

Nebesni obok namreč ni človeško delo, ampak stvariteljsko dejanje Boga Očeta. Kako pa naj to modrost razumemo, (...) ko pa sodobni razum ne sprejema nobene zunanje avtoritete.
Tu gre za dar, za Božje očetovstvo. Ponovno začenjanje je pravzaprav povezano z vsakodnevnim sprejemanjem dejstva, da nam mora nekdo drug razodeti, kaj daje življenje in kaj povzroča smrt.
To je Božje zdravilo za nas in sestavni del življenja, ki ne sledi našemu nareku, kot smo že ugotovili prvi dan.

V vseh stvareh obstaja nek red. Med koristnim in škodljivim je neskladje, ki ga narekuje ‘višja sila’, ki določa, kaj je zgoraj in kaj spodaj. In ni res, da je vseeno. (...)  življenje ima nek red, ki ga moramo spoštovati, če ga želimo izboljšati ali prenoviti. Ima svoj notranji ritem, ki ga ne moremo svojevoljno spreminjati, ampak se mu moramo prilagajati.

Vsako nasilje nad resničnostjo povzroča uničenje. (...) Če otroka ne vzgajamo v naravnem ritmu, bo zaradi tega trpel, morda vse življenje.

Slana voda nas ne more odžejati. Če to pravilo kršimo, umremo. Koliko brodolomcev je umrlo zaradi žeje, čeprav so bili obdani z vodo – morjem. To je dejstvo, pa naj se nam zdi še tako nesprejemljivo.

Življenje od nas zahteva poslušnost. To pravilo je postavil njegov Stvarnik. Od življenja ne moremo zahtevati, naj se obnaša v nasprotju s samim seboj. Če to storimo, začne neizprosno umirati. Življenje nam to nalaga, četudi se s tem ne strinjamo. Zato tudi od sebe ne morem zahtevati, naj bom nekaj, kar nisem.
To bi me ubilo. Naj zveni še tako neprijetno, se ne smem ukloniti svojim zamislim, zahtevam in vzgibom, temveč svojemu življenju – temu, zaradi česar živim. To pogosto ni tisto, kar mi je všeč, kar si želim in bi sam izbral, je pa tisto, zaradi česar živim.

Če bi odločal jaz, bi sladoled zniževal raven sladkorja v krvi. Vendar ni tako. Zato se moram odločiti, ali bom sledil svojemu apetitu po  ..... ali pa bom upošteval ta "nepremakljivi nebesni obok", ki ločuje zdravo od škodljivega v moji prehrani in me sili, da se namesto pice zadovoljim z jabolkom.

Trpim zaradi njihove diktature, vendar nimam druge izbire ... vsako upiranje materiji je obsojeno na poraz. Stvari imajo svoj ritem, o katerem se nočejo pogajati.

Šele ko se notranje izmučeni zaradi diktature našega jaza končno sprijaznimo s pogoji za osebno prenovo, se začne novo življenje, ki spet postane lepo. Takrat se lahko vprašamo, kakšen je videti ta gospod Obok. ... (se nadaljuje)

izbira, komentira in pripravlja: Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

 

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 € - ali izkoristite ugodno priložnost in jo kupite v kompletu z drugo Rosinijevo knjigo Umetnost ozdravitve za 29,00 €

"Bog je rekel:  “Bodi obok sredi vodá in naj loči vode od vodá!” In Bog je naredil obok in ločil vode, ki so bile pod obokom, od vodá, ki so bile nad obokom. ..."

Da bi si poročilo o drugem dnevu stvarjenja lahko pravilno razlagali, moramo najprej razumeti, kaj pomeni voda za Izraelce.
To ljudstvo, ki prebiva v napol puščavski deželi (...) vodo povezuje z življenjem in preživetjem. Zato nekateri psalmi človekov odnos z Bogom primerjajo z žejo.

Živa voda, o kateri govori tudi Jezus v pogovoru s Samarijanko pri Jakobovem studencu, priteka iz izvira, in po taki izvirski vodi hrepeni vsak romar v puščavi. Za evangelista Janeza je ta voda podoba Svetega Duha, ki je Božje življenje.

Voda je torej simbol telesnega in duhovnega življenja.

Pa ne samo to! Voda je, zlasti na puščavskih področjih, tudi simbol smrti, ker lahko ubija! Ozke soteske, ki jih izdolbejo hudourniki ob silovitih puščavskih nevihtah, se v trenutku napolnijo in s seboj ​​odnesejo vse, kar se znajde na njihovi poti. Voda torej ni le simbol življenja, ampak tudi smrti.

Svetopisemsko ljudstvo pa je prevzel strah tudi ob besedi “morje”, s katero so evangelisti označevali tudi jezera (Tiberijsko, Galilejsko)...
Sladka voda v manjših količinah poživlja, slana v velikih količinah – kot je Mrtvo morje, v katerem ni življenja – pa ubija.
Voda ima torej dvojno lastnost: po eni strani življenje omogoča in ohranja, po drugi pa ga uničuje.

Dvoumnost vode izraža tudi njena očiščevalna lastnost, ki sega vse do krščanskega krsta. Krst zakramentalno uresničuje smrt in življenje: konec greha in začetek novega življenja.

Ko torej Bog loči zgornje oziroma dobre vode (dež) od spodnjih oziroma slabih, (morje, ocean), naredi razliko med tem, kar življenje uničuje, in tem, kar ga ohranja oziroma rešuje. Na tem temelji naša resničnost.

Vrnimo se k našemu duhovnemu potovanju. Če moramo v prvi fazi osebne prenove prepoznati to, kar že vemo, moramo v drugi sprejeti to prvotno ločevanje med tem, kar nam življenje daje in ohranja, in tistim, kar nam ga jemlje oziroma nas uničuje.

V našem življenju so studenci prerojenja in mlakuže razkroja, dejanja, ki nas izgrajujejo in tista, ki nas rušijo – življenjska dinamika in smrtna logika. Da bi lahko začeli znova, se jih moramo naučiti razlikovati. Po teh vodah ne moremo krmariti skozi meglo zmede. Ker imajo vode dvojni učinek, jih Bog že na začetku loči.

Naučiti se moramo presojati med tem, kar nam koristi, in tistim, kar nas uničuje. ... (se nadaljuje)

izbira, komentira in pripravlja: Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

 

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 € - ali izkoristite ugodno priložnost in jo kupite v kompletu z drugo Rosinijevo knjigo Umetnost ozdravitve za 29,00 €

Šele sedaj lahko preidemo k dejanjem. Začnemo pri začetnih danostih, ki bi jih lahko primerjali s prvo pomočjo.

Čeprav bi se mnogi raje takoj pogovarjali o osebni poklicanosti, moramo največkrat začeti pri najbolj banalni stvari – svojem telesu, in pri osnovnih, a pomembnih opravilih, kot sta skrb za svoje telo in urejen življenjski ritem.

Najprej moramo prenehati s samouničevalnimi dejavnostmi, kot je ponočevanje, in se vprašati: “Kdaj hodim spat? Kdaj zjutraj vstanem? Ob kateri uri molim? Kako se prehranjujem?”
Za telesno zdravje je treba skrbeti. Kdaj sem bil zadnjič na zdravniškem pregledu? Kdaj so mi nazadnje pregledali kri? Kdaj bom nehal metati vase hrano kot v smetnjak?

Nato moramo urediti svoj življenjski prostor. Nekateri se dobro zavedajo, da živijo v neredu, a še s prstom ne mignejo, da bi kaj spremenili. Za začetek zadostuje, da pospravimo svojo sobo. To ne velja le za mlade, ampak tudi za odrasle, vključno z duhovniki. Mnogi, ki bi radi delali red v Cerkvi in družbi, potrebujejo razne ‘preroke’, da jih opozorijo, naj najprej pometejo pred svojim pragom.

Tu je potrebno narediti časovni načrt za opravljanje posameznih opravil: Kdaj in kako dolgo bom nekaj počel?
A tega se moramo lotiti sproščeno, drugače lahko dosežemo nasproten učinek. Ljudem ne smemo vzeti poguma. Pretirano analiziranje uporabe telesa, časa in prostora lahko vodi v depresijo …

Ko se začnemo ‘postavljati na noge’, običajno najprej spoznamo, kako smo bili odtujeni. Bog te je čakal v tvoji resničnosti, tebe pa ni bilo tam. A se splača vstopiti vanjo, če želiš živeti bolje …

Ne morem, da se ne bi dotaknil naših stanovskih dolžnosti – kot temu strokovno pravimo – oziroma prednostnih nalog, ki izhajajo iz naše osebne poklicanosti. To moramo upoštevati, če želimo prenehati s samouničevalnim vedenjem in postaviti temelje za razločevanje.

Nekaj primerov.
“Praviš, da si študent? Zakaj potem ne študiraš?”
“Si družinski oče ali mati? Mar se vama mora res prikazati vajin najljubši svetnik, preden bosta končno dojela, da ne moreta zapravljati časa z gledanjem nogometnih tekem ali televizijskih nadaljevank? Zakaj se čudiš, da se z ženo ne razumeta, ko pa se z njo nikoli resno ne pogovarjaš. In če se prav nič ne posvečaš otrokom, kako lahko od njih pričakuješ ...?
Lahko začneš z obiskom svoje tašče, ki je že dva meseca v bolnišnici, ali s plačilom položnic, s katerimi vedno odlašaš do zadnjega. Očisti svoje ogledalo, da se boš dobro videl v njem.

Tudi v duhovnem življenju moramo začeti pri preprostih rečeh. Morda je za začetek najboljša preprosta (redna) vsakdanja molitev.
Najprej moramo najti ‘škatlo’, v katero lahko spravimo najpomembnejše in najbolj zapletene stvari, s katerimi se bomo srečali kasneje. Ta ‘škatla’ so dobre navade, s katerimi se bojujemo proti tistim, s katerimi si škodujemo in se uničujemo.
Napišimo si seznam začetnih danosti – največ štiri ali pet. ... Pomembno je, da jih prepoznamo in sprejmemo. V poslušnosti tej prvotni luči – lahko, morda po dolgem času, spet začnemo skrbeti zase.

Kdor naredi ta seznam in ga pogumno pokaže nekomu, ki mu je resnično mar zanj – samo kdor te ima resnično rad, skrbi zate –, bo doživel razsvetljenje.
Ko drugemu končno nekaj priznaš, ker s tem ne moreš več odlašati, in ti ta odobravajoče odgovori, da je bil za to že skrajni čas, si lahko prepričan, da nisi ustrelil v prazno.

Zelo je koristno, če svoje danosti pogumno zaupaš svojemu spovedniku ali duhovnemu voditelju, ker bo Bog to luč v tvojem srcu še okrepil...  ... (tu se konča prvi dan)

izbira, komentira in pripravlja: Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

 

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022.

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

 

O Sveti Duh,
Jezus je razodel tvojo skrivnost
in dejal, da boš naš Tolažnik
vse dni do njegovega drugega prihoda.
Verujemo vate in smo prepričani,
da je to tvoja ura, ura binkošti.
Pridi, Sveti Duh!

Pridi in premagaj sleherni strah v nas,
naj nas osrečuje zavest,
da verujemo, upamo in ljubimo.
Vlij navdušenje v naše življenje
blagost in vedrino v naše srce.
Pridi, Sveti Duh!

Daj, da bomo eno srce in ena duša,
da bo svet veroval
v Jezusa, Božjega Sina.
Pridi, Sveti Duh!

Nakloni nam dar ljubezni
do Svetega pisma, da bomo prepoznali
živi glas Jezusa, našega Učitelja.
Napravi nas ponižne in preproste,
da bomo razumeli skrivnosti
božjega kraljestva.
Pridi, Sveti Duh!

Marija je tukaj z nami,
nas povezuje ter moli in z nami
za nas prosi Dar Ljubezni
in Ogenj Duha.
Pridi, Sveti Duh!

Angelo Comastri

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

 

 

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 € - ali izkoristite ugodno priložnost in jo kupite v kompletu z drugo Rosinijevo knjigo Umetnost ozdravitve za 29,00 €

Bog je rekel: »Naj bo svetloba!« In bila je svetloba. Kaj to pomeni?
Predstavljajmo si, da smo dolgo zaprti v popolnoma temni sobi, nato pa nekdo najde stikalo in ga pritisne. Prižge se luč, ki nas najprej zaslepi, nato pa zagledamo predmete, ki ... so najbolj vidni in nam najprej padejo v oči.
Podobno je pri duhovnem življenju: če si želimo prenove – tako notranje kot zunanje –, se ne smemo ustavljati pri podrobnostih. Začeti moramo pri najbolj očitnih stvareh, ki nam padejo v oči takoj, ko se prižge luč.

Prvo, kar moramo storiti, je dovoliti dobrotljivemu Očetu, da nas po padcu dvigne iz greha, nas spreobrne k sebi in uskladi s seboj. To nam je na dosegu roke in takoj na voljo.

Naslednji korak je zelo pomemben: pri nekaterih stvareh duhovno razločevanje ni potrebno, ker so samoumevne. Ni nam treba delati zapletenih analiz, da bi razumeli njihov pomen. ... Prižgeš luč in jih vidiš!
A pogosto so tako očitne, da jih človek sploh ne opazi.

Kaj je tisto, kar že poznam, še preden se lotim iskanja tistega, česar ne poznam? Kaj mi je že poznano, na kar se lahko oprem? Tu ne gre za spoznavanje še neznanega, ampak za prepoznavanje že znanega …
Preden se lahko dobro opazujemo v ogledalu, moramo to očistiti, da ne bi nekega madeža na njem zamenjali za svojo napako …
Zanimivo je, da se razločevanje začne s prepoznavanjem že znanega, kar je potrebno sprejeti, da bi lahko nato odkrili še neznano.

Preseneča tudi to, da je svetilka, ki jo za to potrebujemo, v večini primerov že prižgana. Svetloba ni naše delo, temveč Božji dar. (to ni Sonce, ki ga je Bog ustvaril šele četrti dan). Prava luč je nekaj, k čemur smo nagnjeni, ker pravi, da “razsvetli vsakega človeka”. ... ta luč je obstajala že pred svetom, ki je bil ustvarjen po njem.

Bog se v svoji neizmerni velikodušnosti dotakne človeka – morda neko noč, ko leži v bolniški postelji ali kje drugje –, česar ta ne pozabi nikoli več. Ker pa poganom samo to še ne zadostuje za prejem krsta in novega življenja, jim Bog pošilja ‘komete’. Eden takih je bila na primer “betlehemska zvezda”, ki so ji sledili modri. Najprej jih je vodila k preučevanju pisem in nato v Betlehem. Tam so našli Božjo Mater in s svojimi darovi počastili novega Človeka, od katerega so vse prejeli. K Bogu pridemo po različnih poteh. Vse pa se začne z razodetjem, ki je zastonjski dar in ne zahteva nobene vere, ker je dovolj očiten sam po sebi.

Vsi imamo globoko v duši neko luč, ki je morda slabotna, tiha, dobro skrita ali celo neopazna, a zato nič manj resnična. Sama po sebi še ne zadostuje za odrešenje, ker je čista milost, milost pa se ne vsiljuje. Vendar obstaja.
Tiste, ki tožijo zaradi raznih preizkušenj, pogosto povabim, naj se – namesto da bi se smilili sami sebi – raje vprašajo, zakaj se jim vse to dogaja. In če svoje stanje sprejmejo, se včasih začno dogajati čudeži.

Notranja luč torej obstaja, vendar sama po sebi še ne zadostuje. Da bi v nas zasijala in nas odrešila, potrebujemo Gospoda in pomoč tistih, ki ga poznajo.
To je dovolj za nov začetek. Da bi spet začeli hoditi, potrebujemo nek notranji vzgib, ki nas spodbudi k iskanju nečesa, kar slutimo, da obstaja. In ta vzgib je po Božji milosti že položen v našo dušo. ... Čeprav ta notranji glas poskuša preglasiti nešteto temačnih in jeznih glasov, ga vseeno lahko slišim.

Preden lahko kar koli ukrenemo, moramo ta tihi, a resnični glas v sebi zaslišati in se nanj odzvati. Moramo se ustaviti in prositi Boga Očeta: »Gospod, spregovori mi, prosim! Povej mi, da si me Ti ustvaril. Spomni me, kdaj si se ustavil pri meni in me pobožal.«
To Božje božanje, notranji nasmešek, je seme novega upanja, ki – tudi po vsakem grehu – v nas vzbudi željo, da bi začeli znova. Daje nam, da življenje cenimo. In to je resnica. Ko to začutimo, se v nas nekaj spremeni, čeprav na zunaj morda tega ni videti.

Začutimo svež notranji vzgib, pogum in željo, da bi začeli znova..  ... (se nadaljuje)

izbira, komentira in pripravlja: Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

 

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj