Mašna knjiga za otroke – razlaga maše za otroke

Če česa ne razumemo, je to kaj hitro lahko odveč in prav pošteno dolgočasno. Se strinjamo? Da se otrokom in vnukom to ne bi dogajalo pri maši, ampak bi jo lahko bolje razumeli in globlje doživljali, nam pisec naproti pošilja prijaznega župnika Mirana. Ta z veliko mero potrpežljivosti in jasnosti, korak za korakom razloži, kje imajo mašni deli svoje mesto in zakaj prav tam, kaj pomenijo določeni simboli ter opravila in kaj izrečene besede naučenih obrazcev. In to opravi na način, da z zanimanjem prisluhnejo tudi starejši! Tukaj sta še Špelca in Zala, ki poskrbita, da je vse skupaj še bolj stvarno in zanimivo. “Dolgčas pri maši? – Mašna knjiga za otroke” ni suhoparni priročnik z razlago reda svete maše, ampak čudovita ura verouka, ki je zdaj lahko vedno pri roki.

iz vsebine

»Nedelja je, gremo k maši!« reče oči. »Spet ta maša,« zatarna Špelca. »Tam je dolgčas.« »Tako rada si šla k prvemu svetemu obhajilu, kako lahko rečeš, da je maša dolgčas?« vpraša mamica.

Se tudi pri tebi doma pogosto dogaja tako? Potem ti bo morda ta knjižica pomagala, da bo maša manj dolgočasna. Dolgočasne so nam ponavadi tiste stvari, ki jih ne razumemo, ali pa tiste, ki jih samo gledamo. Ko boš mašo razumela in pri njej sodelovala, bo postala zelo zanimiva.

»Danes bo pa maša čisto drugačna,« jo na vrhu stopnic pred cerkvijo pozdravi Zala. »Menda bo župnik razlagal otrokom, kaj dela pri maši.« »No, niti nama to ne bo škodilo,« rečeta mamica in oči, ki zasopla prideta za Špelco. Skupaj vstopijo v cerkev. Pojdimo z njimi še mi!

»Dragi prijatelji in posebej dragi otroci, dobro jutro! Veseli me, da ste kljub počitnicam in dopustu pri maši. Bog ni nikoli na dopustu, vedno je tu za nas. In tudi mi vedno, tudi med dopustom, potrebujemo Boga. Danes bo maša nekoliko drugačna: kakor sem napovedal, bo pridiga krajša, nekaj več pa bom povedal za otroke, kaj se pri maši sploh dogaja. Morda bom kdaj drugič nekaj podobnega naredil še za odrasle.« ... »Z znamenjem križa začenjamo molitve, tudi mašno molitev. Saj maša je v bistvu molitev, prav posebna molitev. In potem smo se na prav poseben način pozdravili, na svetopisemski način. Nisem rekel samo 'dobro jutro', ampak sem želel z besedami 'Gospod z vami' reči, da se vsi spomnimo, da je Gospod z nami, da smo zbrani v njegovem imenu. Ob tem se lahko spomnite, da je na podoben način angel pozdravil Marijo, ko ji je prišel povedat, da bo dobila dojenčka Jezusa. Spomnite pa se lahko tudi na to, da je Jezus dejal, da tam, kjer se zbereta vsaj dva z mislijo nanj – rekel je 'v mojem imenu' – da je tam navzoč tudi on. Zato ste mi vi odgovorili 'in s tvojim duhom', kar pomeni, da smo povezani v Božjem duhu, ki bo prek mene spremenil kruh in vino v Jezusa.«

 »Ali je bila maša predolga?« vpraša župnik Miran. »Ne, ful je bila zanimiva,« se oglasi Aljoša, vsi v cerkvi pa se zasmejejo. Potem župnik Miran še pove, kdaj bodo maše med tednom in katerih umrlih se bomo pri njih spominjali in zanje molili, pa da v sredo odpade verouk (hura! se veseli Špelca), ker mora na škofijo. Pove tudi, da je zadaj verski tisk, nova Družina in novo Ognjišče in nova Mavrica. Ja, pa tudi nova revija Rad te imam – Zala je rekla, da je to za zaljubljene, se pravi, da ona, Špelca, tega že ne bo kupila. Bo pa pri Zali pogledala notri.
»No, zdaj pa naj nas vse spremlja še blagoslov. Kaj je pravzaprav blagoslov? Izhaja iz stare besede naših prednikov za besedo – slovo. Kdo je blag, pa vemo, ali ne? Torej z blagoslovom izrekamo blago, dobro besedo. Kogar  blagoslavljamo, mu z besedami želimo vse dobro od Boga. No, zdaj pa spet ponovimo tisti svetopisemski pozdrav:«
Gospod z vami. In s tvojim duhom.

pripravlja Marko ČUK

Molitve iz knjižice Dotakni se me želijo pomagati mladim, da bi Bogu lažje izrazili svoje misli. Napisane so v preprostem jeziku, ki je vsakomur blizu. Namenjene so posamezniku, pa tudi molitvi v skupini, saj v vsakem od mladih povzročijo drugačen odziv, pa kljub temu ustvarjajo skupnost.

Mlada srca odpirajo za skrivnost Boga, s katerim se mladi pogovarjajo, in za skrivnostno navzočnost Jezusa med njimi. Tako lahko besede, ki jih mladi skupaj poslušajo ali skupaj molijo, povežejo in jih privedejo do spoznanja: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi« (Mt 18,20).

iz vsebine

V dotiku

Dobri Bog,
zahvaljujem se ti za novi dan.
Ne počutim se še čisto buden/na,
da bi lahko začutil/a vse izzive,
ki me čakajo danes.
Toda močno zaupam,
da me bodo varovale tvoje roke
in da mi boš podaril spodbudo,
ki jo potrebujem za novi dan.

Brez predsodkov

Dobri Oče, današnji dan
je kar nekako zbežal mimo mene.
Ne da bi se zavedal/a.
Živel/a sem kar tako v en dan.
Tako ti bi rad/a vsaj zvečer izročil/a ta dan.
Vzemi ga takšnega, kot je.
Če ga ti sprejmeš,
se lahko tudi sam/a z njim sprijaznim.

ti
ti si cilj
pot
moč
v tebi
sem jaz
se ti podarjam
se ti prepustim
in nenadoma
me preplavi
življenje
brez upanja
ujet sem
od vsepovsod
sklonjena je glava
rodi se
novo veselje

Andrea Schwarz

izbira in pripravlja Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022.
Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Gospod, Stvarnik vsega sveta,
živimo od tvoje dobrote in modrosti.

Svet pripada tebi, ne nam.
Naša znanost sledi tvojim mislim.
Naša tehnika se opira na tvoje zakone.
Naše gospodarstvo živi od tvojih zalog.
Naša politika je odgovorna tebi.
Zahvaljen za človeškega duha in moč,
zakaj duh in moč prihajata od tebe.

Zaupal si nam mir,
radost in srečo vseh ljudi.
Prosimo te za slehernega človeka
na tej naši nemirni zemlji,
čigar mir in sreča sta ogrožena.
Prosimo te, ohrani nam mir
in varuj nas, da ne ogrozimo miru:
miru svojih otrok, prijateljev, sosedov
in vseh, s katerimi se srečujemo.

Gospod, veliko si nam zaupal!
Kar je ustvarila tvoja modrost,
je zaupano nam, nespametnim ljudem.
Kar si nam izročil, da bi lahko živeli,
je postalo nevarno za življenje vseh.
Radi bi se ti zahvalili za tvoj svet.
Radi bi drug drugega obvarovali
pred nasiljem in sovraštvom.
Radi bi ohranili tvoje darove:
ljudi in njihovo srečo.

Gospod, Stvarnik vsega sveta,
pomagaj nam, da bi v tem uspeli.

J. Zink, Molitev, v: Ognjišče 2 (2018), 2.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

iz knjige Žorž B., VZGOJA ZA VREDNOTE, 216 strani, 17 x 24 cm, trda vezava, Ognjišče, Koper 2012 - Prelistajte ... knjiga je RAZPRODANA

O pereči temi vzgoje za vrednote je znani (in žal zdaj že pokojni) psihoterapevt Bogdan Žorž kar tri leta (2009-2011) pisal za našo revijo Ognjišče. Prispevke, ki so med bralci naleteli na velik in dober odziv, smo izdali v knjigi Vzgoja za vrednote, ki je izšla leta 2012. V njej je Bogdan zelo življensko in na podlagi svojih številnih izkušenj, ki jih je nabiral pri delu z mladimi ... sistematično spregovoril o posameznih vrednotah: o redoljubnosti, odločnosti, spodobnosti, usmiljenju, odprtosti, spolnosti, političnih vrednotah, o poklicu, naporu, ljubezni in drugih. Pri obravnavi vsake vrednote, dodaja tudi namige, kako otroke, mlade, pa tudi sebe vzgajati za določeno vrednoto. Zdaj je ta zelo dragocena knjiga pošla, veliko pa je vprašanj staršev, vzgojiteljev, kako bi jo lahko še kje dobili .... Da bi bralcem vsaj malo pomagali, bomo posamezna poglavja in vrednote objavljali na spletni strani ... Med knjigami, ki jih je za Ognjišče napisal Bogdan Žorž pa so v naši spletni knjigarni še na voljo:  S pravimi vprašanji ..., Sodobno suženjstvo, PIsma Bogdanu Žoržu, Nauk gora, Pisma mojim mladim prijateljem in Vzgoja za svobodo, vzgoja za odrekanje.

Razmišljanje o tem, kako delujejo vrednote, smo sklenili z ugotovitvijo, da je delovanje vrednot odvisno od tega, kako so ponotranjene. Če vrednote delujejo le kot neki skupek pravil, načel, stališč…, je njihova vloga v posameznikovih odločitvah vprašljiva.

Srečujemo se s kar veliko pestrostjo védenja in delovanja ljudi, ki kaže na velika odstopanja od vrednot:
V prvi skupini so ljudje, ki so vzgojeni brez vrednot in vrednot ne poznajo. Takim ljudem so pač osnovno vodilo v življenju njihove potrebe. V razmišljanju o potrebah pa smo ugotavljali, kako nejasno je razlikovanje med človekovimi pristnimi, naravnimi potrebami – torej tistimi, katerih zadovoljevanje je nujno potrebno za življenje posameznika – in potrebami, ki so umetno vsiljene z zunanjimi vplivi, v resnici pa za človekovo življenje niso zelo pomembne. Tak človek je nezmožen prepoznavanja svojih lastnih potreb in svobodne izbire med njimi, saj so človeku najpomembnejša opora pri tem prav vrednote. V naši družbi, v našem času je tak človek tipični potrošnik, ki zlahka prestopa moralne in tudi zakonske norme.
V drugi skupini so ljudje, ki so vzgojeni v zelo togem okolju, kjer vrednote pomenijo pravzaprav »nedotakljiva pravila«, kjer so vse vrednote strogo podrejene verskim ali drugim prepričanjem – in so tudi ta prepričanja skrčena na skupek pravil, norm, načel, ki urejajo vsakdanje življenje. Tak človek postane suženj svojih vrednot, načel – torej fundamentalist. Če se tak človek po kakršnihkoli okoliščinah znajde v drugačnem okolju, z drugačnim načinom življenja, je v nevarnosti, da zavrže vse svoje vrednote – in postane »goreč pristaš novih prepričanj« - torej fundamentalist nove ideologije.
V tretji skupini so ljudje, ki so vzgojeni v okolju, ki jim ponuja preveč očitna dvojna merila: eno so deklarirana načela, deklarirane resnice – drugo pa je resnično življenje. Tak posameznik vrednote lahko sicer dobro pozna – jih pa ni sprejel za svoje, torej tudi sam živi »dvojno življenje«. Pozna in priznava vrednote, pričakuje od drugih, da bodo živeli v skladu z njimi, sam pa živi le pod vplivom svojih potreb, resničnih in tistih, ki jih pač postavi v ospredje svojih življenjskih ciljev. Vrednote so torej v tem primeru podrejene potrebam!

Torej smo pri vzgoji! Vzgoja pa je zapleten proces, ki ga sooblikujejo zavestni, načrtni vplivi staršev, učenje, nezavedni procesi, ki jim je otrok pasivno ali aktivno priča, v katere je vključen (od prenosa vzorcev, do travmatskih izkušenj), vplivi vrstniškega okolja, vplivi učiteljev in vzgojiteljev, vplivi širšega okolja (od vplivov medijev, do vplivov, ki jih imajo živi stiki z okoljem).
Z vzgojo »brez vrednot« se tu ne bomo ukvarjali – starši, ki tako vzgajajo svoje otroke, po vsej verjetnosti nikoli ne bodo brali teh sestavkov!
O togi vzgoji kaže vsaj nekoliko spregovoriti! Včasih imam občutek, da se tudi znotraj krščanskih skupnosti srečujemo s pogledi in razmišljanji, ki podpirajo takšno vzgojo – pa čeprav je ta podpora zelo prikrita, skrita za zelo lepimi idejam… Pri tem se morda celo sklicujejo na svetopisemske odlomke, ki podpirajo trdo vzgojo, na nekaterih mestih celo nasilno. Nikakor ne mislim trditi, da si ta svetopisemska mesta zgrešena - gre le za to, da jih ne smemo uporabljati iztrgano iz konteksta in celote. Ne samo na drugih mestih – celo tudi v istih knjigah in istih poglavjih Sveto pismo govori tudi o ljubezni, o spoštovanju otrokove osebnosti in o preizkušnjah. Predvsem pa o svobodni volji, o svobodi: že na samem začetku, v poglavjih o stvarjenju sveta, beremo, da je Bog dal človeku svobodno voljo. Taki starši pa s preveč togo, avtoritarno vzgojo to svobodo, ta izjemni božji dar, v otroku uničijo, zlomijo – in vzgajajo svojega otroka v podredljivo osebnost, ki nima samospoštovanja, ki ne živi v svobodi, ampak v strahu. Otrok, ki se pretirano boji svojih staršev, se tudi (če je verno vzgojen) pretirano boji Boga. Vrednote, ki jih ob tem prevzame, temeljijo na tem strahu. Ko tak otrok odraste, lahko ostane in živi kot toga, podredljiva, nesamostojna, nezaupljiva osebnost – ali pa se ob srečanju s svobodo, ki jo danes zunanji svet poudarja v tako sprevrženi obliki – navidezno »osvobodi« tega strahu – in s tem, ko odvrže strah, odvrže tudi vrednote!
Ko govorimo o vzgoji z »dvojno moralo« moramo spet razlikovati vsaj med dvema velikima skupinama te dvojnosti.
Prva je dokaj obče znana in prepoznavna – gre za tisti znani vzorec, ki ga tako lepo zna prav vsakdo prepoznati in opisati – pri drugih: za vzorec »eno delati – drugo učiti«. Za vzorec torej, kjer starši otroke sicer lepo vzgajajo, v pravih vrednotah – ampak sami ne živijo skladno s temi vrednotami. Že stara ljudska modrost ve, da je najmočnejše vzgojno sredstvo zgled. Z življenjem, ki je v nasprotju z deklariranimi vrednotami, pa dajemo otroku zgled, da se vrednot ni treba držati. In velika verjetnost je, da bo ta otrok vrednote dobro poznal, jih načelno priznaval, sam pa se jih s svojim načinom življenja ne bo držal, bo živel mimo teh vrednot!

Druga skupina pa so starši, ki svoje otroke vzgajajo s pretirano popustljivostjo, permisivnostjo, z razvajanjem. Tudi ti otroci se vrednot »naučijo«, jih torej poznajo, lahko celo zelo cenijo, spoštujejo, jim vrednote »zelo veliko pomenijo«, toda sami ne živijo v skladu z njimi, saj tega starši od njih niso zahtevali, in živijo v neki življenjski drži, kot da vrednote veljajo le za druge!
Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, kaj pomeni »življenje v skladu z vrednotami«. Ali to pomeni, da bomo vedno, povsod in dosledno živeli tako, da bomo uresničevali vrednote? To je resnično nemogoče! Najprej že zato, ker že vrednote same tega ne dopuščajo! Vzemimo kot primer dve zelo »močni« vrednoti: skrb za svoje zdravje in dobrodelnost. Če hočem »zelo dosledno« skrbeti za svoje zdravje, bom kaj hitro prišel do situacije, ko mi bo za karkoli drugega zmanjkalo časa, predvsem pa se bo hitro začel nevarno širiti krog tistih dejavnosti in opravil, ki ogrožajo moje zdravje! Če se zelo zagnano predam dobrodelnosti, se pa lahko kaj hitro znajdem v situaciji, ko zanemarim skrb zase, za svoje zdravje (tu ne mislim le na telesno, ampak tudi duševno zdravje). Potrebna je torej »prava mera«, »zdrava mera« vsega. A kje je ta »zdrava mera«? Odgovora na to vprašanje ni! Odgovor je v tem, čemur rečemo: človekova svobodna izbira!
Človek torej ne živi v skladu s svojimi vrednotami šele takrat, ko »postane popoln«, ampak ko živi zavestno in odgovorno, ko se trudi živeti v skladu z vrednotami in ko pri tem čim bolj zavestno izbira med sprotnimi možnostmi, ki jih ima na voljo! Kaj pa Jezusov poziv »Bodite popolni…!«? Jaz ga razumem v luči prej povedanega: torej, prosto povedano, zavestno se trudite postajati vse bolj popolni, vse bližje temu idealu popolnosti – pa čeprav je bolj ali manj jasno, da tega ideala do konca svojih zemeljskih dni ne bomo uspeli uresničiti!

Sedaj pa je že čas, da rečemo nekaj o tem, kako otroka vzgajati, da bo kot odrasel človek živel v skladu z vrednotami in da se bo kot svoboden človek zavestno trudil v svoji rasti, v približevanju popolnosti!
Strokovnjaki nas učijo, da se vrednote oblikujejo pri otroku v najstniških letih, v adolescenci. Toda to ne pomeni, da se vzgoja za vrednote začne šele v najstniških letih in še manj, da se v najstniških letih konča. Vzgoja za vrednote je proces, ki se začne z rojstvom in konča s smrtjo! Starši s svojim vzgojnim poslanstvom torej krmilijo, uravnavajo ta proces le do določene stopnje, do otrokove odraslosti, osamosvojitve. Od tu dalje ga pelje posameznik sam. Seveda ne povsem samostojno, še vedno pod vplivom celotnega okolja (v katerega sodijo še vedno tudi starši), vendar ima glavno vlogo sam! Prav to dejstvo pa še posebej poudarja vzgojno vlogo staršev: ta del procesa, ki se začne v najzgodnejšem otroštvu, namreč zelo pomembno vpliva na to, kako ga bo otrok sam nadaljeval, ko odraste!
Proces vzgoje za vrednote se začne s postavljanjem meja in pravil, z zapovedmi in prepovedmi! To se morda čudno sliši, pa vendar drugače ne gre. Otrok vrednot ne razume, ne dojema. Vrednote so abstraktne, niso stvarne, konkretne, otrok pa dozori, postane zmožen abstraktnega mišljenja in dojemanja šele okrog 9., oz. 10. leta starosti. Pred tem pa je zmožen razumeti, dojeti konkretna pravila, zapovedi, prepovedi, navodila, pojasnila… Otrok sicer zelo želi dobiti pojasnila, tolmačenja, razlage; radoveden je, in po tem sprašuje. Zmore pa sprejeti, dojeti, razumeti le zelo konkretne, stvarne razlage. To velja tudi za vrednote. Že majhen otrok se srečuje s temeljnimi vrednotami: s tem, kaj je lepo in kaj ni lepo, kaj je resnica in kaj laž, kaj je dobro in kaj ni dobro, kaj pomeni delati dobro, kaj delati škodo, krivico…, pa tudi, kaj pomeni dom, družina, vera… A vse to otrok sprejema na zelo konkretnem nivoju. Večino tega otrok sprejme preprosto na čustveni podlagi – ker prihaja od staršev, ker si s spoštovanjem nekih starševskih zahtev, zapovedi, prepovedi, pridobi naklonjenost staršev, se izogne kazni… Vzgoja vrednot se začne torej sila preprosto – s tem, kar čisto vsak od staršev dobro zna in obvlada! Pomembno je, da starši zanjo otroku pojasniti, utemeljiti, zakaj nekaj od njega zahtevajo, da torej dopuščajo, spodbujajo njegovo radovednost. Ko dozori otrokova zmožnost abstraktnega mišljenja, pa je pomembno, da ta pojasnila presegajo nivo stvarnega, da se premikajo v polje duhovnih, presežnih razlag.
Že zgodaj v otroštvu, še posebej poudarjeno pa v najstniških letih, pa se dogaja proces ponotranjenja vrednot. Tudi ta proces traja vse življenje. V otrokovem življenju pa je ta proces v veliki meri določan z njegovimi možnostmi eksperimentiranja in s tem bogatitve lastnih izkušenj. Dokler otrok spoštuje neko prepoved, ker starši od njega to zahtevajo – to ne bo njegova vrednota. Če pa bo z lastno izkušnjo prišel do spoznanja, uvida v to, da je spoštovanje tega načela nekaj dobrega, koristnega, pomembnega – bo vrednota postala – NJEGOVA, se bo z njo poistovetil. In prav to naj bi bil poglavitni cilj vzgoje za vrednote: ustvarjanje pogojev, možnosti, da otrok vrednote ponotranji.

ŽORŽ, Bogdan. Kako delujejo vrednote. (Vzgoja za vrednote). Ognjišče, 2009, leto 45, št. 5, str. 72-74 .

pripravlja in izbira Marko Čuk

Knjigo sestavlja 365 zgodb ali odlomkov, vsakega od njih pa spremlja misel, kratko spoznanje, prošnja, zahvala ... ki otrokom in odraslim pomaga osvetliti in razumeti svetopisemska sporočila in njihov pomen za vsakdanje življenje. To je knjiga, ki jo je dobro imeti doma "pri roki", saj jo lahko odpremo zjutraj, opoldne, zvečer ... danes, jutri, čez leta ... in z njo bodo svoje življenje obogatili tudi prihodnji rodovi. Nikakor ni to "otroška" knjiga ... to je družinska knjiga, družinsko Sveto pismo, po katerem lahko sežemo tudi takrat, ko hočemo moliti, premišljevati (zato je ob glavnem razmišljanju za določen dan tudi kratka molitev, ki jo lahko razširimo, ob njej razmišljamo, skupaj molimo, prosimo...)

Lahko pa Družinsko Sveto pismo prebiramo kot knjigo zgodb in na ta način obogatimo svoj dan ... V knjigi je tudi prostor, kamor lahko zapišete pomembne dogodke, odločitve, spoznanja iz svojega življenja

Ilustrirana knjiga omogoča, da je branje Svetega pisma lažje in dostopnejše, in včasih združi več poglavij katere od svetopisemskih knjig, da bi nam olajšala razumevanje.

Čeprav so zgodbe in odlomki iz Svetega pisma napisani prav za mlade bralce, temeljijo na pristnih prevodih in je vedno navedeno tudi, kje lahko najdemo izvirno zgodbo.

Branje Svetega pisma, osebno ali skupno … če smo mladi ali stari … je naša družina majhna ali velika, nam pomaga, da bolje poznamo Boga in razumemo, kaj je Njegova volja za naše življenje.

Branja se lahko lotimo od začetka do konca, po vrsti od prve do zadnje zgodbe, s pomočjo kazala na zadnjih straneh (navedeno spodaj) pa lahko izbiramo celotne zgodbe ali posamezne teme.

– 365 kratkih zgodb – ena za vsak dan v letu …
– na novo in na kratko povedane svetopisemske zgodbe …
– branje zgodb lahko združite s priložnostmi za osebno ali skupno (zlasti družinsko)
   razmišljanje in molitev …
– vsaki svetopisemski zgodbi je dodana kratka molitev …
– prostor, kamor lahko zabeležite pomembne dogodke iz življenja otrok in družine …
– primerno darilo mladim družinam z otroki …

VSEBINA

1 Kaj je življenje?
2 Poznati Boga
3 Kaj je namen življenja?
4 Srečne družine
5 Prijateljstvo
6 Dobrota do revežev je bogoslužno dejanje
7 Koliko si želimo spoznati Boga?
8 Bog – naš veliki Stvarnik
9 Ali dobro skrbimo za Božje stvarstvo?
10 Mar ni čudovito, da Bog skrbi zame in zate?
11 Ustvarjeni, da bi bili Božji prijatelji
12 Ali zlahka prideš v skušnjavo, da bi delal slabe stvari?
13 Kaj narediš, ko se počutiš krivega?
14 Prevzeti odgovornost za odločitve
15 Je vedno enostavno narediti pravo stvar?
16 Se držiš pravil ali jih kršiš?
17 Bog je naše pribežališče
18 Kdo je Jezus?
19 Bo Bog dober z menoj?
20 Kdo je Sveti Duh?
21 Kaj počne Sveti Duh?
22 Je Sveto pismo pomembno?
23 Kako nam Bog govori?
24 Mora biti Božji ritem enak našemu?
25 Verjeti neverjetno
26 Smo pripravljeni sprejeti Božjo voljo zase?
27 Si želimo deliti z drugimi, kar je Bog storil za nas?
28 Kje je naše mesto v Božjem načrtu?
29 Smo kdaj v dvomih?
30 Ali Jezus lahko razume naše strahove in slabosti?
31 Bog je novico o Jezusovem rojstvu najprej oznanil preprostim delovnim ljudem
32 Kako si se počutil, ko si prvič srečal Jezusa?
33 Nam to, da poznamo Jezusa, prinaša veselje?
34 Slediti resnici
35 Se skušamo prikazati bolj dobrosrčne, kot smo v resnici?
36 Kakšna darila lahko podarimo Jezusu?
37 Si lahko predstavljaš, kako je biti begunec?
38 Za kaj skrbi starše?
39 Ali se veselimo časa, ko smo skupaj z Bogom?
40 Ima Bog načrt za nas?
41 Biti prijatelji z Bogom
42 Je kdo, ki ga zares ne maraš?
43 Delati, kar hoče Bog
44 Ali v našem življenju sije Božja ljubezen?
45 Se veseliš srečanja z Jezusom?
46 Bog vidi v naše srce
47 Rad daruješ?
48 Biti drugačen
49 Verjeti Bogu
50 Ko nas zadene nesreča
51 Si presenečen, ko Bog drži svoje obljube?
52 Ko Bog hoče, da deluješ …
53 Božji načrt za Abrahama
54 Se ti zdi težko čakati?
55 Bog nam daje moč, ko se čutimo šibke
56 Bog drži svoje obljube
57 Lepo sprejemati tujce
58 Koliko nam pomeni pravica?
59 Kako daleč bi šel, da bi zaščitil nekoga, ki je v potrebi?
60 Druženje s slabimi ljudmi
61 Abrahamovo zaupanje v Boga
62 Čemu bi se odpovedal zaradi Boga?
63 Abrahamova vera
64 Ko potrebuješ vodstvo …
65 Se Bogu zahvalimo za uslišane molitve?
66 Starši niso popolni …
67 Kako biti srečna družina
68 Božja družina
69 Pomembnost ljubezni
70 Je tvoja družina popolna?
71 Starši in otroci
72 Si se kdaj zlagal?
73 Si kdaj kaj ukradel?
74 Kaj moramo storiti, ko se naši odnosi pokvarijo?
75 Neverjetna Božja ljubezen
76 Ali lahko rečemo, da je živi Bog tudi naš Bog?
77 Bog je dober!
78 Moč ljubezni
79 Kako se spoprijemaš z velikimi razočaranji?
80 Vzponi in padci v življenju
81 Nas ljudje lahko imajo za sebične?
82 Ali so v tvojem življenju prekinjeni odnosi, ki jih nikoli nisi uredil?
83 Se zlahka razjeziš?
84 Ničesar ne pridobimo, če smo v skrbeh …
85 Blagoslovi in slabe stvari
86 Božji blagoslovi
87 Bog je onstran našega razumevanja
88 Si kdaj hotel zbežati pred Bogom?
89 Preroki niso bili popolni
90 Postaviti druge na prvo mesto
91 V varnih Božjih rokah
92 Ali molimo le, ko gre vse narobe?
93 Zakaj se bojimo drugim ljudem govoriti o Bogu?
94 Kaj pomeni kesati se?
95 Si kdaj hotel koga spraviti v težave?
96 Si kdaj želel biti kdo drug?
97 Bi lahko koga tako sovražil, da bi mu želel slabo?
98 Kako dobro se poznaš?
99 Se sesuješ, ko gredo stvari narobe, ali skušaš iz njih potegniti najbolje?
100 Ob pravem času na pravem mestu
101 Gledati in čakati
102 Naše mesto v sestavljanki
103 Ali nas težke preizkušnje spremenijo na bolje?
104 Verjameš, da ima Bog načrte za tvoje življenje?
105 Si kdaj v skušnjavi, da bi se maščeval ljudem, ki so te prizadeli?
106 Ali veš, kako je počutiti se kriv?
107 Ali dvomimo, da Bog skrbi za nas?
108 Kako daleč si pripravljen iti, da zaščitiš nekoga, ki ga ljubiš?
109 Se še vedno spominjaš koga, ki te je kakorkoli ranil?
110 Bog pozna naše slabosti
111 Družine so pomembne
112 Bog, ki rad daje
113 Ko se ljubezen ohladi
114 Pridite k Bogu!
115 Bog vse Zemlje
116 Pripadati Bogu
117 Okusi in spoznaj, da je Bog dober
118 Bodi pošten v vsem, kar delaš
119 Ali zaupamo Bogu svojo prihodnost?
120 Ko se zgodijo slabe stvari …
121 Kako nas vodi Bog?
122 Vsi smo različni
123 Ali je prav vrniti milo za drago?
124 Ko je na poti ovinek …
125 Ko Bog govori …
126 Bog nas potrebuje!
127 Ko poslušnost povzroča bolečino
128 Bog je potrpežljiv
129 Kako dobro poznamo Boga?
130 Ali ljubimo Boga, ker je dober ali zato ker nas je strah?
131 Koliko priložnosti potrebujemo, da zaupamo Bogu?
132 Kako se počutimo, ko se stvari okrog nas spremenijo?
133 Ko nas je strah …
134 Ali smo ljudje, ki se pritožujejo?
135 Ali zaupamo Bogu, da bo vsak dan poskrbel za nas?
136 Kako naj živimo tako, kot od nas hoče Bog?
137 Kako naj Bogu pokažemo, kako močno ga ljubimo?
138 Bog ve, kakšni smo
139 Kako hitro pozabimo na svoje dobre namene?
140 Si na Božji strani?
141 Bog nam pušča izbiro
142 Izpolnimo svoj del obljube
143 Skok vere
144 Se hočemo prilagoditi množici?
145 Je dovolj reči oprosti?
146 Jezus ni bil navaden človek
147 Ali se zlahka vdamo?
148 Ali Jezusa zanimajo vsi dogodki v našem življenju?
149 Življenje v polnosti
150 Ali poslušamo Boga tudi, ko nam ni všeč, kar pravi?
151 Boš prišel in mi sledil?
152 Kako lahko pomagamo ljudem, da srečajo Jezusa?
153 Zakaj Jezus ozdravlja ljudi?
154 Če bi danes Jezus prišel v tvojo ulico – bi bil rad tam?
155 Misli in dejanja
156 Ljubeznivo ravnati z ljudmi
157 Biti dober na skrivaj …
158 Kako naj molim?
159 Lahko kar naprej molim za isto stvar?
160 Ali te kdaj skrbi?
161 Ali verjameš, da Bog skrbi zate?
162 Na Božji ali na človeški način?
163 Poslušati Boga
164 Bog nam daje moč in pogum
165 Ali sodiš ljudi po tem, od kod prihajajo?
166 Božja moč
167 Uporabimo zdravo pamet
168 Šteti naše blagoslove
169 Ali kdaj čutiš, da je to, kar moraš storiti, pretežko?
170 Ali rad držiš obljube?
171 Deli svojo vero
172 Se ti zdi lahko poslušati Boga?
173 Koliko smo pripravljeni narediti, kar nas prosi Bog?
174 Ima Bog delo zate?
175 Kako močna je tvoja vera?
176 Pravi ljudje za pravo delo
177 Ali je vse, kar naredimo, zato da ugaja Bogu?
178 Ali pozabimo, kaj je Bog dobrega storil za nas?
179 Kako dobro se poznaš?
180 Se ti zdi težko biti nesebičen?
181 Delaj, kar je prav
182 Kaj bi storil Jezus?
183 Kaj je za Boga pomembneje: kaj verujemo ali kaj delamo?
184 Nihče ne ve, kaj skriva prihodnost
185 Kako zvesti smo ljudem, ki jih ljubimo?
186 Ali Bog danes vodi naše korake?
187 Božja skrb in zaščita
188 Ima Bog načrte za dobro?
189 Večna Božja ljubezen
190 Smo vedno pripravljeni pomagati drugim?
191 Osupljiva vera
192 Ali skrbimo za ljudi tako, kot to dela Bog?
193 Božje darilo odpuščanja
194 Postaviti Boga na prvo mesto
195 Zaupati Bogu
196 Ali prosimo Boga, naj pomaga drugim?
197 Jezusova drugačnost
198 Kakšna je Božja ljubezen?
199 Je vredno govoriti ljudem, da poznamo Jezusa?
200 Si kdaj naredil kaj slabega?
201 Pomembnost upanja
202 Ali se kdaj pogajamo z Bogom?
203 Ko so molitve uslišane …
204 Ali pričakujemo, da nam bo Bog govoril?
205 Ali verujemo, da Bog hoče, kar je najbolje za nas?
206 Ali hočemo biti kot vsi drugi?
207 Prositi za vodstvo
208 Kako boš odgovoril, če te bo Bog poklical k veliki nalogi?
209 Moč za spremembo
210 Bog ne obupa nad nami
211 Ali vedno hočeš ravnati po svoje?
212 Ali sodimo ljudi po zunanjosti?
213 Bog presenečenj
214 Božja dobrota
215 Kakšna bodo nebesa?
216 Drugačnost, ki jo zaznamuje vera
217 Je naša vera več kot le besede?
218 Ali zaupamo Bogu, da nam bo pomagal?
219 Nam poznati Boga prinaša veselje?
220 Si kdaj želel imeti kaj, kar pripada komu drugemu?
221 Lahko sprejmeš napake, ki si jih storil?
222 Si lahko odkrit, ko govoriš z Bogom?
223 Se kdaj bojiš, da ti bo Bog obrnil hrbet?
224 Naučiti se odpustiti samemu sebi
225 Kakšen je Bog?
226 Kaj mora Bog odpustiti v tvojem življenju?
227 Kako Bog blagoslovi ljudi, ki ga postavijo na prvo mesto?
228 Ali uporabljamo darove, ki nam jih je dal Bog?
229 Kje prebiva Bog?
230 Kaj lahko darujemo Jezusu?
231 Se ti zdi težko zaupati Jezusu?
232 Kako pokažem, da ljubim Boga?
233 Moram pomagati vsakomur, ki me potrebuje?
234 Boljši sem od tebe!
235 Naučiti se odpuščati
236 Na kakšen način je Jezus dobri Pastir?
237 Si se kdaj počutil tako izgubljen, da si mislil, da se niti Bog ne zmeni zate?
238 Velika Božja ljubezen
239 Ali misliš tako, kot govoriš?
240 Zaklad v nebesih
241 Kaj hoče Bog od nas?
242 Kaj je najpomembnejše v življenju?
243 Kaj se zgodi, ko storimo kaj, česar se sramujemo?
244 Preživeti čas z Bogom
245 Koga bo Bog sprejel v svoje kraljestvo?
246 Kako pogosto se zahvalimo Bogu?
247 Kakšna oseba si?
248 Ali lahko živimo večno?
249 Ali Jezusa skrbi, ko trpimo?
250 Ali si vzamemo čas za druge?
251 Se je kaj postavilo vmes med nas in Boga?
252 Kaj nas ovira, da bi Boga prosili za pomoč?
253 Ko je Zahej srečal Jezusa, se je njegovo življenje spremenilo
254 Bog nam vedno da drugo priložnost
255 Bog skrbi za svoje otroke
256 Prijeti Boga za besedo
257 To je tvoja krivda!
258 Izberi, koga boš častil!
259 Bog je velik!
260 Si se kdaj počutil, kot da te nihče ne razume?
261 Spoštuješ starejše?
262 Obstajajo meje v naši dobroti do drugih?
263 Ali se trudimo zaslužiti Božje usmiljenje?
264 Koga izbere Bog, da mu služi?
265 Bog nas pozna
266 Nekaj lepega za Boga
267 Kako se odzovemo, ko slišimo Božje besede?
268 Temni dnevi, temne noči
269 Imamo čut za naš namen?
270 Branimo tiste, ki nimajo glasu?
271 Brez meja
272 Znamo iz slabega potegniti najbolje?
273 Ali sprejeti Božji blagoslov pomeni, da se nam ni treba potruditi?
274 Sanje in videnja
275 Za kaj nam Bog daje darove?
276 Kako se počutimo, ko Bog odgovori na naše molitve?
277 Ali resno jemljemo, kar nam govori Bog?
278 Verjamemo, da Bog lahko dela čudeže?
279 Koliko cenimo svete predmete?
280 Če bi nas Bog postavil na preizkušnjo, kaj bi odkril?
281 Si bil kdaj ljubosumen na to, kar imajo drugi?
282 Bi sprejel napačno odločitev, če bi ti laskali?
283 Misliš, da lahko zaupaš Bogu?
284 Lahko Bog deluje preko ljudi,
ki ne delijo naše vere?
285 Naučiti se čakati …
286 Ali moliš za svoje voditelje?
287 Kaj je češčenje?
288 Kaj se bo zgodilo ob koncu časov?
289 Kaj je tisto, zaradi česar je Bog razočaran nad nami?
290 Kako to, kar govorimo in delamo, kaže, kakšni smo v resnici?
291 Ali raje sledimo velikemu junaku ali nekomu, ki je dober in prijazen?
292 Prava vera – ali le predstava?
293 Koliko smo pripravljeni vrniti Bogu?
294 Ko te prijatelji razočarajo …
295 Kralj, ki služi
296 Sem lahko tisti, ki izda Jezusa?
297 Je v nebesih prostora za vse?
298 Kako naj delamo, kar je res vredno?
299 Kakšno spremembo naredi Sveti Duh?
300 Spomni se me
301 Ne mislite nase!
302 Jezusova bitka
303 Izdajalski poljub
304 Pravi prijatelji?
305 Si kdaj koga zelo razočaral?
306 Ko dobri ljudje ne storijo ničesar …
307 Jezusovo trpljenje
308 Ali bo vsem odpuščeno?
309 Misliti na druge
310 Jezusova ponižnost
311 Ali smo kristjani samo ob nedeljah?
312 Poznati Jezusa
313 Kdo hočemo biti?
314 Zakaj je Jezus umrl?
315 Tvegati za Jezusa
316 Deliš z drugimi, kar si se naučil?
317 Videti pomeni verovati …
318 Jezus vse spremeni
319 Srečati Jezusa
320 Si rad v družbi drugih vernikov?
321 Je Jezus spremenil tvoje življenje?
322 Jezus nas razume
323 Ti je všeč čakati?
324 Sem dovolj dober, da grem lahko v nebesa?
325 Kaj pomeni biti kristjan
326 Moč delati dobro
327 Peter, spremenjena oseba
328 Velika družina
329 Si kdaj rekel kaj, česar ne bi smel?
330 Več kot to, za kar smo prosili …
331 Nepričakovane posledice
332 Ali ni vredno deliti dobrih novic?
333 Živeti, kot je učil Jezus
334 Resnica boli
335 Ko so ljudje prepričani, da imajo prav
336 Ali izkoristimo vse priložnosti, ki nam jih da Bog?
337 Bog nas potrebuje!
338 Kaj je tisto, s čimer prizadenemo Jezusa?
339 Na kakšen način deluje molitev
340 Ko je zaupati Bogu težko …
341 Kaj se zgodi, ko srečamo Jezusa?
342 Bogu v molitvi prinesti težave
343 Vera vodi v dobra dejanja
344 Moč ljudi, ki molijo
345 Ima Bog ljubljence?
346 Ali ceniš svobodo, da lahko častiš Boga?
347 Smo pripravljeni na odgovore, ki nam jih daje Bog?
348 Lahko slaviš Boga, tudi ko gre vse narobe?
349 Si kdaj kakemu neznancu govoril o svoji veri?
350 Bi se vdal, če bi se ti ljudje posmehovali zaradi tvoje vere?
351 Kako lahko je zate zaupati Bogu?
352 Si pripravljen delili Božjo ljubezen z ljudmi, ki jih srečaš?
353 Kaj je zate najpomembnejše?
354 Kako lahko Bogu pokažemo, da ga ljubimo?
355 Delati vsi skupaj
356 Potrebujemo drug drugega
357 Kaj je najpomembnejši dar?
358 Kakšna je resnična ljubezen?
359 Lahko ljudje v nas vidijo Jezusa?
360 Kaj hoče Bog?
361 Kako lahko pokažemo, da je v našem življenju Bog?
362 Kako ravna Bog z nami, s svojimi otroki?
363 Si se kdaj hotel vdati?
364 Kako zelo ljubimo Boga?
365 Nadaljujmo svojo pot …

pripravlja in izbira Marko Čuk

Zgodbe iz knjige Vodi me, dobrotni Duh, nam najprej  predstavijo Svetega Duha, to silno Moč, ki je na prve binkošti iz prestrašenih Jezusovih učencev naredila pogumne oznanjevalce evangelija. Zgodbe nas spodbujajo, da se tudi mi prepustimo tej Moči, da ji dovolimo, da nas ponese v Božje višave. Zelo si želimo, da bi navdihovale čimveč tistih, ki prejmejo zakrament svete birme, da bodo mogli s potrpežljivo ljubeznijo ljudem našega težavnega časa približati evangelij ljubezni. Birmanci se mu lahko odprejo, lahko pa na njegove darove pozabijo, jih zaprejo v to ali ono "škatlo", založijo v kupih, morda celo načrtno skrijejo, zakopljejo ... da jih v življenju nikoli več (niti slučajno) ne najdejo in seveda tudi ne uporabijo. Ne zavedajo se, da so skrili, pozabili ... silno čudežno moč ... s katero bi bilo življenje drugačno ... polno ... močno ... ker pa se te moči ne zavedajo ... ne more imeti vpliva nanje in ne spreminja njihovega življenja. Na določene stvari v življenju se moramo preprosto zanesti, vanje verovati, čeprav jih ne bomo mogli nikoli do konca spoznati ali razumeti ... tako tudi Svetega Duha ne bomo mogli nikoli popolnoma ujeti ... on pa dela zares čudovite reči ...

Jezus računa name. Ali sem že povedal komu, da ga Kristus ljubi? Šele tedaj, ko bom vso ljubezen, ki jo prejemam od Kristusa posredoval drugim ... mu bom izrazili  hvaležnost za vso njegovo ljubezen. Moram se zavedati, da človeka, ki se pusti voditi Svetemu Duhu, vsa dejanja (tudi čisto preprosta vsakdanja opravila) vodijo k Bogu.
Sveti Duh je tudi Duh ljubezni. Zgodbe v tem poglavju mi želijo povedati, da je v življenju vse odvisno od čistosti "okna", skozi katero opazujem ljudi in dogodke... Najprej moram očistiti svoje srce ... da bi mogel bolje videti in pravilno presojati. Ni treba veliko razpravljati, govoriti in vse znati razložiti ... bolj važno je, biti v pravem trenutku na pravem mestu, odkriti resnične potrebe sočlovka in mu pomagati ...
Dragocen si, ker si svetišče Svetega Duha. Bog je v vse stvari položil nekaj dobrega, tudi v tiste, ki se zdijo neuporabne in nekoristne. Tudi mi smo nekaj vredni, če se ob srečevanju z mano moji bližnji okrepijo ... če jih osrečujemo.... V sebi nosim skrite zaklade, talente, ki se jih ne zavedam ... prav podobno je tudi v drugih veliko zakladov, le pomagati jim jih moram odkrivati ... Dober sem v tem, kar naredim, a vedno bi lahko naredil več. Modro je, da si v življenju postavljam visoke cilje in se ne zadovoljim prehitro ... Vedno je bolje prižigati luč, kakor preklinjati temo ... Tudi vsakemu od nas je Bog dal različne sposobno­sti in darove. Vsak od nas je enkratna in neponovljiva oseba. In prav v takšnih, kakršni smo, deluje Sveti Duh. Tisti, ki se dajo voditi Božjemu duhu, lahko v življenju naredijo velike stvari. PONOVIMO še enkrat: če se človek ne odpre Svetemu Duhu, ne more obroditi sadov.
Sveti Duh gradi skupnost Cerkve. Sem živ, delam živo našo župnijsko skupnost? Tudi apostolom je bilo pred prihodom Svetega Duha težko delati celo lahke stvari. Ogenj Svetega Duha, ki so ga prejeli na binkošti, jih je spremenil. Niso se več bali, ampak so ponosno pričevali za Jezusa in bili tesno povezani med seboj.

Božo Rustja, ki je zgodbe zbral, prevedel, uredil, je v predstavitvi zapisal: Kaj bi naredil, če bi v dar dobil drag avtomobil? Bi ga zaprl v garažo in ga ne uporabljal? Kaj pa počnem z darovi Svetega Duha? Kaj je zame pomembno, kaj postransko? Ali Jezus lahko računa name? K takim in podobnim premislekom vabi zbirka zgodb Vodi me, dobrotni Duh. V njej so na enem mestu zbrane nove in že objavljene zgodbe o Svetem Duhu in njegovem delovanju. Odprimo, berimo, molimo - ker vsi potrebujemo njegove moči in modrosti.

iz vsebine:
VI STE LUČ
Sveta mati Terezija iz Kalkute, sestra v sariju, oblačilu revnih indijskih žena, je nekega dne šla na obisk med uboge v predmestju Melbourna. Pretreslo jo je, ko je videla bivališče človeka med škatlami iz lepenke in pločevine.
Rekla mu je: »Daj, da počistim tvoje bivališče in ti popravim ležišče.«
Ubožec je odklonil: »Je že dobro tako!« Ona pa je vztrajala: »Še boljše pa bo, če mi boš pustil nekoliko urediti.« Med pospravljanjem je v kotu opazila veliko svetilko, pokrito s prahom. Že dolgo je ni nihče vzel v roke.
»Kako lepa svetilka! Ali je nisi nikoli prižgal?«
»Le komu bi jo mogel prižgati?« je vzdihnil starec. »Že leta ni nihče prišel k meni. Ni je bilo treba prižgati.«
»Ali bi prižgal luč, če bi ti poslala naše sestre?« je vprašala mati Terezija.
»Seveda bi jo.«
Poslala mu je svoje sestre in življenje tega neza­upljivega moža se je spremenilo. Dve leti pozneje je sestram, ki so mu stregle, naročil: »Povejte moji prijateljici, da luč, ki jo je prižgala v mojem življenju, še gori.«

PROŠNJA ZA PRAVO BESEDO
Tudi dan, ki se zdajle začenja,
potrebuje besede pozdrava in zahvale;
potrebuje besede odločitve in odklonitve,
potrebuje besede preudarka.
Daj mi prave besede.

Živimo in mislimo, se odločamo in molimo,
kaznujemo in ljubimo v besedah in z besedami.
Te so lahko močnejše,
bolj prodorne in nevarne kot pa dejanja.
Daj mi besede ljubezni.

Besede lahko povezujejo,
lahko zdravijo in tolažijo,
lahko pa tudi sejejo razdor,
sekajo rane in ubijajo.
Lahko učijo in pojasnjujejo,
lahko lažejo in zapeljujejo.
Daj mi besede resnice.

Ko sem govoril, je beseda izrečena
in tako nad njo nimam nobene moči več.
Zdaj živi svoje lastno življenje,
ki pomaga ali uničuje;
ne morem je več prijeti,
zvezati ali poklicati nazaj.
Daj mi besede življenja, da mi nocojšnji večer
ne bo treba obžalovati nobene besede.
Paul Roth

pripravlja Marko Čuk

kuharica

Kuharica s. Vendeline se je v preteklosti priljubila kuharjem in gospodinjam, saj odraža bogastvo in raznolikost slovenske kuhinje. Njena preprostost in bogastvo jo priporočata tudi danes tistim, ki že znajo kuhati in tistim, ki bi se te ‘umetnosti’ radi naučili. Knjigo smo ponatisnili pri Ognjišču ... zdaj je spet z nami ob štedilniku največja učiteljica slovenske kuhinje s priljubljeno knjigo (kuharico) ... Po tavanju in iskanju med tujimi lonci se vračamo domov k prehrani, ki izhaja z naših vrtov, naših kuharskih receptov in našega okusa. Slovenci imamo izvirno kuhinjo, ki nas ohranja čile in zdrave.

Recepte, zbrane v knjigi, spremlja jasna razlaga in slika za sliko, ki nam olajšajo pripravo jedi. Edina prava prehrana za ljudi na tem koščku vesolja. Odprimo kuharico s. Vendeline, jo postavimo na pult k ognjišču in z ljubeznijo pristavimo lonec.

Za vse nas in za zmeraj ostaja naša učiteljica s. Vendelina.

Kuhanje se marsikomu zdi vsakdanje opravilo, od katerega smo odvisni, saj brez hrane ne moremo živeti. Toda kuhanje je tudi nekaj več, saj je vsak obed tudi srečanje. Vsak narod ima svoje značilne jedi. Tudi Slovenci.

Edvina Novak, urednica kuharic sestre Vendeline (in mnogih drugih) ... poudarja, da smo Slovenci lahko ponosni na svojo kuhinjo. V pogovoru za Ognjišče je najprej spregovorila o začetkih sodelovanja s sestro Vendelino (za izdajo prve knjige Kuharica sestre Vendelina (slovenska meščanska kuhinja):

S. Vendelina je imela v Repnjah pod Šmarno goro kuharske tečaje, ki so bili dobro obiskani. ...ko sem ustanovila svojo založbo, sem menila, da moram najti eno dobro avtorico in šla sem do s. Vendeline. Toda ona ni hotela niti slišati za knjigo.  ... Trikrat sem jo obiskala in ob njej je bila s. Nikolina, še mlada, nekakšna njena pripravnica, ki jo je spodbujala: »Pa dajte, zakaj pa ne bi izdali!«
Potem sem ji predlagala, da ne bo ona pisala, ampak ji bom pomagala in bom knjigo jaz uredila. Ona je bila strokovnjakinja za kuhanje, a seveda knjig ni pisala. Končno je pristala. In začelo se je sodelovanje. Da, začeli sva sodelovati in kar sedem let sem hodila k njej in sad tega so knjige, ki sem jih omenila, in one, ki so sledile. Prišla sem k njej. Imela je kupe papirjev z recepti, ogromno jih je znala na pamet. Pogovarjali sva se, kako bi kakšno stvar posodobila. Toliko let sem pripravljala knjige kuharic in kuhala, da sem vedela, če recept ‘drži’, če se po njem da skuhati. . Šlo je za dolgo trajajoče delo. V Repnje sem hodila z računalnikom. Običajno dvakrat na teden. Sestavljali sva jedilnike. Predelala sem jih. Morala sem paziti, da se recepti ne ponavljajo … Zelo lepo sva sodelovali.

Zakaj se je odločila še za izdajo druge kuharice Zmeraj sestra Vendelina, ki smo jo zdaj ponatisnili pri Ognjišču in jo tu predstavljamo?

Prva kuharica je bila zelo debela in brez slik. Ljudje so jo zelo lepo sprejeli. Zato sem potem predlagala, da naredimo kuharico za mlade, ki imajo radi slike in ki hočejo ‘videti’. Odbrala sem recepte, nato smo vse morali fotografirati. Pripravo rib je sicer prepustila meni, njej, rojeni Dolenjki priprava rib ni ravno dišala.

Sestra. Vendelina (Marija Ilc) se je rodila leta 1916 v Dolenjih Lazah pri Ribnici na Dolenjskem v družini z devetimi otroki, od katerih se jih je kar šest izbralo duhovni poklic: štiri dekleta so vstopila k šolskim sestram, ena sestra je postala karmeličanka, brat pa je postal duhovnik.
Osemnajstletna Marija je vstopila v noviciat šolskih sester v Mariboru in leta 1934 postala redovnica. V Mariboru je naredila šolo za učiteljico gospodinjskih šol in tečajev. Takoj je začela poučevati. Po vojni, ko je bilo delo sester ovirano, so jo poklicali na gospodinjsko šolo šolskih sester v Šentrupertu pri Velikovcu na avstrijskem Koroškem, kjer je ostala deset let.
Leta 1969 se je vrnila v Slovenijo, kjer je tudi vodila gospodinjske tečaje. Bila je hišna predstojnica, več mandatov tudi provincialna predstojnica. Od leta 1987 je živela na Brezjah, kjer je leta 2003 tudi umrla. V tem času je skupaj z Edvino Novak pripravila več knjig kuharic.

celoten pogovor z Edvino Novak, urednico kuharic, si lahko preberete v Ognjišču:
RUSTJA, Božo. Edvina Novak: Tudi kuhinja nas je oblikovala kot narod (Gost meseca). Ognjišče, 2020, leto 56, št. 10, str. 8-13.

pripravlja in izbira Marko Čuk

Priročnik Simona Lenarčiča Kdaj imam god? ponuja zanesljive odgovore na vprašanja v zvezi z godovi in krstnimi zavetniki. Knjiga ima pet poglavij:

- Godovni zavetniki za vsako ime,
  omogoča enostavno in hitro iskanje podatkov o možnih godovnih zavetnikih in dnevih za posamezno krstno ime. Dodani so nasveti za določanje godovnih zavetnikov z nesvetniškim imenom.

- Godovni zavetniki za vsak dan,
  je koledar, ki povezuje cerkveni koledar z ljudskim. Omogoča enostavno in hitro iskanje godovnega zavetnika za vsak dan v letu.

- Primerjava cerkvenega in ljudskega koledarja,
  pa prikazuje, kako so v teku stoletij svetnike prestavljali in kako so pri nas v starih časih zapisovali njihova imena (in imena praznikov).

- Latinsko-slovenski in slovensko-latinski slovar izbranih svetniških in svetopisemskih imen,

- Uporabni tematski seznami.

V tem priročniku boste našli ime godovnega zavetnika za vsakogar in za vsak dan!

KDAJ IMAM GOD?
Ali ime, ki ga nima še noben svetnik, res ni krščansko?

Med kristjani je močno razširjeno prepričanje, da ime, ki ga nima še noben svetnik, ni krščansko. Tudi cerkveno pravo je še sredi 20. stoletja uporabljalo izraza krščansko ime in nekrščansko ime in župnikom velevalo: »Skrbe
naj župniki, da se krščencu da krščansko ime; če tega ne morejo doseči, naj imenu, ki so ga dali starši, dostavijo ime kakega svetnika in naj v krstno matico zapišejo obojno ime.«
Toda krščansko je vsako ime, ki ga nosi kristjan in ki ne izraža pripadnosti drugemu verstvu. Ime, ki ga nosi svetnik, pa je poleg tega, da je krščansko, tudi svetniško.
Utemeljena je torej le delitev na svetniška in nesvetniška imena. Kajti kakor so že v prvih stoletjih po Kristusu zaradi svojih Kristusu zvestih nosilcev postajala svetniška izrazito poganska imena (npr. Satir, ki ga je v 4. stoletju nosil brat sv. Ambroža, rojen krščanskim staršem), tako lahko tudi danes postane svetniško vsako ime, ki ga nosi kristjan, četudi ni bilo vzeto neposredno s seznama svetnikov ali iz cerkvenega koledarja:
v novi Rimski martirologij je prišlo kar nekaj pred tem nesvetniških imen mučencev, npr. poljsko Jarogniew in ugandsko Mukasa, na Hrvaškem so na pomlad 2013 dobili blaženega mučenca z imenom Miroslav, pa tudi doma imamo svetniško kandidatko z imenom Cvetana. Vsekakor danes v Katekizmu katoliške Cerkve nesvetniška krstna imena niso več označena za nekrščanska, in tudi določilo cerkvenega prava je drugačno, bolj ohlapno kot pred pol stoletja: »Starši, botri in župniki naj skrbijo, da krščenec ne bo imel imena, ki bi bilo tuje krščanskemu čutu.« Krščanskemu čutu namreč niso (ali vsaj ne bi smela biti) tuja niti imena, ki so slovenski ustreznik svetniškemu imenu (npr. ime Božidar, ki po pomenu ustreza imenu Teodor), niti imena, ki so s kakim svetnikom povezana po pomenu ali kako drugače (npr. ime Zvonko, ki so ga zaradi zvonca na upodobitvah sv. Antona Velikega povezali s svetniškim imenom
Anton), in seveda niti nesvetniška svetopisemska imena ne (nesvetniška starozavezna imena, npr. Rebeka in Ruben, so zadnja leta vedno bolj priljubljena). Sicer pa so za kristjane že lep čas sprejemljiva tudi krstna imena, ki so svetniškim podobna zgolj po črkah (in še to včasih le po kakšnem jezikovnem ovinku, kakor npr. ime Drago imenu Karel/Carolus na podlagi latinske besede carus, 'drag'), kar je prejkone omogočil prejšnji, več stoletij veljavni Rimski katekizem, v katerem piše, da nas »bo podobnost imena [latinsko nominis similitudine] vzpodbujala k posnemanju svetnikove kreposti in svetosti«.(Simon Lenarčič)

 pripravlja Marko Čuk