Zgodba

Kuhar in njegovi pomočniki

Kuhar, ki je delal v gostilni, si je vedno umil roke, preden se je lotil dela.
Nekoč mu je eden od njegovih pomočnikov dejal: »Ni treba, da si tako natančen in si umivaš roke vedno, preden začneš kuhati. Saj nihče ne bo vedel, ali si pripravljal hrano z umitimi ali neumitimi rokami.«
Kuhar je odgovoril: »Čutim, da je to moja dolžnost. Ljudje res ne bodo vedeli, ali sem si roke umil ali ne. Moja vest pa mi govori, da moram to storiti. Sicer pa Bog vidi in ni mi mar, ali ljudje to vedo. Zadovoljen sem, da delam prav in da opravljam svoje dolžnosti, kakor je treba.«

Misel

Vedno moramo delati, kar je prav, ne oziraje se na to, ali ljudje to opazijo ali ne. Kaj ljudje mislijo ali govorijo, ni pomembno. Lahko mislijo, da smo svetniki, pa nismo. Njihovo mišljenje nam prav nič ne pomaga. Nasprotno pa lahko mislijo, da smo slabi ljudje, pa smo iskreno prepričani, da ravnamo prav. Njihove sodbe ne bodo skalile miru in zadovoljstva v našem srcu.
Dolžni smo delati, kar je dobro in prav ter se izogibati slabega. Zavest, da Bog vidi naše prizadevanje, da delamo dobro, nam bo pomagala, da bomo vztrajali tudi takrat, ko nam ljudje tega ne bodo priznali.

Molitev

Gospod Bog, zavedamo se,
da samo ti veš, kaj je v našem srcu.
Zato zares velja
samo tvoja presoja naših dejanj.
Pomagaj nam,
da bomo vedno delali, kar je prav.
Pomagaj nam spoznati,
da z vsem, kar delamo,
koristimo ali škodimo najprej sebi
in bomo nekoč morali odgovarjati
za vsa naša dejanja: dobra in slaba,
čeprav še tako majhna.
»Bog vse vidi, Bog vse ve,« pravijo ljudje.
Ti poznaš naša dejanja
in kaj nas pri njih vodi.
Ko spoznamo, da ne delamo prav,
nam podeli modrost,
da spoznano popravimo.

Iskrica

Prava stvar vedno predpostavlja tudi pravilno pot, po kateri pridemo do nje.

Karkoli že delate, delajte iz srca, kot da delate za Gospoda, ne za ljudi, saj veste, da boste v povračilo prejeli dediščino od Gospoda. Služite Gospodu Kristusu. (Kol 3,23)

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 4 (2012), 32-33.
knjiga: Zgodba zate, Ognjišče, Koper, 2022 (ponatis), 50-52.

iz knjige Peter Millonig, ZASIDRAN V VERI, 184 strani, 17 x 24 cm, trda vezava s ščitnim oviktkom, dvobarvne fotografije, cena: 19,90 € ... Prelistajte... Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

Kako je mogoče s pomočjo duhovne proze najti Boga?
Pred nami je druga knjiga duhovne proze,ki se zdi korak naprej v iskanju Božjih odgovorov na pojave časa. Mogoče odseva tudi višjo stopnjo duhovne odprtosti, a zasluga ni moja – ponižno se klanjam večnemu Učitelju. On daje, kadar hoče, in On veleva, kateri misli je potrebno slediti, da bi govorica predramila speča ali otopela srca in jih napotila v smer zveličavne obljube.Zapisi naj bi pomagali razumeti globine opisanih pojavov in služili kot smerokaz na zapleteni poti do pravičnih spoznanj. Svojega prepričanja ne vsiljujem in si tudi ne bi drznil tega početi, ampak prepuščam posamezniku, da se svobodno odloči.
Bralcu seveda želim, da se odloči za Jezusa, ker je le on večen in ker smo samo prek njega večni tudi mi.Trilogija, ki se s to drugo knjigo pomembno uresničuje, stopa v slovenski knjižni svet pod glavnim naslovom, da je zasidranost v veri odrešujoče izkustvo. Vse premalo se ga zavedamo. Vera v Jezusa je sicer osebna odločitev, a življenje iz nje sodi v javni prostor. Pripadnost Bogu zahteva občestvenost, saj se Duh, ko blagoslavlja svoje stvarstvo, veseli skupnega izkazovanja ljubezni ... (Peter Millonig)
Mladi, če so le zdravi, ne poznajo ovir in so prežeti z upanjem,
da je mogoče doseči prav vse.
Telo jih ne izdaja in se bliskovito obnavlja.
So čvrsti in prekipevajo od življenjske sile.
Nič jih ne utrudi, vsak napor, še tako ogromen, se zdi neznaten.
Zato menijo, da so nepremagljivi.
Živijo polnost mladega, neiztrošenega telesa.
V svet stopajo z velikimi pričakovanji in večinoma brez tragičnih izkušenj.
Torej so prepričani, da je življenje podobno veleblagovnici, kjer je mogoče kupiti sleherni izdelek, ki ga poželi srce.
Kaj vse je na voljo! se jim utrne misel ob pogledu na razkošnost ponudbe.
Lahko imajo to in ono in tretje; karkoli je razstavljeno na policah življenja, utegne biti njihovo.
Svet brez pregrad, si dopovedujejo.
Kakšna rajska izkušnja!
Starejši jim govorijo, da bodo dobro spali, če si bodo dobro postlali.
A mlade spanje ne zanima, saj je življenje okoli njih preveč mikavno, da bi počivali.
Povsod so zraven – v šoli, pri zunajšolskih dejavnostih, pri domačih opravilih.
Čim bolj so vneti za koristne reči, tem bolj si postavljajo varno prihodnost.
Kajti izkušnje, široko in zgodaj pridobljene, krepijo znanje – znanje pa je podlaga za uspešnost.
Je postlana postelja, ki daje človeku mir, posebno še, ko mu pešajo telesne moči.
Vnema mladih je dar življenja.
Pomaga človeštvu, da ne skrene s poti – s poti razvoja, mladostne svežine, preboja.
Treba jo je le pravilno razumeti, ovrednotiti, usmerjati.
V iskanje presežnega – v duhovnost, ki premaguje svet in daje najgloblji pomen vzornim medgeneracijskim odnosom.

P. Millonig, Zasidran v veri II. (Kako je mogoče s pomočjo duhovne proze najti Boga?). Ognjišče, Koper, 2021, 106.

pripravlja in izbira Marko Čuk

iz knjige Peter Millonig, ZASIDRAN V VERI, 184 strani, 17 x 24 cm, trda vezava s ščitnim oviktkom, dvobarvne fotografije, cena: 19,90 € ... Prelistajte... Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

Kako je mogoče s pomočjo duhovne proze najti Boga?
Pred nami je druga knjiga duhovne proze,ki se zdi korak naprej v iskanju Božjih odgovorov na pojave časa. Mogoče odseva tudi višjo stopnjo duhovne odprtosti, a zasluga ni moja – ponižno se klanjam večnemu Učitelju. On daje, kadar hoče, in On veleva, kateri misli je potrebno slediti, da bi govorica predramila speča ali otopela srca in jih napotila v smer zveličavne obljube.Zapisi naj bi pomagali razumeti globine opisanih pojavov in služili kot smerokaz na zapleteni poti do pravičnih spoznanj. Svojega prepričanja ne vsiljujem in si tudi ne bi drznil tega početi, ampak prepuščam posamezniku, da se svobodno odloči.
Bralcu seveda želim, da se odloči za Jezusa, ker je le on večen in ker smo samo prek njega večni tudi mi.Trilogija, ki se s to drugo knjigo pomembno uresničuje, stopa v slovenski knjižni svet pod glavnim naslovom, da je zasidranost v veri odrešujoče izkustvo. Vse premalo se ga zavedamo. Vera v Jezusa je sicer osebna odločitev, a življenje iz nje sodi v javni prostor. Pripadnost Bogu zahteva občestvenost, saj se Duh, ko blagoslavlja svoje stvarstvo, veseli skupnega izkazovanja ljubezni ... (Peter Millonig)
Vsi ljudje so živi, ker jih je ustvarila Božja roka.
Nihče ne bi bil član človeškega rodu, če ga Bog ne bi poklical v bivanje.
Njegova volja, zastonjska in neizmerna ljubezen, sta tlakovali pot našemu življenju.
Človek tega ne bi mogel storiti – sebe ustvariti iz nič, iz zamisli
in navdiha bežnega trenutka.
To zmore le sila Najvišjega, ki je vedno bil, je in tudi bo.
Poklicani smo na svet, da bi skozi ves zemeljski trud našli Jezusa.
Kajti na koncu življenja ni pomembno, kakšen položaj smo zasedali
v družbi, koliko smo zaslužili in kolikšna je vrednost našega premoženja, ampak samo to, ali smo srečali Odrešenika.
Njega srečati pomeni, da ga ljubimo z vsem srcem, vso dušo in vsem mišljenjem.
Pomeni izvrševati postavo.
Ljubiti sebe in druge.
Darovati svoje življenje za čast in slavo nebeškega doma.
Potem ko smo vse to storili, se lahko nadejamo večnosti.
Bistvo odrešenja je torej, da nam le pravično in sveto življenje pomaga priti k Jezusu, saj se rajska lepota troedinega Boga lahko obdaja samo
s čistim in lepim.
Z brezmadežnim in brezhibnim.
Kolikor pa smo grešni ob prehodu v večnost, tolikšna je potreba
po očiščevanju.
Nesmotrno je torej živeti življenje v vsakršnem grehu, misleč, da bomo naposled samodejno deležni Božjega usmiljenja.
Kajti ni zagotovila, da ga bomo.
Če pa smo ga deležni, zakaj bi žrtvovali čisto življenje za breme pokore, ki ne bo prizanašala in je trpljenje neizmerno večje od največje odpovedi, naložene po zahtevi kreposti?
Trpeti za Jezusa na tem svetu je manj bridka izkušnja, pa čeprav bi pretrpeli mučeništvo, kakor odplačevanje dolga po smrti.
In še med nebeščane bomo prišteti takoj.

MILLONIG, Peter. Zasidran v veri II. (Kako je mogoče s pomočjo duhovne proze najti Boga?). Ognjišče, 2021, str. 18.

pripravlja in izbira Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

S plakatov se smehljajo
vitka telesa
v tesnih oblekah.
Popolna polt,
bleščeče beli zobje.

Gospod, podaril si mi
moje telo, ki je
enkratno med milijardami.
Prava umetnina.
Pomagaj mi spoznati
mojo lepoto
in sprejeti
moje omejenosti,
zunanjosti ne dajati
prevelikega pomena.
Popolno telo lahko
brezhibno deluje,
notranjost pa je prazna.

Odpri mi oči za to,
kar vsakega človeka
dela enkratnega.

S. Sigg, Pogled v nebo, v: Ognjišče 2 (2022), 91.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Veliko je ljudi,
ki me v življenju spremljajo.
Nekateri hodijo z menoj
samo delček poti,
druge srečujem vedno znova.
Nekateri so mi zelo blizu
in ko se poslovijo,
gre z njimi košček mojega srca.
Mnogi me srečajo slučajno
in gredo spet na svojo pot.

Zares dobri odnosi
se gradijo na vzajemnosti.
Sam ne moreš nič pričakovati,
sam ne moreš nič dajati.
Bog mojega življenja,
podeli mi dovolj moči,
da bom na razpolago tistim,
ki me potrebujejo,
in jih bom v življenju spremljal
z enako ljubeznijo,
s kakršno ti spremljaš mene.

M. Walke, Pogled v nebo, v: Ognjišče 2 (2021), 71.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Med nebom in zemljo
se dogaja tako veliko takega,
kar daleč presega naše umevanje
in vedno ostane nerazumljivo.

Med nebom in zemljo
vedno znova vzhaja za nas luč,
ki našo notranjo slepoto
ljubeče odkriva in ozdravi.

Med nebom in zemljo
se nas dotakne kakšen tvoj namig,
presije našo zamorjenost
in razširi naše tako ozko obzorje.

Med nebom in zemljo
zadene katera tvojih besed,
nam zagotavlja svetlo jutro
in nam podarja nov začetek.

Med nebom in zemljo
si za nas razpel
mavrico svoje zvestobe,
ki nas kliče k miru in spravi.

Med nebom in zemljo
nam prihaja in odhaja čas,
ki nam ga podarjaš,
da bi rasli in zoreli.

P. Weismantel, Pogled v nebo, v: Ognjišče 2 (2017), 57.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

Knjiga je posvečena Božji služabnici Cvetani Priol (1922–1973), za katero se je pričel škofijski postopek za razglasitev med blažene. Mariborčanka Cvetana Priol je s svojo duhovnostjo Božjega otroštva podobna sv. Tereziji Deteta Jezusa in predstavlja posebno za mlade v Sloveniji vabilo na pot svetosti. Svoje življenje je povsem darovala Bogu  za duhovnike in Cerkev, za ohranitev vere v slovenskem narodu.
Knjiga prinaša del duhovnega dnevnika Cvetane Priol, njene duhovno poglobljene prozne spise in pesmi, esej prof. Adolfa Mežana o duhovni podobi Cvetane Priol ter številne zapise in pričevanja o tej slovenski ‘Mali Cvetki’.

S Cvetano Priol sem se srečeval kot dijak na klasični gimnaziji v Mariboru, kjer je študirala eno leto za menoj, vendar se pobliže z njo nisem spoznal. Šele ko sem pripravljal za tisk njen duhovni dnevnik »Darovana«, sem z začudenjem ugotavljal samosvojo duhovno podobo te nekdanje gimnazijske sošolke, poznejše profesorice glasbe, ki je svoje globinsko izkustvo srečanja z Bogom doživela kot 17-letno dekle spomladi leta 1939 v mariborski stolnici (v Križevi, sedaj Slomškovi kapeli), ko se je povsem in za vedno darovala Bogu, da bi kot laikinja v ljubezni služila Kristusu v njegovi Cerkvi, posebej med svojimi slovenskimi rojaki, z željo, da bi ostali zvesti veri in krščanskim vrednotam. (Stanko Janežič, 2003)

Mnogi ste mi večkrat izrazili željo po ponatisu knjige »Cvetana Priol na poti svetosti«. Z veseljem pozdravljam pripravljenost, da Ognjišče – Slomškova založba to knjigo z manjšimi dopolnitvami ponovno izda. Človeka bolj nagovori pričevanje kot pa množica zgolj lepih besed. Življenje Božje služabnice Cvetane Priol je bilo preprosto in iskreno življenje po evangeliju, sredi vsakdana. Temelj njene vere je bil globok osebni odnos z Bogom. Ta odnos je bil pri njej domač, otroško preprost, iskren in predan. Mnogi ob Cvetani kaj hitro najdejo podobnost z nam tako drago svetnico sv. Terezijo Deteta Jezusa, ki je svoj odnos z Bogom popisala v knjigi »Povest duše«. (nadškof Alojzij Cvikl)

iz vsebine:

Mariborčanka Cvetana Priol je bila izredna osebnost. Šele zdaj, trideset let po njeni smrti, polagoma odkrivamo njeno veličino, njene junaške kreposti, globino njenega duhovnega življenja. Bog ji je bil vse. Iz vere v neskončno svetega, neskončno dobrega, vsemogočnega Boga je živela, iz te vere je črpala moči za strašno, dolgotrajno trpljenje, za hude preizkušnje, ki jih je morala prestajati. Iz sebe je izklesala svetal krščanski lik, ki je velik vzor nam vsem. Za naš narod pa ima Cvetana še poseben pomen zaradi tega, ker je Bogu ponudila svoje življenje, da bi Bog Slovencem ohranil vero in Cerkev. Dosegla je tako visoko stopnjo popolnosti, da se je zdaj pričel zanjo postopek razglasitve za blaženo.

Cvetana je bila umetniška duša, a je bila hkrati zelo stvarna, trezna. Po poklicu je bila glasbenica. Študirala je klavir in solopetje. ...
Cvetana je bila tudi pesnica. Njene pesmi so v veliki meri verskega značaja. V njih se zrcali njena globoka vera, velika ljubezen do Boga, Marije, svetnikov, do Cerkve, do Božjega kraljestva, njena velika apostolska gorečnost.
Cvetana je bila tudi izvrstna pisateljica. To je dokazala predvsem s svojim čudovitim duhovnim dnevnikom.
Cvetana je raznim ljudem pisala tudi izredno lepa pisma; nekatera so še ohranjena.
Cvetana pa je preko Kristusa hotela živeti še za druge, za vse ljudi. Takole piše v dnevniku: »Jezus, daj , da bom živela le za druge! Daj mi srce, v katerem bo imel prostor vsak človek in vsi ljudje! O, daj, da bo vsakdo, ki bo iskal mene, našel v moji bolniški sobi samo tebe – Kristusa!« In res se je Cvetana vedno trudila ustreči, pomagati drugim. Bila je zelo požrtvovalna, nikoli egoistična.
Cvetana je bila vsa evharistično usmerjena. Evharistija ji je pomenila srčiko njenega življenja. Sveto mašo je doživljala tako močno z vsem svojim bitjem, da se je to odražalo tudi na njenem obličju, posebno pa v življenju. Čutila je, da more daritev svete maše prenoviti svet. Brez obhajila enostavno ni mogla živeti.
Vsa Cvetanina duhovnost je bila prepojena z Božjo močjo, ki jo je obilno delila vsem, ki so se z njo družili. V duši je nosila svetle ideale in je vseskozi ohranila veder pogled na življenje in posluh za težave drugih.
Cvetana je bila zelo čuteča in je veliko dobrega naredila za ljudi. Tudi to je bilo povezano z njenim apostolatom. Najprej na duhovnem področju. Kjer je opazila duhovno in moralno revščino, je ljudi poučevala, jim kazala pravi smisel in cilj življenja (veliko z lastnim zgledom).
Cvetana je bila slovensko narodno zavedna. Ljubila je svoj narod. Za ohranitev vere med Slovenci je darovala svoje trpljenje in življenje. To narodno zavest ji je še posebno poglobilo nemško zatiranje slovenskega naroda. Takole govori v svojem dnevniku Bogu: »Hvala ti, da si nam dal leta vojne, da smo se naučili ljubiti svojo domovino, ta mali košček slovenske zemlje, kamor si nas postavil, kot si ti ljubil svoje rojake, svojo zemljo.«

V sestavku Molitev (dnevnik, 1947) pripoveduje: »Iskal si me, Gospod, pred mnogimi leti in klical si me že v mladosti. Izbral si otroka zase in ga vodil skozi jasnino in temo, srečo in dvome. Po dolgih letih si mi pokazal sedaj moj cilj in poklic.« In na ta Božji klic Cvetana odgovarja: »Hočem živeti za Boga, za Njegovo čast in ne za svojo tolažbo. Hočem ostati v temi, hočem trpeti samoto in zapuščenost... Hočem ljubiti Boga pod križem.«

Bog ji je postal vse, vsa njena moč, vse njeno srčno hrepenenje. Sama pravi: »O moj Bog! Daj mi spoznanja, da si ti sam moje plačilo, ker tistim, ki vse zapustijo in hodijo za teboj, si ti vse. Moj Bog, bodi še meni vse: mir in sreča in ljubezen.« Svoje življenje je popolnoma usmerila vanj.

Kristus stopa skozi mesto,
v vetru plašč njegov vihra,
roke širi, plašč odkriva
plamen mu kipi iz Srca.
Srce Božje, v svojem ognju
tudi meni vžgi srce,
da v molitvi kakor v delu
mi gori, Gospod, za te! (Cvetana Priol)

pripravlja Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Vse ima svoje posledice -
kamen, ki ga vržem v vodo,
beseda, ki jo izrečem,
misel, ki jo gojim,
načrti, ki jih kujem,
laži, ki jih širim,
dobrohotnost, ki jo prinašam,
zaupanje, ki ga podarjam,
obljube, ki jih izpolnim,
pohvala, ki jo priznam
ostre pripombe, ki jih izrečem,
dobrotni »da«, ki ga komu naklonim,
grenki »ne«, ki zavrača,
krivica, ki ji pritrdim,
rana, ki jo na novo odprem,
nemir, ki ga razširjam,
mir, ki ga izžarevam,
priznanje, ki ga izkazujem,
predsodki, ki jih gojim,
nasilje, ki se ga poslužujem,
mir, ki ga sklepam.
Vse se širi v krogih -
vse dobro in lepo,
pa tudi vse slabo in grdo.

K. Nodewald, Pogled v nebo, v: Ognjišče 3 (2011), 33.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

 izbira in pripravlja: Marko Čuk