iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021
Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €
Četrti dan Bog na nebesnem oboku ustvari svetlobna telesa, da bi ločevala svetlobo od teme ... naredi večjo luč (Sonce), ki naj gospoduje dnevu in manjšo luč (Luno), ki naj gospoduje noči in ... zvezde. To naj bodo znamenja za "čase, za dneve in leta".
Navadno navajamo najprej dneve, potem mesece in leta, tu pa so na prvem mestu znamenja ... prazniki ... ki so bili za izvoljeno ljudstvo spomin Božjih posegov v njegovi zgodovini. Z njimi zaznamuje posamezna časovna obdobja med letom. Ljudje namreč svojega življenja ne merimo ‘koledarsko’, temveč s pomembnimi dogodki, ki zaznamujejo naše življenje in storijo, da niso vsi dnevi enaki. Pa tudi dogodke niso vsi enaki: so notranji (duhovni) in zunanji (kronološki) ... in notranji so seveda pomembnejši.
S prazniki torej zaznamujemo čas. Brez njih bi bilo življenje kot ravna premica sivih, nedoživetih dogodkov. To, da znamo "šteti dneve" in prepoznati znamenja časa je znamenje srčne modrosti.
Sonce in luna sta ustvarjena zaradi praznikov, in ne obratno. Ali življenje služi uri ali ura življenju? Od odgovora na to vprašanje je odvisno naše pojmovanje sebe in drugih.
Vprašanje glede kakovosti časa nam bo pomagalo bolje razumeti namen in novost četrtega dne in vlogo sonca, lune in zvezd ...
Videli smo že, da je prvi dan Bog ločil svetlobo od teme, drugi dan vode življenja od voda smrti, tretji dan pa morje od zemlje, ki zdaj, četrti dan, potrebuje toploto in svetlobo, da bi lahko obrodila sadove.
Četrti dan opredeli nalogo na novo ustvarjenih nebesnih teles: dajati zemlji rodovitnost z razsvetljevanjem in ogrevanjem. Pravzaprav gre za tri vzporedne dejavnosti: razsvetljevanje, gospodovanje in ločevanje.
S tem, ko sonce in luna svetita na zemljo, gospodujeta dnevu in noči ter ločujeta svetlobo od teme.
Njihova glavna naloga je torej gospodovati življenjskemu prostoru z ločevanjem svetlobe in teme. Čeprav sta svetloba in tema že od prvega dne stvarjenja ločeni in se jasno razlikujeta, ju mi na svojem zemeljskem potovanju neštetokrat zamenjujemo. Moramo se ju naučiti razlikovati in ju ločevati, drugače bosta onidve gospodovali nam, namesto da bi mi njima.
Zato Jezus pravi: »Svetilka telesa je oko. Če je torej tvoje oko zdravo, bo svetlo vse tvoje telo. Če pa je tvoje oko pokvarjeno, bo v temi vse tvoje telo. Če se torej luč, ki je v tebi, stemni, kolikšna bo tema!«
Če ne razlikujemo teme od svetlobe – in vse naše napake so posledica tega –, to po Jezusovih besedah pomeni, da naša svetilka, naše “oko”, ne deluje dobro. Zaradi tega nismo sposobni razločevati in gospodovati.
Če je ta naša svetilka zdrava, razsvetljuje vse naše telo, celotno resničnost, in vse pravilno deluje. Če pa se pokvari, se vse stemni in nastopijo težave.
Razumevanje tega je izredno pomembno za naše življenje. »Svetilka telesa je oko.« Mi sicer iz biologije vemo, da oko ne sveti, ampak je osvetljeno, da ne oddaja svetlobe, ampak jo prejema. Toda Jezusove besede zrcalijo prepričanje tistega časa, da so oči kot žarometi, ki mečejo svetlobo – ne navzven, marveč navznoter.
Ta trditev ni tako za lase privlečena, saj je predelava svetlobnih podatkov v zaznavno sliko zelo zapleten proces. Oko skozi mrežnico zaznava svetlobne fotone in jih projicira na vidni živec. To sliko, ki pade na mrežnico obrnjena na glavo, možgani pravilno obrnejo, in ji z obdelavo posameznih podatkov ter nadomestitvijo manjkajočih dajo prostorsko razsežnost.(...) Zato je treba zelo resno vzeti tudi trditev, da oči “razsvetljujejo” stvari. Če pod očmi pojmujemo celoto vidnega zaznavanja, je ta trditev celo zelo resnična.
Moramo se namreč vprašati: Kaj sta to “sonce” in ta “luna”, ki razsvetljujeta moje dneve in moje noči? Kakšna svetloba je v meni? Kako gledam na stvari?
Svetloba in tema sta znamenji dobrega in slabega ravnanja (prvi dan). Poznamo dve vrsti luči – dnevne in nočne in poročilo o stvarjenju (vzorec našega življenja) nam je zapustilo ljudstvo, ki je tudi samo tavalo v temi in ni znalo gospodovati svojim dnevom ... zato jim je Bog poklical k spreobrnjenju, poslal razne preizkušnje ... pozabili so na Božje obljube ... niso razumeli pomena svojih praznikov
Tudi sam se moram vprašati: Na kakšne načine me Bog prenavlja in odrešuje? Kako me nagovarja in posega v moje življenje? Ali prepoznam njegov glas v dogodkih svoje zgodovine, v Svetem pismu, v modrostnem izročilu kristjanov, ki so živeli pred menoj, v bratski ljubezni tistih, ki danes skupaj z menoj tvorijo živo Cerkev, v moči zakramentov, v krščanski umetnosti … A če se jim notranje ne odprem, se ne dotaknejo mojega srca.
Bog me na vse načine poskuša pripraviti k temu, da bi mu prisluhnil s srcem. Poleg njegovega pa me nagovarja še nešteto drugih glasov, zamisli in predlogov, ki kar tekmujejo za mojo pozornost. In nekaterim jo uspe dobiti. Navdušijo me, morda celo obsedejo, na koncu pa se največkrat izkažejo za utvaro in veliko razočaranje.
Ko smo se nekajkrat tako opekli, je skrajni čas, da se vprašamo, zakaj vedno znova nasedamo tem lažnim prerokom in končamo v godlji. Kje se je vse to začelo? Sem pa res neumen!
Že to spoznanje je prvi korak k modrosti..... (se nadaljuje)
izbira in pripravlja Marko Čuk
Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja". Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.
iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021
Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €
Ob koncu tretjega dne stvarjenja, ki govori o sadovih in kako jih zavarovati z omejitvami, ... pojdi v svojo molitveno sobo, zapri vrata in prosi Boga, da bi bilo življenje vedno bolj rodovitno, polno ljubezni in dobrote.
Ponovno preveri svoje prioritete ali res ‘dišijo’ po Svetem Duhu ali - po perfekcionizmu. Če so uglašene z Božjo voljo, usmerjene k rasti v ljubezni, se lahko nanje zanesem.
- Recimo, da je prednostna naloga, ki mi jo je namenila Božja previdnost, skrb za zdrav in vesel razvoj mojih otrok. Otroci, ki mi jih je dal Bog, so moja prioriteta, ki je ne smem zanemarjati.
Zato moram Boga v molitvi vsak dan prositi, naj mi pomaga biti dober oče! To je v mojem življenju najpomembnejše. Če mi na tem področju spodleti, kaj mi pomagajo vsi drugi uspehi?
Priznati si moram napake, ki sem jih doslej naredil pri vzgoji in prositi Gospoda za pomoč, da jih v prihodnje ne bom več ponavljal. Obenem pa se moram vprašati, kaj mi je Bog hotel s tem povedati? Zakaj sem bil tako nerazsoden?
Sem bil morda preveč zagledan v svoje načrte in sem dajal prednost drugim stvarem, ... Me je na to celo kdo opozoril, a sem ga v svojem ponosu poslal ‘v tri krasne’?
Vse, kar onemogoča ali ovira moj odnos z otroki, je treba odstraniti. Najbolje je, da si na list papirja napišem seznam dejavnosti, pri katerih je moja navzočnost nepogrešljiva in sem jih kot oče dolžan opravljati: osebna nega, igra, branje pravljic za lahko noč, molitev, prevoz v vrtec, šolo ali k zunajšolskim dejavnostim, pomoči pri učenju in domačih nalogah itd.
Če želim biti dober oče, nimam druge izbire, kot da se oklenem molitve in občasno tudi posta. Pomaga tudi molitev rožnega venca, s katerim otroke priporočam Devici Mariji.
To konkretno pomeni, da se moram odpovedati tudi kakšni nogometni tekmi, ki nima nič skupnega z mojimi očetovskimi prioritetami. Pa še nekaj! Ob sobotah in nedeljah bom imel telefon ugasnjen. Prižgal ga bom največ dvakrat dnevno, da preverim, ali me je klical kdo, ki je v življenjski nevarnosti in sem mu dolžan pomagati. Vendar bodo na prvem mestu moji otroci.
Pri tem bom morda potreboval tudi mnenje žene, ki se ga najbolj bojim, ker mi vedno vse pove brez dlake na jeziku. Ta nesrečnica, ki me pozna do obisti, se ne strinja z raznimi oblikami mojega odtujevanja in obsedenosti. Moj Bog, to je pravo spreobrnjenje! Če se pustim popravljati svoji ženi, sem lahko prepričan, da sem prepuščen sveti Božji volji.
Meje so praviloma območja napetosti in vojne. Če pa omejitve ponižno sprejmemo in se navzamemo dobrih navad, bomo ponovno prevzeli nadzor nad seboj. Bog bo bolečino našega odrekanja spremenil v mir in veselje, naše slabosti pa v moč in rodovitnost. Doslej grenko življenje bo spet postalo sladko in lepo. Tako bomo začeli postopoma uživati v kruhu Božje volje in opravljati dela, ki so se nam doslej morda zdela nedosegljiva.
Skratka, post, molitev in miloščina prinašajo mir. ... (konec tretjega dne)
izbira in pripravlja Marko Čuk
Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja". Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.
z knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021
Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €
Pri vzdrževanju samodiscipline, o kateri govorimo v tem 3. poglavju in je nepogrešljiva za zdravo življenje, pa igra pomembno vlogo še en vidik: vzdržnost.
Čeprav nanjo običajno gledamo kot na zavračanje ali odpovedovanje nečemu, (...) nas vzdržnost ne vabi, naj se izogibamo napakam, temveč situacijam in priložnostim, ki vanje vodijo.
So stvari, ki so lahko zate neškodljive, zame, ki sem zelo slaboten, pa škodljive ali celo uničujoče.
Vzdržnost me opozarja na nevarnosti, ki lahko vodijo v zlo. Opozarja me, naj se ne zadržujem v bližini greha.
Morda si domišljam, da to ni nič slabega in da se bom – četudi sem od greha oddaljen le za en milimeter – še pravočasno ustavil. Vsi vemo, da to ni res, in da se moramo ustaviti že veliko prej!
Posebej mladim grozi zelo velika nevarnost – internet: če se želiš izogniti zasvojenosti s spletno pornografijo, po njem ne smeš brskati sam in v poznih urah. Brskanje po spletu samo po sebi ni nič slabega. A če se zavedaš svoje slabosti, se moraš izogibati grešnim priložnostim.
Izogibati se moramo vsemu, kar nas uničuje. Še preden z nečim začnemo, moramo vedeti, kdaj se ustaviti. Tu gre tudi za varovanje lastnega dostojanstva in lepote.
Zanimivo je, da vzdržnost (ki je poleg razumnosti, strahu Božjega in čuječnosti ena od lastnosti, ki vodijo k notranjemu ozdravljenju) pomaga človeku, da se počuti bolje. Tu začne okušati veselje nad sadovi.
Poglejmo še enkrat, kako Gospod uresničuje svoje Božje sinovstvo v odlomku s tremi skušnjavami.
Namen posta je uživati nekaj večjega od “kruha samega”. Zanj obstaja nekaj bolj nasitljivega kot to, da spremeniš v hrano prvo, kar ti pride pod roke.
Molitev mi pomaga ohranjati odnos z Bogom. Namesto da bi sledil svojim dvomljivim vzgibom, se raje posvetujem z Njim.
Materialno pomanjkanje na tem svetu mi pomaga, da se Očeta močneje oklepam. In ker me moje imetje tako ali drugače usužnjuje, se ga osvobajam s pomočjo miloščine, ki mi pomaga, da ne častim nikogar razen Njega, od katerega prejemam vse.
Post je vedno prvi korak k duhovni prenovi. Da bi v srcu naredil prostor, moram nekaj odstraniti. In ta prazen prostor moram napolniti z molitvijo.
Post me naredi treznega, da lahko bolj umirjeno in preudarno razmišljam. Z molitvijo pa kličem k svojemu Bogu in mirno počakam, dokler se s svojo blago sapo ne dotakne mojega srca.
Šele tedaj jasno vidim, kaj lahko dobrega storim, kako naj dosežem brate in sestre ter ostanem povezan z njimi in s svojim srcem.
Tako lahko razsodno in samozavestno krmilim ladjo svojih dejanj in začenjam okušati, kako lepo je živeti kot Božji otrok in ne kot hudičev suženj.
Toda do tega pridem počasi, ne že na začetku, ampak šele na koncu svoje poti. ... (se nadaljuje)
izbira in pripravlja Marko Čuk
Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja". Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.
iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk, 216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022.
Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €
Za moje otroke
hiša s trdnimi stenami in streho.
Za moje otroke
omara z igračami in knjigami.
Za moje otroke
vrt z gugalnico in peskovnikom.
Za moje otroke
varen dom, prijatelje in sosede.
Za mene pa
nahrbtnik in pohodni čevlji
ter poljska pot pod milim nebom.
Za mene pa
mirno šumljanje morja
in valovanje zlatega žitnega polja.
Za mene pa
dež in sonce na moji koži
in veter v mojih laseh.
Za mene pa
odhod in popotovanje.
Za moje otroke korenine,
za mene pa peruti.
Za moje otroke domovina,
za mene pa širni svet.
Ute Latendorf
Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!
izbira in pripravlja Marko Čuk
iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021
Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €
Omejitve si moramo tako postaviti, da omogočajo našo ustvarjalnost, drugače pa jo zgolj dušijo in zatirajo – Bog nas jih obvaruj! Pri opredeljevanju omejitev, ki si jih moramo sami postaviti, se pustimo voditi čutu za dobro in lepo, pa tudi strahu, da ne bi zapravljali svojih talentov. Tako bomo varni pred usodnimi napakami, ki bi jih lahko naredili.
»Namen askeze je od sle dobiti prožnost, nadzorovano gorečnost in živahno razpoložljivost. Svojo slo moramo preobražati, ne zatirati. Kadar smo “vrženi s konja”, tako kot sveti Pavel na poti v Damask, se moramo tudi mi nemudoma pobrati in Njega, ki nam je dal občutiti težo svoje človeške roke, vprašati: “Gospod, kaj moram storiti?”« (E. Mounier)
- »V naši vsepresežni, ponotranjeni in v času učlovečeni veri se moramo duhovno neprestano širiti in poglabljati. Nikoli ne smemo nečesa vnaprej zavračati ali zatirati … Zavračanje in zatiranje naše sle zavira in na koncu povsem ohromi naše psihično življenje. Tako kot ljubezen se tudi ustvarjalne sile porajajo le iz notranje odprtosti. Kdor pa neprestano zavrača, zatira in duši vse svoje vzgibe, ni sposoben pokazati drugega kot zavračanje in izmikanje. Posledica tega je tudi tista mračnjaška potrtost, ki jo vse prepogosto opažamo na ljudeh, ko prihajajo in odhajajo iz svojih cerkva in svetišč.« (Emmanuel Mounier)
V tem ključu si lahko iz ptičje perspektive ogledamo nekaj strateških ‘bojišč’ krščanskega delovanja. Družbi, ki “zavira, zavrača in tepta” vse, kar omogoča rodovitnost, moramo kristjani pomagati, da bo ponovno odkrila duhovne darove in kreposti, ter se pustila ‘obrezati’. Le tako bo vsak človek “obrodil več sadu”.
Ponovno moramo odkriti stališča, kreposti in darove, ki so jih naši krščanski predniki prepoznali v Svetem pismu in nam jih zapustili v izročilu. Med njimi so tudi pojmi, kot so razumnost, strah Božji, čuječnost in vzdržnost, ki nas ne utesnjujejo, temveč vodijo k notranjemu ozdravljenju.
Krščanska razumnost ni v tem, da voziš po avtocesti s hitrostjo petdeset kilometrov na uro, medtem ko za teboj vsi nestrpno hupajo. Pač pa, kot pravi Katekizem Katoliške cerkve, “razumnost razpoloži praktični razum, da v vsaki okoliščini razbere naše resnično dobro in izbere pravilna sredstva, da to dobro izpolni”. Skratka, gre za sposobnost razločevanja, ki nam omogoča, da delamo to, kar je v naše resnično dobro ...
To pomeni, da moramo prednostne naloge drugega dne vzeti za svoje in se jim pustiti motivirati, kar je tudi njihov namen.
Če sem spoznal, da je ta trenutek moja prednostna naloga diplomirati na univerzi, bom vse dejavnosti podredil temu cilju in opustil druge, ki bi ga lahko ogrožale.
Če je zdaj čas, ko sem poklican izboljšati svoj odnos z zakoncem, se bom pri vsaki ‘zunajzakonski’ dejavnosti vprašal, ali k temu pripomore ali ne. Če ugotovim, da ne, bom sebi in drugim iskreno povedal, da zanjo nimam časa. Razumnost je v tem, da vse, kar počnem, podredim svojemu cilju – da zbiram in ne razmetavam. ... (se nadaljuje)
izbira in pripravlja Marko Čuk
Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja". Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.
iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021
Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €
Poleg sprejetja omejitev pa moramo narediti še en korak naprej v procesu osebne prenove. Sami si moramo postaviti omejitve za stvari, ki se jim namesto nas ne more odpovedati nihče drug. Postaviti moramo ‘morske nasipe’, da bo lahko tako, kot pravi Bog tretji dan stvarjenja: “Zemlja naj požene zelenje: rastline, ki rodijo seme, in sadno drevje, ki po svoji vrsti rodi sad na zemlji, katerega seme je v njem.”
Da se bo to lahko zgodilo pa moramo zemljo zavarovati pred vodo, da bo lahko nekaj pognalo, zacvetelo in obrodilo obilne sadove! Dobra zemlja lahko obrodi sadove le, če zagotovimo pogoje za rast.
Vsak izmed njih skriva v sebi presenetljive darove in seme za nekoga drugega. Vsakdo ima njemu lastno sposobnost cvetenja.
Vsak človek je vir Božje velikodušnosti. “So stvari, ki jih lahko storiš samo ti, in ljudje, ki jih lahko samo ti ljubiš. Seme sreče, ki je bilo položeno vate, lahko vzbrsti samo v tebi!” Vsako po svoji vrsti.
Kdor naredi na svoji zemlji prostor, odkrije svojo vrsto sadov. Vsaka zemlja, ki ni poplavljena, lahko obrodi.
Če zajezimo morje z nasipi, se pokaže zemlja, ljudje s svojimi posebnostmi. Glavna naloga nasipov torej ni omejevanje morja, ampak ustvarjanje pogojev za kalitev zemlje.
Če na omejitve gledamo s tega vidika, nam postane jasno, da imajo samo en cilj, ki je pozitiven: rodovitnost.
Omogočajo nam, da postanemo rodovitni. »Zemlja je obrodila svoj sad,« pravi eden od slavilnih psalmov. Ta vidik je veliko pomembnejši od vseh etičnih razlogov za postavljanje omejitev. ... (se nadaljuje)
izbira in pripravlja Marko Čuk
Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja". Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.
iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk, 216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022.
Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €
Želim se nagledati
travnikov in gričev,
opaziti pajčolan,
s katerim jih sonce
pokriva kakor mati.
Dvigniti se k Tebi,
veliki Bog.
Želim z zadovoljstvom
gledati drevo,
opaziti čar,
ki izhaja iz njega
kakor iz nežne roke.
Dvigniti se k Tebi,
veliki Bog.
Želim z veseljem
gledati v obraz
drugega človeka,
občudovati milino,
ki je razlita na njem
kakor jutranja rosa.
Dvigniti se k Tebi,
veliki Bog.
Anton Rotzetter
Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!
izbira in pripravlja Marko Čuk
iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk, 216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022.
Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €
Marija, Mati Odrešenikova
in tudi naša Mati,
vrata nebeška
in morska zvezda,
pomagaj ljudstvu, ki pada,
pa se trudi, da vstane.
Pridi na pomoč Cerkvi,
razsvetli svoje zveste otroke,
utrdi vernike
na vseh koncih sveta,
privabi oddaljene
in spreobrni tiste,
ki jih je zasužnjilo zlo!
In ti, Sveti Duh,
bodi vsem počitek v naporih,
zavetje v pripeki,
tolažba v žalosti,
uteha v bridkosti,
upanje večne slave.
sv. Janez Pavel II. v: Ognjišče 5 (2012), 2.
Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!
izbira in pripravlja Marko Čuk
Podkategorije
Danes godujejo
![]() |
Pij, Pijo; Pia, Pija |
![]() |
JOŽEF, Giuseppe, Josip, Joso, Joško, Jozo, Jože, Jožek, Joži, Jožko, Jusuf, Pepi, Pino; JOŽEFA, Josipa, Josipina, Jozefa, Jozefina, Joža, Jožefa, Jožica, Jožka, Pepca, Pina |
Adiutor |
![]() |
AMATOS,Amand, Amat, Amator, Dragotin, Ljubo, Ljubomir; AMATA, Ama, Amy, Ami, Amanda, Ljuba, Ljubica, Manda, Mandi |
DONAT, Don, Donato, Done; DONATA, Dona, Donatela |
Hamon, Hamo |
![]() |
LOVRENC, Lavrencij, Lauro, Lavre, Lorenc, Loris, Lovro, Voranc; LAVRENCIJA, Laura, Lavra, Lavrica, Lora, Lorena, Lori, Lorica, Lorina, Lorisa |
![]() |
LUDVIK, Ludovik, Ludvig, Luj, Viki, Viko, LUDVIKA, Ludovika, Vika |
![]() |
PETER, Pejo, Perica, Periša, Perko, Pero, Petar, Petja, Petko, Pier, Pierino, Pjer; PETRA, Perica, Perina, Perka |