Beri, igraj se, pobarvaj
Jezus je govoril v zgodbah, da bi čim bolj preprosto ponazoril skrivnosti božjega kraljestva. V štirih pobarvankah velikega formata so predstavljene štiri Jezusove prilike: Prilika o sejalcu, Prilika o usmiljenem Samarijanu, Prilika o izgubljeni ovci in Prilika o dobrem očetu. V vsaki knjižici je kratko besedilo ter velike ilustracije, ki jih bo lahko otrok pobarval, ter nekaj ugank in nalog, ki bodo pomagale, da si bo otrok prilike in njihovo sporočilo še bolj zapomnil.

Zabavaj se, ko te prilike-igre BEREŠ, JIH BARVAŠ, SE Z NJIMI IGRAŠ in na privlačen način spoznavaš Jezusa.

iz vsebine

Prilika o izgubljeni ovci

PRILIKA O IZGUBLJENI OVCI

 Jezus pripoveduje takole: Neki mož je imel sto ovc. Ko jih neki večer prešteva, odkrije, da ena manjka.

Pusti tistih devetindevetdeset in gre iskat izgubljeno ovco.Išče jo v puščavi. Išče jo v gozdu.

Ko jo najde, jo vesel zadene na rame in jo nese domov. Ko pride domov, zbere prijatelje in sosede ter jim pravi: »Praznujte z menoj, ker sem našel ovco, ki se je izgubila.«

Jezus na koncu pove: V nebesih bo večje veselje nad enim samim človekom, ki se vrne, kot izgubljena ovca, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki se niso izgubili.

Pomagaj pastirju priti do njegove ovčke. Poišči in pobarvaj ovčko, ki je različna od drugih. Uredi po vrsti prizore prilike in jih pobarvaj. Preštej ovce in jih razvrsti po velikosti od najmanjše do največje.

Nariši prizor, ki ti je bil najbolj všeč.

 

pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Knjižne izdaje založbe Ognjišče

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Kaj pa je “lažni jaz”?
Ko je šel izgubljeni sin vase, je o svojem očetu razmišljal dobro, kot o nekom, ki lepo ravna s svojimi služabniki. Tudi mi gremo vase oziroma najdemo samega sebe, kadar o Bogu mislimo dobro, kot o svojem očetu. Kadar pa o Njem mislimo slabo – ne kot o svojem očetu –, se izgubimo, ker mislimo slabo o svojem izvoru. Začnemo se opirati na lastne sile, zasluge in strategije.

Kot tak sem primoran živeti sebično, individualistično. Opiram se na svoje moči in sposobnosti, da ne bi utonil v niču. Vsaka moja omejitev me prestraši, ker si ne morem privoščiti ranljivosti.

Zaradi tega v sebi čutim praznino, ki jo poskušam zapolniti z imetjem, uspehom in užitki. Ti pa me samo zasužnjujejo, ker so plitvi, brez prave vsebine.
Takšna je končna bilanca mojega “lažnega jaza”. Počutim se kot izgubljeni sin, ki je, preden je šel vase, pasel svinje in ni imel kaj jesti.
Vse to sloni na lažnem ogrodju strahu pred ničem. In kako se to začne?

Izgubljeni sin je odšel zdoma, ker je hotel uveljaviti svojo neodvisnost:
Potem ko se je od očeta ločil duhovno, ga sin želi zapustiti tudi fizično. Hoče se osamosvojiti, oditi čim dlje od njega:

»Malo dni zatem je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem zapravil svoje premoženje.«

Kaj pomeni »razuzdano življenje«? Dobesedni prevod glasil “življenje brez rešitve” ali “brezizhodno življenje”. To pomeni živeti v prekletstvu. Fant je mislil, da bo tam našel srečo in polnost življenja, a je namesto tega izkusil bivanjsko ničevost.

Sinova zahteva po popolni neodvisnosti od očeta in slabo mnenje o njem izhajata iz vznemirljive želje po uveljavitvi, ki pa ne vodi nikamor.

To, kar motivira naš “lažni jaz”, je cilj, ki ga Adamu in Evi ponuja kača:
»… in bosta kakor Bog ….«

Obljuba, ki jo Evi kot vabo vrže hudič, je največja od vseh laži. Kaj ji v resnici želi povedati z vabilom, naj postane kakor Bog? Da njeno stanje, takšno kot je, ni dobro.
Evi njeno stanje ni všeč, zato želi biti nekaj drugega. Kot da bi ji rekel: “Draga moja, saj menda ne nameravaš ostati otrok? Pridobi si izkušnje, odrasti, napreduj! Meri višje! Malo zdravih ambicij ne škoduje!” Drugače povedano: “Poglej, kako si bedna in prikrajšana!”
Kdor želi postati “kakor Bog”, ne sprejema svojega stanja in hoče biti nekaj drugega, kar naposled preraste v popolno zavračanje samega sebe. To spremljajo pojavi, kot so tesnobnost, prevzetnost in samoljubje, ki pa je v resnici sovraštvo do samega sebe.
Tak človek vedno bolj izgublja voljo do življenja in ponovnega začenjanja ... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige YOUCAT za otroke Katoliški katekizem za otroke in starše, 240 strani, 17,5 x 22,5 cm, integralna vezava, barvne fotografije in grafika

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 19,90 €

Ali poznamo dvanajst dejstev o Bogu? Morda vsaj kakšnega... Kako bi odgovorili na vprašanje kdo je Jezus Kristus, kaj pomeni ta beseda, je Jezus Kristus res Bog, kaj pomeni, da je Jezus Kristus Gospod ...

Drugo dejstvo se glasi: Verujem v .... Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega

Jezus Kristus je Božji Sin.
Pred 2000 leti je prišel na svet kot dojenček v Betlehemu.
Bog sam je postal človek. To je bil največji čudež na svetu. Jezus je bil resnično človek: kot dojenčka so ga morali previjati; kričal je kot drugi dojenčki, ko je bil lačen.
Utrudil se je med igro; zeblo ga je, ko je bilo mrzlo, in potil se je, ko je bilo vroče. Pa vendar je bil Jezus drugačen od vseh ljudi pred in za njim.

Skoraj vsi so mislili, da je Jezus čisto običajen človek. Toda ko je Jezus začel učiti, ko je zdravil hrome, slepe in gluhe ljudi in celo mrtve obujal nazaj k življenju, so začutili, da je v Njem med nas prišel Bog.
Toda celo Jezusovi prijatelji so šele po vstajenju v celoti razumeli, da je Božji Sin in resnični Bog.

So Oče, Jezus Kristus in Sveti Duh trije različni bogovi?
Ne. Obstaja le en Bog, en Bog v treh osebah. Bog ni osamljen, ampak je sam v sebi skupnost: Oče, Sin in Sveti Duh. To skrivnost imenujemo Sveta Trojica.
Šele po Jezusu vemo, da je Bog troedini Bog. Jezus Kristus sam je človek in Bog.
In vendar je govoril s svojim Očetom, z Bogom. Pri tem ni šlo za samogovor. In obljubil nam je prihod Svetega Duha, ki je prav tako Bog kot Oče in kot Sin.

→ Zame je Jezus moj Bog, Jezus moje življenje, Jezus moja edina ljubezen, Jezus v vsem moje vse, Jezus moj, eden in edini. Jezus, ljubim te iz vsega srca, z vso svojo dušo. (sv. Terezija iz Kalkute, 1910–1997)

→ Brez Jezusa Kristusa ne vemo niti, kaj je naše življenje, niti, kaj je naša smrt, niti, kaj je Bog, niti kaj smo mi sami. (Blaise Pascal, 1623–1662, francoski filozof)

→ »Rojen je Rešenik! ...« Tako se zaključi najbolj poznana božična pesem na svetu: Sveta noč … (24. 12. 1818 jo je prvič izvajal župnik Joseph Mohr (1792–1848) v Avstriji).

→ Izgubil sem srce za tega Jezusa iz Nazareta, ki je bil križan pred 1900 leti; vse svoje življenje se trudim, da bi mu postal podoben. (blaženi Charles de Foucauld, 1858–1916)

(se nadaljuje)

YOUCAT za otroke - primerno darilo za prvo sveto obhajilo
Najodločilnejši kraj posredovanja vere ni učilnica, pravzaprav to ni niti cerkev. Morda je to kotiček v otroški sobi, ležalnik ob morju, klopca na vrtu ali rob postelje. Nič ne more nadomestiti pogovora med ljudmi, ki se imajo radi in si zaupajo. Šele v prostoru ljubeče bližine lahko podelimo zaklad vere, po-delimo ali skupaj odkrivamo. – YOUCAT za OTROKE. - ki pomaga odgovarjati na mnoga otroška vprašanja vprašanja, ... in skupaj z YOUCAT-om za OTROKE lahko iščete odgovore. Pa tudi sami lahko izberete to ali ono vprašanje. Najbolj smiselno je slediti predlaganemu vrstnemu redu vprašanj. Kajti vera je rastla skozi dva tisoč let, in počasi se jo je razumevalo vedno globlje; zatorej ne moremo izpustiti nobenega delčka, ne da bi zabredli v nevarnost, da bomo izpustili ali napačno razumeli nekaj pomembnega.

 

Pri prelistavanju YOUCAT-a za otroke sem naletel tudi na vprašanja, ki jih otroci milijonkrat postavljajo svojim staršem in katehetom, zaradi česar se mi je zazdel ravno tako uporaben kot veliki katekizem, v katerem najdemo odgovore na pomembna vprašanja življenja: Od kod prihaja svet? Zakaj obstajam? Kako in čemu živimo tukaj? Kaj se zgodi po smrti?
YOUCAT za otroke je katekizem, ki je čisto drugačen kot tisti, ki sem ga uporabljal sam. Prirejen je temu, da bi otroci in starši z njim skupaj preživeli čas in hkrati vedno bolj odkrivali Božjo ljubezen.
Dragi starši, imejte ta mali katekizem pri sebi in poiščite čas, da si ga boste ogledali skupaj z vašimi otroki. Stran za stranjo, skrivnost vere za skrivnostjo vere, vprašanje za vprašanjem.
Pomagajte svojim otrokom, da odkrijejo Jezusovo ljubezen! To jih bo naredilo močne in pogumne. Zaupam vam YOUCAT za otroke. Ne postajajte utrujeni za spraševanje in pripovedovanje o vaši veri. Ne ostanite nemi, kadar vprašanja mučijo vaše otroke, ampak imejte vedno moč, da bi bili posredovalci vere, ki ste jo tudi sami prejeli od vaših staršev. Bodite živa veriga, ki omogoča, da je Evangelij nenehno prisoten v naših družinah, skupnostih in cerkvah. Iz vsega srca vas blagoslavljam in prosim, molite zame. (papež Frančišek)

 pripravlja: Marko Čuk

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Ko življenje poganja korenine
in ko upanje poganja cvetove,
ko ljubezen rodi sadove
in na zemlji raste mir,
tedaj se je nebo dotaknilo zemlje
in naša zemlja je začutila nebesa.

Ko lepa beseda prekine molk
in se v trpljenju oglasi pesem,
ko dobri kruh poteši lakoto
in bistra voda pogasi žejo,
tedaj se je nebo dotaknilo zemlje
in naša zemlja je začutila nebesa.

Ko se nam Bog prikaže kot človek
in ko Otrok postane Kralj,
ko nas zvestoba med seboj poveže
in ko se ljudje ljubimo med seboj,
tedaj se je nebo dotaknilo zemlje
in naša zemlja je začutila nebesa.

Ko svetel dan prežene noč
in se mrzel led na soncu topi,
ko nam prijazna luč kaže pot
in vse strahove prepodi,
tedaj se je nebo dotaknilo zemlje
in naša zemlja je začutila nebesa.

R. Backer, Pogled v nebo, v: Ognjišče 2 (2019),105.

 

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

 

 

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige DRAGOCENO DARILO ZGODB ... 152 strani, 11,5 x 20,5 cm, trda vezava;

* * *  Prelistajte    * * *  Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 7,90 €; s kartico zvestobe: 6,21 €

 
Post želi izprazniti naše srce slabih in nebistvenih stvari, da ga potem lahko napolnimo z dobrimi in z bistvenimi. Očistiti moramo dušo, da zahrepenimo po dostojanstvu, za katero nas je ustvaril Bog.

Posti se pri sodbi drugih,
raje skušaj odkriti Kristusa, ki v njih živi.

Posti se v besedah, ki ranijo,
napolni se s stavki, ki zdravijo.

Posti se nezadovoljstva,
napolni se z blagostjo.

Posti se nestrpnosti,
napolni se s potrpežljivostjo.

Posti se črnogledosti,
napolni se s krščanskim upanjem.

Posti se morečih skrbi,
napolni se z zaupanjem v Boga.

Posti se pritoževanja,
napolni se s hvaležnostjo.

Posti se pritiskov, ki te tlačijo,
napolni se z molitvijo, ki te dviga.

Posti se zamere,
napolni se z odpuščanjem.

Posti se samozadostnosti,
napolni se z odprtostjo za druge.

Posti se omejenosti zaradi svojih skrbi,
zavzemi se za širjenje Božjega kraljestva.

Posti se brezupa,
napolni se z vzpodbudo vere.

Posti se praznih misli,
napolni se resnic, ki vodijo k svetosti.

Posti se vsega, kar te oddaljuje od Jezusa,
napolni se z vsem, kar te z njim zbližuje.

Dragoceno darilo zgodb, 105.

pripravlja in izbira Marko Čuk

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

»Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« {Mt 27,46)
Misel je vzeta iz Matejevega in Markovega evangelija: »Okrog devete ure je Jezus zavpil z močnim glasom: »Eli, Eli, lemá sabahtáni? « to je: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Mt 27,46; Mr 15,34). Te besede nam pomagajo v naši zapuščenosti ali ko nas kdo zapusti. Ta prastrah vsi poznamo. Vsakemu od nas umirajo ljudje, ki nam veliko pomenijo. Pogosto pa nas zapuščajo tudi ljudje, ki se odvrnejo od nas. Jezusova zapuščenost vodi v globoko zaupanje, da je Bog z njim in da bo v Božjem objemu tudi ob smrti, in v gotovost, da bo njegova smrt, v kateri je do konca vztrajal v svoji ljubezni, postala odrešitev za človeštvo.
Kljub vsemu zaupanju, da nam bo Jezus ob koncu prišel naproti, kakor moli v tem psalmu, pa moramo tudi sami razmišljati ob tem kriku zapuščenosti. Če se je tudi sam Jezus v tistih trenutkih na križu počutil zapuščenega in je v tej notranji stiski glasno klical svojega Očeta, potem vabi s tem tudi nas, da svojo zapuščenost prepoznavamo oin o njej razmišljamo:

• Pogosto se zgodi, da nas ljudje pustijo na cedilu. Ravno takrat, ko bi jih potrebovali, se umaknejo.
• Bojimo se, da bi nas zapustili ljubljeni ljudje. Naš prijatelj, naš zakonec bi nas lahko zapustil.
• Starši so nas pustili same, ko smo bili v največji stiski.
• Ali nas je zapustil oče, ki se je ločil od družine.
• Pa mati, ki je mnogo prezgodaj umrla

Takšni in podobni strahovi se venomer porajajo v nas. Psihologija govori o tem, da vsak od nas nosi v sebi zapuščenega otroka, ki zakriči takrat, ko nas postane strah, da bi nas kdo zapustil. Pogosto ta otrok zakriči že takrat, ko gre za vsakdanje slovo. Mnogi ljudje se s slovesom ne morejo soočiti, saj takoj začutijo v sebi zapuščenega otroka. Zato se slovesom izogibajo, čeprav s tem ne morejo potolažiti tega otroka v sebi. Z zapuščenim otrokom v sebi se moramo soočiti in ga izročiti zapuščenemu Jezusu. Le tako se lahko potolaži(mo). Jezusov krik nas opogumlja, da se soočimo s strahom v sebi:

• Njegova lastna zapuščenost, ki se v molitvi spreminja v zaupanje, bi naj tudi naš strah spremenila v gotovost, da nas Bog nikoli ne zapusti.
• Jezusova molitev pa nas tudi opominja, da se sami prav tako ne smemo zapustiti. Včasih bežimo pred seboj, ker ne zmoremo prenašati bolečine slovesa.
• Toda kdor beži pred tem, se še veliko bolj boji, da ga bodo drugi zapustili. Občutek ima, da ga je zapustil še Bog, da ne pomaga, ko se vse zgrinja nadenj, ko neozdravljivo zboli, ko niti poklicno niti osebno ne gre več nikamor, ko vse grozi, da se bo končalo v slepi ulici ...

Samo če zberemo pogum, da v svoji tožbi kričimo k Bogu, se bo naša zapuščenost spremenila in z Jezusom bomo lahko izpovedali: »Moja hvalnica je v velikem zboru./. .. / Ubogi bodo jedli in se nasitili, hvalili bodo Gospoda tisti, ki
ga iščejo; naj vam oživi srce za vedno.« (Ps 22,26-27).

Osebne vaje:
Premisli, kdaj si bil zapuščen kot otrok.

• Kdaj si občutil bolečino, da si zapuščen - ob smrti svojega očeta ali matere, ob ločitvi svojih staršev, ob selitvi v starosti, ko si pravkar našel prijatelje?
• Ali si moral v bolnišnico kot otrok in si se tam počutil zapuščenega?
• Ali pa si kot majhen otrok pogosto kričal in te nihče ni potolažil?
• Kako se počutiš ob slovesu? Če je bil dopust lep, se zmoreš od kraja, prijateljev, ki so bili s teboj, lepo posloviti?
• Kako pa ti gre na kak lep večer? Ali dolgo odlagaš slovo?
• Ali če se moraš preseliti v drugo mesto, se resnično posloviš od ljudi? Ali pa se delaš, kot da slovesa ne bo?

Ponovno prekrižaj roke na prsih in objemi zapuščenega otroka v sebi. Predstavljaj si, da je ta zapuščeni otrok v tebi ves v bolečinah. Obrni se k njemu in mu reci: »Ne bom te več zapustil. Pri tebi bom ostal.« In
potem si predstavljaj, da Jezus v svoji zapuščenosti objame zapuščenega otroka v tebi, da je s teboj, te razume in tvojo zapuščenost spremeni v občutek varnosti

iz knjige A. Grün, Oče odpusti jim (vodnik za postni čas). Ognjišče. Koper. 2014.
izbira in pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige ZGODBE ZA VESELJE DO ŽIVLJENJA (zbirka Zgodbe za dušo 14), zbral in uredil: Božo Rustja, 144 strani, 11,5 x 20,5 cm, trda vezava, barvne fotografije
Prelistajte: * * * Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 8,90 €, s kartico zvestobe: 8,01 €

V rodovitni dolini pod Andi je živelo miroljubno pleme. Nekega dne je roparska tolpa, ki se je skrivala v gorah, napadla vas in jo oropala.
Med plenom je bil tudi otrok, ki so ga roparji odpeljali s seboj.
Ljudje v dolini so vedeli, da bo težko priti do dečka, ker v tiste strmine ni bilo nobene poti, roparji pa tudi niso pustili sledi za seboj. Vseeno pa so poslali skupino najbolj pogumnih vojakov, da bi otroka poiskala in ga pripeljala domov. Možje so se poskušali povzpeti čez neprehodne strmine po različnih smereh: zdaj z leve, zdaj z desne. Po nekaj dneh napornega vzpenjanja niso prišli daleč.
Ko so spoznali, da je njihov trud zaman, so sklenili, da se vrnejo v dolino, ne da bi opravili svojo nalogo. Tedaj pa so zagledali dečkovo mater, ki se je spuščala z gore, na katero se oni niso mogli povzpeti. Na hrbtu je v culi nosila svojega sina. Le kako ji je uspelo?
Eden izmed mož jo je ustavil in vprašal: »Mi smo najmočnejši možje v vasi, pa se nismo mogli povzpeti na goro. Kako je tebi uspelo?«
Žena je mirno odvrnila: »To pač ni vaš otrok.«

 

Katerega otroka imate najraje

Mater so vprašali: »Katerega od svojih otrok imate najraje?«
Odgovorila je:
»Bolnega, dokler ne ozdravi,
odsotnega, dokler se ne vrne,
najmlajšega, dokler ne zraste,
in vse, dokler ne umrem.«

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 3 (2022), 71.
v knjigi: Zgodbe za veselje do življenja, Ognjišče, Koper, 2022, 51.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let

 

Zgodbe … sejejo upanje, kažejo novo pot, vlivajo pogum. In zdaj, zbrane v novi zbirki, vzbujajo veselje do življenja! Ne ne, ne gre za puhlo vzhičenost ali kratkotrajno pretirano očaranost. Božo Rustja je pod tem naslovom iz svoje bogate zbirke odbral zgodbe, ki nas opomnijo, da so za pristno veselje potrebni služenje, odkrivanje notranje sreče, molitev in ljubezen v družini, prav tako odpuščanje, usmiljenje in trdna odločenost, da živimo za nekoga. Tudi te zgodbe nam pomagajo, da ob njih osebno rastemo, predvsem pa nas želijo voditi do resničnega navdušenja nad življenjem, ki nam je dano. Že štirinajstič povedano in zapisano tako, da pritegne in pusti v človeku sled," je na platnicah knjige zapisal Božo Rustja, ki je zgodbe prevedel, zbral in uredil.

izbira in pripravlja Marko Čuk

 

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

Neumrljiva duša in sedem glavnih grehov je 900 verzov dolga pesnitev Leona Oblaka, ki o duši in grehu razmišlja pričevanjsko ... s poetičnimi sredstvi nam svetuje, kako naj ravna duša, da bo funkcionalna pri opravljanju vsakodnevnih nalog: naj spreminja navade in vedênje; in kako naj doseže svoj najvišji cilj – združitev z Bogom: naj se ogne vsemu, kar skriva cesto k Bogu, ki bo zanjo, za dušo, večerna zarja ... bralcu odkriva povezave med grehom in njegovimi negativnimi posledicami za naše osebno življenje, za odnose z bližnjimi, pa tudi za kulturo, družino in družbo v najširšem pomenu. O grehu Oblak ne razmišlja samo skozi prizmo razuma, temveč znotraj trikotnika: Bog – človek – svet. Grehov se ni dovolj samo spovedati, iskati je treba tudi njihove korenine ....  Pesnitev je poučna in nas vabi na strmo pot, na kateri naj odlagamo posvetne misli in navlako, ki jo s svojimi grehi navlečemo nase .... Vse, kar o tem pove, je prepričljivo, ker je pričevanjsko in ima v resnici oznanjevalno razsežnost, katere cilj je bralca odpirati za Božjega Duha.

iz vsebine

Leon Oblak, avtor pesnitve, pozna čutenje sodobnega človeka, in se govora o duši ne izogiba in se hoče spoprijeti z eno od stalnic človekovega preizpraševanja lastne biti, s témo o skrivnostni dinamiki duše, ki je nikoli ne bo mogoče preseči. Duša je zanj neubesedljiv, a vendar realen duhovni horizont, v katerega se spušča Bog, da bi se človek, v procesu očiščevanja, lahko povzpel do Njega. (...)

Boj Leona Oblaka z grehom gre onkraj vseh racionalnih razlogov, zakaj je greh škodljiv. (...) Pesnik bi se lahko glavnih grehov lotil tudi v prozi, kakršni koli že, teološko-strokovni ali poljudni. S tem bi si delo precej olajšal, saj je moral v verzificiranje krščanskega moralnega nauka vložiti nemalo truda. Toda krščanski moralni nauk ni etični kodeks, navajanje racionalnih razlogov za moralno ravnanje, temveč je dialog, a ne v smislu iskanja moralnih kompromisov in olajševalnih okoliščin, temveč odnos z Nekom, ki nas nagovarja, odnos z Besedo, ki je od začetka, pred stvarjenjem sveta. Dialog z Besedo pa presega vsak razum, vsako običajno logično sklepanje, ker gre za izročitev tistemu, ki kliče. Zato od pradavnine velja prepričanje, da je najustreznejši pogovor z Besedo lahko samo v verzih, kot v psalmih, z jezikom, ki ni v vsakdanji rabi (...) Boj z grehom po Leonu Oblaku nima za cilj vzvišenega samozadovoljstva, da ne bi bili kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki in hinavci, kakor se je hvalil farizej (Lk 18,11). Pač pa pesnik razčlenjuje greh zato, ker je prepričan, da greh, bolj kot kar koli drugega, hromi in uničuje vertikalno in horizontalno komunikacijo. (...) Oblak, prepričan kristjan, izrecno pove, da je greh nekaj tragičnega, ker prekinja dotok življenja, ki se izliva iz Izvira. (...) Pesnikovo stališče je, da slepo zadovoljevanje želja – h kateremu človeka priganjajo napuh, pohlep, nečistost, jeza, požrešnost, zavist, in lenoba – brez upoštevanja božjih zapovedi in naravnih zakonov, ne vodi v srečo, temveč v nesrečo. (...) Razmislek o grehu, duši in osebni odgovornosti terja spoštovanje nedoumljive in neizrekljive skrivnosti - ohranjanje skrivnosti, ki je onkraj vsake trditve. Božja skrivnost in skrivnost duše, naše najbolj notranje biti, je neizrekljiva, daleč od vsake določenosti in pojmovnega spoznanja (...) Oblakova poezija nas posredno opozarja, naj kategorij našega tuzemskega življenja ne podaljšujemo v večnost, ker večno življenje ne more biti projekcija našega bivanja na zemlji (...) Njegova pesnitev ni zapletena, nima značilnosti nekomunikativnosti, ki je v sodobni poeziji zelo pogosta, vendar ima svojo ontologijo, ker je vpeta v drugost, v transcendenco na eni strani in našo vsakdanjost na drugi strani. (misli Milana Knepa iz Ocene literarnega dela)

 

 

Nečistost, ki človeka razčloveči,
prihaja tiho, skozi skrite misli,
in zamegli pogled k resnični sreči.

Kdor spolnosti pravilno ne osmisli
in dovoli pohoti, da prevlada,
kdor ni preudaren in kdor ne premisli,

kaj je ljubezen, kaj pa le naslada,
postane suženj spolnega užitka,
kar hitro pelje ga na rob prepada.

O, duša, če je tvoja vera plitka
in tvoja volja krhka ter slabotna,
z nečistostjo te čaka huda bitka. (...)

Zakaj in kdaj je tvoja jeza grešna?
Premisli, duša, kaj je v jezi skrito,
da v borbi z njo lahkó boš vedno uspešna.

Ker to je strast, je čustvo ognjevito,
ki nam ga Bog z namenom je podáril
in je v Njegovi luči čudovito.

Saj ko je prvega človeka ustvaril,
je jezo zlil v ljubezen in pravičnost,
a to celoto je hudič pokvaril.

Mogočni Stvarnik je želel različnost,
ob tem pa spoštovanje je zaukazal
in jeza naj krotila bi krivičnost. (...)

Požrešnost, duša, je precej nevarna,
čeprav se včasih ti morda dozdeva,
da močna si in pred tem grehom varna.

Ta greh med glavne grehe se prišteva
in če ga boš preveč podcenjevala,
lahko postane tvoja teža dneva.

Takrat boš začutíla in spoznala,
kako prav nič nedolžna ni požrešnost,
če zate nepomembna je postala.

Takrat priznala sebi boš neuspešnost
v spopadu s tistim, kar ta greh poraja,
kar zdi se le razvada, pa je grešnost. (...)

 

predstavlja Marko Čuk

Kategorija: Knjižne izdaje založbe Ognjišče