• 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5

- Kdo je papež?
- Kaj dela papež?
- Kako papeža izvolijo?
- Zakaj si je papež Frančišek izbral prav to ime?
- Kako poteka papežev dan?
- Kakšen je bil papež Frančišek kot otrok?

S podobnimi zanimivimi vprašanji odkrivamo lik papeža.
Iskriv jezik in številne ilustracije, ki predstavijo tudi nekatere doslej neznane podrobnosti iz življenja papežev.
Vse to v knjigi predstavlja vlogo papeža kot rimskega škofa, voditelja katoliške Cerkve in duhovno orientacijo za ves svet. Odstira nam pogled na dvatisočletno zgodovino in na 266 papežev, ki so si sledili na Petrovem prestolu.
Še posebej nam knjiga približa lik papeža Frančiška, njegove simbolične geste in sporočila, med katerimi je tudi čudovita Molitev petih prstov.

    Fulvia Degl’Innocenti
    ilustracije Silvia Colombo
    Papež se predstavi mladim
    Življenje v osemdesetih zgodbah
    152 strani, 21,5 x 28,5 cm, trda vezava, barvne risbe
    cena: 12,00 €, s kartico zvestobe: 10,80 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča:

Papez se predstavi mladim 3D

iz vsebine

KDO JE LAHKO IZVOLJEN ZA PAPEŽA?
Za papeža je lahko izvoljen kateri koli moški, ki je krščen in ni poročen, ki ima vsaj petintrideset let in je na dobrem glasu. Že stoletja papeža izvolijo škofje, običajno so to kardinali. Zadnji papež, ki je v trenutku izvolitve bil preprost diakon, je bil Giovanni di Lorenzo de’ Medici (1513), ki je najprej postal papež z imenom Leon X., nato pa je bil imenovan za škofa.

NAVIJAČ IN LJUBITELJ GLASBE
Bergoglio je navdušen navijač moštva San Lorenzo iz Almagra. To je nogometna ekipa, ki igra v argentinski Primera división (prvi ligi). Rad ima umetnost in glasbo (njegov najljubši skladatelj je Beethoven) in v mladosti je tudi plesal tango, značilen argentinski ples. Med njegove priljubljene knjige spadata tudi dve mojstrovini italijanske književnosti: Dantejeva Božanska komedija in roman Zaročenca pisatelja Manzonija. Poleg italijanskega, francoskega, angleškega in nemškega jezika zna tudi govorico svojih prednikov: piemontsko narečje.

ALI JE PAPEŽ KAJ TEHNOLOŠKI?
V našem času je eden najbolj razširjenih jezikov prav tehnološki jezik: računalniki, splet, družabna omrežja in različna sredstva za komunikacijo lahko dosežejo veliko število ljudi. Tudi Sveti sedež ima svoje uradne spletne strani (med katerimi je tudi www.vatican.va), uporablja Pinterest (omrežje, namenjeno fotografijam). Papež pa ima svojo osebno domeno na Twitterju, @Pontifex. S tega mesta vsak dan pošlje sporočilo mnogim vernim sledilcem, ki prebirajo njegove tvite v devetih jezikih, med katerimi je tudi latinščina. Zanimivo pa je, da so njegovi sledilci v latinščini (ta jezik vsekakor je in ostaja univerzalen) številčnejši od tistih, ki papeževe tvite prebirajo v nemščini.
Kratka sporočilca vere, upanja in ljubezni, kot na primer tale tvit: »Kako lepo bi bilo, če bi vsakdo izmed nas rekel: 'danes sem storil dejanje ljubezni do drugih, danes sem razveselil nekoga'.« Papež tako močno verjame v moč interneta in njegove uporabe, da je ob svetovnem srečanju mladih v Rio de Janeiru naklonil popolni odpustek tudi vsem tistim vernikom, ki niso mogli osebno priti v Brazilijo, ki pa so vseeno redno in zavzeto sledili obredom in mašam v
neposrednih prenosih (direct streaming), torej na daljavo, preko računalnika.

POLETI S HELIKOPTERJEM
Papež za potovanja (tudi za krajša, kot na primer ko se poleti preseli v Castel Gandolfo) najpogosteje uporablja helikopter Augusta Westland VH-139 bele barve, ki pripada 31. eskadri italijanskega vojaškega letalstva. Helikopter uporabljajo tudi drugi visoki državni funkcionarji, še posebno predsednik republike. Prejšnji model, SH-3D, je odslužil in je sedaj na ogled v Zgodovinskem muzeju v kraju Vigna di Valle nad Bračanskim jezerom.

DVA PAPEŽA IN TANGO
Kot vsak pravi Argentinec je tudi Jorge Bergoglio v mladosti plesal tango ter postal občudovalec te glasbe in tega plesa. Veliko prej, na začetku 20. stoletja, je še nek drug papež »imel opraviti« s tem plesom.
To je bil Pij X. (pozneje je bil razglašen za svetnika), ki je zato, da bi se seznanil s tem novim argentinskim plesom, ki je v Cerkvi povzročal tolikšno razburjenje – tako, da so ga nekateri cerkveni dostojanstveniki hoteli celo prepovedati – dva plesalca tanga zaprosil, naj ga zaplešeta. Ko je bil ples končan, je papež Pij X. vzkliknil: »Meni se zdi lepši ples furlanka (ljudski ples iz Veneta, od koder je papež izhajal); vendar pa ne vidim, kakšni hudi grehi bi lahko bili v tem novem plesu!« In tako so tudi katoličani smeli plesati tango.

NAJBOLJ NENAVADNA DARILA
Med avdiencami preprosti verniki, pa tudi politiki ali znane osebnosti, pogosto prinesejo papežu kakšno darilo. Sveti predmeti, knjige, medalje, pa tudi splošno uporabne stvari, včasih zelo neobičajne. Naštejmo nekatere: volan ferrarrija, dirkalno kolo, traktor, avtodom, policijski zvežček s plačilnimi nalogi, nogometni dresi s papeževim imenom, kokoši, želva, kubanski krokodil (podaril ga je Bioparku v Rimu). Če željo preprosti verniki, da bi podarili papežu darilo, ki ni ravno primerno, morda še lahko razumemo, pa je manj razumljivo, kako si nekatere osebe iz političnega življenja lahko omislijo tako ekstravagantna darila: Janez Pavel II. je iz rok jemenskega predsednika dobil krivo sabljo, ali pa celotno zbirko videokaset televizijske serije iz rok takratnega iranskega predsednika. Najdragocenejše darove namenijo Vatikanskim muzejem ali pa Vatikanski knjižnici. Druga darila pa dobijo svoje mesto v posebnem skladišču in
jih podarijo naprej (papež dobi v dar tudi belo poročno obleko in poročne prstane!). Hrano pa – in tu je največ ‘kolomb’ (tipičnih italijanskih slaščičarskih izdelkov iz kvašenega testa v obliki golobice) in čokoladnih pirhov, namenijo cerkvenim ustanovam ali kuhinjam za revne.

MLADI Z VSEGA SVETA
Od leta 1985 naprej vsako leto na cvetno nedeljo poteka SDM (svetovni dan mladih), na katerem se papež sreča z mladimi z vsega sveta, ki poromajo v Rim. Približno na vsaka tri leta to srečanje postane mednarodno (in traja več dni). Vedno je prisoten tudi papež, odvija pa se vsakokrat v drugem kraju. Zadnja srečanja so bila v Kölnu (Nemčija), Sydneyju (Avstralija), Madridu (Španija), Rio de Janeiru (Brazilija), Krakovu (Poljska) ... Naslednji SDM (34. po vrsti) se načrtuje za leto 2020 v Panami.

 

pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Knjižne izdaje založbe Ognjišče

Ob obletnici izvolitve papeža Frančiška, ... poglejmo v Zakladnico modrosti (knjiga je razprodana)in si preberimo nekaj njegovih misli (53 jih je v knjigi, po ena za vsak teden leta ....), ki smo jih uvrstili v Zakladnico

papez zakladnica modrosti

BLAGOSLOV: Ne vrtimo se okrog lastne popolnosti, odpravimo se na pot ljubezni do bližnjega in v odnosih, polnih zdrave skrbi za drugega zaživimo Jezusove blagre. Pustite, naj vas napolni Očetova nežnost, da jo boste lahko širili okoli sebe!

BLIŽNJI: Če v našem srcu ni Božjega ognja, njegove ljubezni, njegove miline, kako naj mi, ubogi grešniki, ogrejemo srca bližnjih?

BOG: Bog ni čakal, da bi mi šli k njemu, ampak On sam nam je šel naproti, brez zadržkov, brez mere. Bog je takšen: vedno stori prvi korak. On nam gre naproti.

BOGASTVO: Kdor je bogat, naj dela tako, da bo njegovo bogastvo služilo skupnemu dobremu. Obilje dobrin, uporabljenih na sebičen način, je žalostno, odvzema upanje in je izvor vseh oblik pokvarjenostii.

CERKEV: Cerkev ni carinska postaja. Cerkev je Očetova hiša, z vselej odprtimi vrati, v kateri je prostor za vsakega z njegovim težavnim življenjem.

ČISTOST: Čisto srce išče pot, po kateri se lahko srečuje z najboljšim v drugih, ponuja mir in spravo ter ostaja čuteče do konca.

DAR: Največji dar, ki ga je Bog namenil vsakemu med nami, je življenje. In življenje je del nekega drugega izvornega Božjega daru, kar je stvarstvo.

DOBROTA: Če bo naša vera bolj pristna in globlja, potem bo rastla tudi naša plemenitost, naša dobrota, bomo bolj usmiljeni in bolj odprti do sočloveka.

EVANGELIJ: Kristjani imajo dolžnost oznanjati evangelij in nikogar izključevati. Naj ne oznanjajo kakor nekdo, ki naklada novo dolžnost, ampak kakor tisti, ki deli veselje.

(...)

ŽALOST: Poznamo tudi žalost, ki pride takrat, ko se napotimo po napačni poti. Kadar gremo ‘kupit veselje’, tisto veselje, ki prihaja od sveta, greha; na koncu je v nas praznina,
je žalost. To je žalost slabega veselja ...

še več kratkih razmišljanj papeža Frančiška je zbranih tudi na naši spletni strani

izbira in pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

V začetku leta 2003 je zbiratelj, prevajalec in urednik Božo Rustja.pripravil za tisk peto knjigo iz zbirke Zgodbe za dušo, ki je izšla meseca marca.
"Ljudje si želimo živeti v urejeni družini. Za mlade je to celo ena največjih vrednot. Žal pa je resničnost pogosto drugačna. Številne družine so razbite, ločitve pogoste. Družinski člani so vse manj skupaj in potrošniška miselnost jih vodi k temu, da iščejo predvsem materialne dobrine tudi za celo zapostavljanja medsebojnih odnosov in urejenega družinskega jedra, ki bi lahko v času življenjskih viharjev postalo najboljše zavetje družinskim članom. Zgodbe iz te knjige želijo bralce spodbuditi, kako obnoviti vero, utrditi upanje in osvežiti duha ljubezni, razumevanja in medsebojnega spoštovanja ter darovanja v družini," je zapisal Božo v prvi predstavitvi februarja 2003.

Tudi ta knjiga je šla hitro med bralce, v dobrem letu je bilo prodanih 6.000 izvodov in v naslednjih treh letih sta izšli še dve izdaji. Julija leta 2012 je izšla prenovljena izdaja (1.500 izvodov), ki smo jo čez dve leti morali ponatisniti.

Kaj nam prinašajo Zgodbe za srečo v družini? - Najprej spregovorijo o odnosu mož - žena in takoj na začetku ponujajo formule (majhne in preproste stvari), pravila (nikoli jeze, sebičnosti, kričanja, iskanja napak, pripomb...), dragocenosti ... in prošnjo: naj se poti moža in žene vijeta tako, da se bosta združili ... da bo veter vedno na njuni strani, sonce naj jima sije v obraz, naj pada dež na njuno polje, luč prijateljstva naj vodi njune skupne korake ... usmiljeni Gospod naj ju nosi na dlaneh in Duh ljubezni naj poišče bivališče v njunih srcih. ...Potem pridejo otroci: in zgodbe v tem poglavju prinašajo veliko nasvetov staršev otrokom na pot ... pa tudi zapovedi za odrasle, kaj pomeni biti oče, mati, kaj lahko oba skupaj in vsak posebej otroku ponudita za pot življenja ... Kaj je potrebno, da sta dva lahko oče in mati?  ... kako si lahko mož in žena pri tem pomagata, kako pomembna je materina ljubezen do otrok ... Zgodbe pripovedujejo tudi o tem, kako naj otroci kot bratje in sestre živijo v družini, si medsebojno pomagajo, se žrtvujejo drug za drugega in ne prinašajo v družino sebičnosti ... Kako pomembno je v družini upanje? ... dajati je treba upanje, da lahko govorimo o družinski sreči, biti moramo ljudje blagrov: najti svoje veselje v sreči drugih, videti dobro za druge, se obnašati do vseh naokoli spoštljivo in dostojno, posvečati svoje življenje iskanju Božje pravičnosti in odpuščanja vsem, si prizadevati za mir, narediti prvi korak na poti odpuščanja in sprave ... Kako pomembno je odpuščanje v družini ...kako pomembno spoznanje, da je tvoja sreča v sreči drugih? Tudi o tem govorijo zgodbe, pa o pravilni in napačni vzgoji (deset zapovedi, če hočeš otroke slabo vzgojiti), sprašujejo, kaj bi se zgodilo, če bi prišel v tvojo hišo Jezus, za en dan? ... kako lahko malenkosti ustvarijo odličnost ... v družini seveda ne sme biti prostora za zavist, veliko se je treba pogovarjati, iskati (in najti), postaviti Boga v središče, usmerjati, spraševati ... pripraviti pa se moramo tudi na osamljenost ... in sklep za srečo v družini: vsi člani družine morajo biti predvsem zvesti samemu sebi, razumeti, da življenje izgubi pomen brez ljubezni in služenja drugim ...kdor ni sposoben odpovedi in žrtve, nikoli ne bo zaživel svojega življenja ... ... tudi ko našega dela in prizadevanja nihče ne vidi, ko našega truda ne opazi in našega napora nihče ne pohvali ... ga Bog vidi in opazi. Če svoje napore v ljubezni združujemo s Kristusovo ljubeznijo, je to že zapisano v Božji ljubezni, tudi takrat in morda predvsem takrat, ko nam nihče ne da priznanja za to. (Marko Čuk o knjigi)

    zbral Božo Rustja
    ZGODBE ZA SREČO V DRUŽINI
    184 strani, 11,5 x 20,5 cm,
    trda vezava, črnobele fotografije
    redna cena: 6,90 €,
    s kartico zvestobe: 6,21 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

ZG za sreco v druzini 3D

iz vsebine

ZG za sreco v druzini foto4BOŽIČNI PAJEK
Legenda pripoveduje o zanimivem dogodku, ki sta ga na begu v Egipt doživela Jožef in Marija.
Ko se je zvečerilo, si je sveta družina morala poiskati zavetje v votlini. Bilo je mrzlo in zjutraj je bila zunaj slana. Pajek je videl dete Jezusa in v srcu se mu je porodila misel, da bi naredil nekaj, s čemer bi Božje Dete in vso sveto družino
obvaroval pred mrazom. Vedel je, da lahko naredi samo eno stvar in sicer tisto, katero zna.
Tako je na vhodu v votlino spletel mrežo, da bi jo kot zavesa branila pred mrazom.
Sveto družino pa so zasledovali vojaki, ki jih je  poslal Herod, da bi izpolnili njegovo kruto povelje.
Ko so prišli do vhoda v jamo, so jo hoteli preiskati, a ko je stotnik videl, da je vhod prepleten s pajkovo mrežo, je dejal: »Poglejte, pajkova mreža. Nepoškodovana je, zato je nemogoče, da bi pred kratkim kdorkoli vstopil vanjo, kajti sicer
bi bila mreža pretrgana.
Vojaki so šli naprej in nadaljevali svoje iskanje.
Tako je pajek rešil sveto družino.
Nekateri pravijo, da zato božično drevo krasimo z bleščečimi trakovi. Spominjali naj bi nas na niti pajkove mreže, ki je stala na vhodu jame, kjer je bila sveta družina. Sneg, s katerim posujemo božično drevesce ali božično ikebano, pa
nas spominja na slano in mraz, pred katerima je pajek želel zavarovati sveto družino.

Pomenljiva in zgovorna legenda pa skriva v sebi še globljo misel: Bogu je pri srcu družina in ima rad otroke, zato jih varuje in zanje skrbi.
Le mi smo izgubili vero v to Božje varstvo. Ne verujemo več, da Bog z vsakimi lačnimi usti, ki jih da družini, pokloni tudi dvoje marljivih rok, in da njegov angel v hišo, kjer so nova lačna usta, prinese tudi novo žlico.

ZG za sreco v druzini foto2OTROKOV NASVET STARŠEM
Moje roke so majhne. Prosim, ne pričakujte, da bom vedno čisto pravilno pospravil posteljo, narisal sliko ali vrgel žogo.
Moje oči še niso videle toliko sveta kot vajine.
Prosim, dopustita mi, da si ga ogledam na svoj način brez nepotrebnih omejitev.
Domače naloge bodo vedno, toda jaz bom majhen le nekaj časa. Prosim, vzemita si čas, ko mi jih bosta pomagala delati.
Moja čustva so nežna. Prosim, bodita občutljiva za moje potrebe. Bodita do mene tankočutna, kot bi rada videla, da so drugi do vaju.
Sem poseben Božji dar. Cenita me, kot Bog želi. Vodita me, da bom živel, in vzgajajta me na ljubezniv način.
Vajine spodbude potrebujem, da bom zrasel, zato me ne grajajta preveč ostro. Poskušajta popraviti moje obnašanje, ne da bi me zapostavljala kot osebo.
Pustita mi svobodo, da se bom odločal. Pusti mi, da se bom zmotil in lahko učil iz napak.
Tako bom pripravljen, da se bom kot odrasel človek odločal modro in preudarno.
Ne popravljajta del, ki sem jih jaz naredil. S tem mi dasta vedeti, da moji napori niso po vajini zamisli. Vem, da vama je to težko, a ne primerjajta me z mojim bratom ali sestro.
Ne bojta se me za kakšen konec tedna dati na počitnice.
Otroci potrebujemo kakšen teden bivanja od doma, kakor tudi starši potrebujete, da preživite kakšen konec tedna skupaj. S tem mi pokažeta, da je vajin zakon nekaj posebnega in da posebej negujeta vajin odnos.
Prosim, dajta mi dober zgled in me redno jemljita s seboj k maši. Rada me peljita k verouku.
Lepo mi je in koristilo mi bo, če se bom čim več naučil o Božji ljubezni.

ZG za sreco v druzini foto1VSTANI, SIN!

Oče je trkal na vrata sinove spalnice.
»Robi, Robi!« je poklical, »zbudi se!«
Robi je odgovoril: »Ne bom vstal, oči.«
Oče je tokrat povzdignil: »Vstani! Sobota je in moraš na trening.«
Robi je odgovoril: »Nočem na trening.«
»Zakaj ne?« je vprašal oče.
»Zaradi treh reči,« je odgovoril Robi. »Trening je tako ‘brezvezen’, otroci me zafrkavajo in sovražim treninge. Se posebej ob sobotah.«
Oče se je jezen naslonil na vrata. »Sedaj pa ti bom jaz navedel tri razloge, zaradi katerih moraš na trening. Prvič, ker je to tvoja dolžnost, ker si član moštva, drugič, ker imaš štirideset let in tretjič, ker si trener moštva!«
V naši dobi je polno odraslih, ki se ne osamosvojijo, ampak ostanejo doma kot nekakšni mamini sinčki in starši jih razvajajo. Ne ustvarjajo si svoje družine in ne zaživijo samostojnega življenja, ker jim je ‘ob mami’ najprijetneje. Nikoli
niso sposobni stopiti v odpoved in žrtev, a tudi nikoli ne bodo zaživeli svojega življenja.

izbira in pripravlja: Marko Čuk

Kategorija: Knjižne izdaje založbe Ognjišče

S knjigo Sto in eno vprašanje o Bogu, je avtorica skušala odgovoriti na vprašanja o Bogu in Božjem. Vsak dan se namreč soočamo z neskončno uganko Boga in človeka, o kateri nam je več neznanega kot znanega (čeprav si morda domišljamo, da nam je vse jasno). V svoji zmedenosti, zapletenosti in razpetosti med zemeljsko omejenostjo in hrepenenjem po neskončnem se nam vprašanja porajajo kar sama od sebe:Ali lahko Božji obstoj dokažemo? Je Bog moški ali ženska? Ali si stvarjenje in evolucija nasprotujeta? Ali imamo dokaze, da je Jezus živel med nami? Ali je imel brate in sestre? Zakaj Oče Jezusa ni rešil s križa? Ali posmrtno življenje res obstaja? Kaj je pekel, vice in nebesa? Ali bodo vstali samo tisti, ki verujejo? Če je Bog dober, zakaj je ustvaril zlo? Zakaj dopušča trpljenje otrok? Sprašujemo se o smislu vsega, kar nas obdaja in notranje vznemirja.
Upam, da bodo vprašanja na teh straneh vzbudila tudi tvojo radovednost in te spodbudila k razmisleku. Morda se boš z nekaterimi od njih srečal prvič.
Vprašanja o Bogu niso matematične enačbe z eno samo pravilno rešitvijo, ampak lahko na vsako od njih odgovorimo na več načinov. Zato odgovori v tej knjigi niso nekaj dokončnega, ampak bolj namigi, smernice in iztočnice za nadaljnje preučevanje, ki se ga bo vsakdo lotil na sebi lasten način.

Odgovore dopolnjujejo navedki iz Svetega pisma, Katekizma katoliške Cerkve in drugih cerkvenih dokumentov pa tudi komentarji svetnikov, pesnikov, pisateljev in drugih vidnih osebnosti.

S to knjigo se boš podal na duhovno potovanje – vase. Na njem boš odkril samega sebe takega, kakršen si, brez mask. Odkril pa boš tudi znamenja in sledove Nekoga, ki te že od nekdaj ljubi in išče, Nekoga, ki si mu tako dragocen, da je zaradi tebe umrl.

    Roberta Vinerba
    STO IN ENO VPRAŠANJE O BOGU
    232 strani, 13 x 21 cm, integralna vezava, zanimiva grafika
    cena: 14,90 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

Sto in eno vprasanje o Bogu

Kako naj to knjigo uporabljam?
Lahko jo prebereš od začetka do konca, ali uporabljaš kot priročnik in odpreš po potrebi. Posamezna vprašanja lahko obravnavate v veroučni skupini in jih morda uporabite pri kakšnem kvizu.
Ugotovil boš, da te bo knjiga spremenila, ti razširila obzorja, dala nova spoznanja in navdihnila sveže zamisli – predvsem pa te bo utrdila v veri in poglobila tvoj odnos z Bogom.
Ker vsebuje odgovore na najpogostejša vprašanja o Bogu in Božjem, je lepo darilo za vsakogar.

Vprašanje in odgovor:

ALI BOG SPLOH OBSTAJA?

Si kdaj razmišljal o izvoru besede ‘Bog’? Indo­evrop­ski koren latinskega izraza za Boga (Deus) se nanaša na ‘svetlobo’. Bog je kakor svetloba, brez katere na zemlji ne bi bilo življenja.
Sončna svetloba sproža v rastlinah fotosintezo, ki proizvaja kisik in hranljive snovi. Sonce ravno prav ogreva naš planet, da lahko na njem uspeva življenje. Omogoča nam, da občudujemo stvarstvo, ki nas obdaja, tudi ponoči, ko osvetljuje Zemljo posredno, po Luni. Po njegovi zaslugi lahko varno hodimo po svojih poteh in se izogibamo oviram.

    Bog je luč in nobene teme ni v njem (1 Jn 1,5).

Kadar se nekdo rodi, pravimo, da je “zagledal luč sveta”. Svetloba in življenje sta torej nerazdružljiva. Kjer je svetloba, je življenje.
Čeprav svetloba ni oprijemljiva, čutimo njeno delovanje, podobno kot pri kisiku, ki je neviden, a brez njega ne moremo dihati. Obdani smo z naravnimi prvinami, ki se jih ne moremo dotakniti, a nas kljub temu ohranjajo pri življenju. Obstoja svetlobe in kisika torej ne moremo zanikati samo zato, ker sta neoprijemljiva ali nevidna. Enako velja za Boga.
Bog nam o svojem obstoju ne daje znanstvenih dokazov, ampak jasna znamenja in namige, ki nas vodijo k spoznanju, da “sam vsem daje življenje, dihanje in vse drugo” (prim. Apd 17,25). Bolj umestno kot “ali obstaja Bog?”, bi bilo torej vprašanje “ali obstajam jaz?”.

pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Knjižne izdaje založbe Ognjišče

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 € 

Zakladnica molitve 2Gospod Jezus,
pod težo križa
si padel na zemljo.
Teža našega greha,
teža našega napuha
te priklepa k tlom.
Tvoj padec ni
znamenje zle usode,
ni preprosta slabost
zaradi poteptanosti.
Hotel si priti naproti
nam, ki zaradi svojega
napuha ležimo na tleh.
V svoji oholosti mislimo,
da smo sposobni
proizvesti človeka.
V resnici vedno globlje
ponižujemo človekovo
dostojanstvo.
Gospod, pomagaj nam,
ker smo padli.
Pomagaj nam, da bomo
zapustili svojo rušilno
oholost in se
ob tvoji ponižnosti učili,
kako na novo vstati.

J. Ratzinger, Molitev, v: Ognjišče 4 (2011), 2.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

 

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

Slovenski Maksimiljan Kolbe Izidor Završnik - pretresljiva zgodba njegovega življenja v knjigi, ki je leta 2017 izšla ob stoletnici Izidorjevega rojstva ... Zgodba o tem, kako je štajerski duhovnik Izidor Završnik dal življenje, vas bo prevzela.

Biografijo tega znamenitega duhovnika je napisal naš znani duhovni pisatelj, zgodovinar in tudi sodelavec Ognjišča, duhovnik Karel Gržan.  Življenjsko zgodbo je obogatiil z mnogimi novimi dokumentiranimi dejstvii in preverjenimi okoliščinami iz življenja Izidorja Završnika, kar bo še močneje približalo in osvetlilo njegovo življenjsko daritev in njegovo svetniško podobo. Knjiga se odlikuje z bogato duhovno vsebino.

Imena pričevalcev se ne smejo pozabiti in izgubiti. To so vsi tisti, ki so postali žrtve različnih vojnih spopadov, krivic in nasilja, posebej na žrtve iz druge svetovne vojne, na žrtve medvojnih in povojnih pobojev pa tudi množice pričevalcev v našem času, ki so v soočenju s terorističnimi izpadi in ideologijami raje šli v smrt, kakor pa da bi bili zatajili vero v Jezusa Kristusa.
Med te pričevalce spadajo tudi mnogi slovenski duhovniki, redovniki, redovnice in lai­ki, ki so veliko pretrpeli za zvestobo veri in domovini, darovali svoje življenje za Jezusa Kristusa in za vrednote krščanskega življenja in njihova imena uvrščamo med mučence in svetniške kandidate.

    Karel Gržan
    ZMAGOVITA LJUBEZEN
    Izidor Završnik - slovenski Maksimilijan Kolbe
    ob 100-letnici rojstva, 1917-2017
    140 strani, 11,5 x 18,5 cm, črnobele dokumentarne fotografije, broširano
    cena 7,90 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

Zmagovita ljubezen 3D

iz vsebine

(...) »Mladost je čas, ko človek preveri vrednote, ki so mu bile posredovane,« je označil Cukala za samoumevno, kar je Izidor doživljal kot nedopustno. »V mladosti,« je nadaljeval, »se prebudi v nas dvom o svetu odraslih, celo
upre se nam. To se mora dogoditi, da osebno preverimo vrednote, ki so nam bile posredovane.
Ne da jih zavržemo, pač pa da preizkusimo, ali je to, kar nam je bilo posredovano, resnično vredno, da sprejmemo za popotnico v svojem življenju. Le preizkušeno lahko poosebimo.«
V Izidorju se je vzbudilo zanimanje. Kar je govoril kanonik, je bilo tako resnično v njegovem doživljanju.
»In kako preizkusimo?«
»Ni nujno, da vse na lastni koži,« je rekel Cukala. »Mladost je čas, ko privlačijo vzori, zgledi. V njih se človek poosebi in po njihovih zgodbah uravnava svoje doživljanje v ravnanje.« Cukala je umolknil. Zazrl se je v Izidorja in govoril poudarjeno: »Glej, da bodo tvoji vzorniki – tvoji zvezdniki, kakor sedaj pravite, ljudje, ki so dozoreli do osebne žlahtnosti.
Pazi, da ti ne bodo podtaknili takšnih, katerih uspeh je le na videz in ni v njihovi osebni resničnosti. In glej, da bo tvoja druščina dobra. V njej se gnete tvoja prihodnost.«
V Izidorju se je prebudilo prijetno počutje. Tako dobro je, ko nisi sam v tem, kar doživljaš – ko te vsaj nekdo, ki je že pred teboj doživljal in prerasel mladostno vznemirjenost, spoštuje v resničnosti tvojih čutenj, ki ti vzvalovijo razmišljanje in ravnanje. Kako odbojno doživljaš tistega, ki ti brezčutno, kakor da ne bi bil tudi sam prek vzburkanosti dozorel v odraslost, soli pamet mimo tvoje doživljajske resničnosti. (...)

(...) »Pristopi naj tisti, ki bo posvečen v mašnika, « se je oglasil tajnik.
»Tukaj sem,« se je odzval Izidor in stopil pred škofa.
»Ali veš, da je vreden?«
»Povprašali smo vernike in odgovorne može, zato lahko izjavim, da je vreden,« je odvrnil tajnik.
Zvonovi niso naznanili veličastnosti trenutka.
Na trgu pred stolnico so po razglasu zvenele trde besede tujca, ki je kričal svojo oblast nad podjarmljenim ljudstvom. Tam v kapeli škofa pa ... Vse je potekalo tako skromno, preprosto, v duši Bogu posvečenega pa tako veličastno ...
Izidor je zaznal trepet škofovih rok na svojem temenu. Prostor je zajel globok molk.
Celo kričanje prek razglasa je v tistih trenutkih zamrlo. Svete moči so prežele Izidorja in ga posvetile v duhovnika. (...) Tudi ob maziljenju dlani je Izidor začutil utrujenost in nemoč svojega predstojnika, ki je doživljal, kakor bi mu v zaupano mu čredo vdrli volkovi. Kot grabežljivci se niso spravili najprej na zbegane ovčice, ampak so pregnali pastirje, da bi lahko nato sami zagospodovali nad čredo. Večino duhovnikov so izgnali. Toliko vsega je bremenilo domače ljudi in misel njihovega škofa. »Gospod Jezus Kristus /.../ naj te varuje, da boš posvečeval krščansko ljudstvo in daroval Bogu sveto daritev.« (...)

»Dragi župljani, moji dragi domačini,« so Izidorjeve besede ob koncu maše zazvenelev cerkvi. »Mislim, da bodo od danes – upam,da samo za nekaj časa – skrbeli za vas sosednjidušni pastirji. Vidim, da me v zakristijiže čaka spremstvo za moj odhod.« V cerkvije vzvalovilo vznemirjenje. Izidor se je ozrlv zakristijo in videl, kako njegove besedebesnijo gestapovca, ki ga je čakal, kot zverčaka na svoj plen. »Kar bi vam rad ob slovesupoložil na srce, je: Potrpite. Ne obupavajte.Svoboda pride. Amen. – Takobodi, tako naj se zgodi ...« je rekel in odšel vzakristijo.
K njemu je pristopil Niederberger. Srditose mu je zazrl v oči: »Aretirani ste. Obtoženiste, ne le da hujskate ljudi, vaša krivda je tudi,ker ste pomagali prebežnikom s prepustnicamina italijansko ozemlje.«
Izidor je mirno zrl v gestapovca: »Mar nisoza obtožbo potrebni dokazi?«
»Slecite te mašne cunje!« je zakričal podivjanigestapovec. »Tudi talar!«
Izidor je ravnal po zahtevah.
»Preiščita ga!« je gestapovec ukazal vojakoma.
Našla nista ničesar.
»Kje skrivate prepustnice?«
»Kakšne prepustnice?« (...)

(...) Zanka se je pretrgala in mi smo bili osvobojeni (Ps 124).
Maks je skozi solze, kot v žareči kopreni, videl Izidorjevo telo, ki je omahnilo. Preplašene ptice so poletele tja k nebu.
»Ej, ti,« je zaslišal. – Z nekaj sojetniki je bil izbran, da ustreljene odstranijo z dvorišča.
Sklonil se je nad Izidorja. Na njegovem obrazu ni bilo izraza bolečine – bil je smehljaj in v njem odtisnjeno sporočilo: prepustnica za nebesa je ljubezen …
Maks se je s čelom dotaknil njegovega obličja. »O sveti mučenik, prosi zame … Izidor, prosi za nas …« je šepnil. (...)

pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Knjižne izdaje založbe Ognjišče

Predhodnica zbirke Zgodbe za dušo - trideset zgodb v prenovljeni izdaji

Bil je čas, ko so vso modrost razlagali in posredovali v čisto razumskih kategorijah. Prizadevali so si, da bi svetopisemske prilike predstavljali kot pripomoček za boljše razumevanje življenjskih skrivnosti. Danes se zdi, da smo ponovno odkrili vrednost ‘govorjenja v prilikah’, kakor je govoril Kristus. Največji učitelj na svetu je gotovo imel utemeljen razlog za to, da je učil v prilikah in uporabljal preproste, vsakdanje stvari, ko je razlagal večne resnice.
Prilike, basni, alegorije, celo pravljice so vedno zelo priljubljene, posebno med mladimi poslušalci.
Prilike imajo daleč večjo izrazno moč kot običajen govor ali razumski dokazi s skrbno izbranimi besedami. Vsak, kdor ima duha, odprtega za simbole in prispodobe, bo v priliki našel več ‘resnice’ kot v učeni doktorski disertaciji! Ne pozabimo, da je ‘znanje’ eno in ‘resnica’ nekaj popolnoma drugega. Prvo ima opraviti s kopičenjem dejstev, druga z modrostjo.
Prilike imajo tudi moč, da vzbudijo ‘človekovo vest’ in dvignejo ljudi iz njihovega stanja otopelosti ali zadovoljstva. Prilike izostrijo ‘intuitivno’ oko duha, ki je v današnjih časih – da uporabim pesniški izraz – ‘pomazano z blatom’ pretirane logike in razumarstva.
Prilike nam pomagajo stvari videti, ne le razumeti. Z njimi se dotaknemo ‘bistva’ resničnosti, vodijo nas naravnost v ‘srce’ resnice.
Knjigo so pripravili v poklicno-izobraževalnem centru v indijskem mestu Pune, kjer so prilike uporabljali v tečajih za učitelje in študente iz semenišč in zavodov za versko vzgojo in izobraževanje. Takšne prilike so se pokazale kot uspešno sredstvo za spodbujanje aktivnih razprav in izmenjave mnenj.

Zaradi praktičnosti so prilike v knjigi razdeljene v tri skupine:
a) verske vrednote – (verske teme); b) osebne vrednote (psihološka rast, osebnost); c) družbene vrednote – (ozaveščanje, socialne teme).
Vendar večina prilik ne spada samo v eno skupino. Mnoge segajo na vsa tri področja in se zato lahko uporabljajo pri srečanjih, namenjenih na videz povsem drugačnim temam.
Vsaka prilika je vključena v poglavje, ki obsega: a) besedilo prilike; b) sporočila prilike: c) ideje in uporabnost prilike; in d) navedbe svetopisemskih besedil, ki se navezujejo na ideje prilike.
Prvotno so bile vse te prilike pripravljene kot ‘scenarij’ za avdiovizualno montažo, z igralskimi vlogami in mimiko. Toliko v pojasnilo, od kod njihova posebna oblika, slog in potek dogajanja.

    Peter Ribes
    ZGODBE IN PRILIKE
    236 strani, 11,5 x 20,5 cm,
    trda vezava, črnobele ilustracije
    redna cena: 9,90 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

 ZG in prilike 3D

iz vsebine

VREDNOST PRILIK

Presegajo določeno kulturo
Jeziki se običajno oblikujejo pod vplivom različnih kultur. ‘Jezika’ prilik ne pogojuje nobena določena kultura.
Izvirni jezik prilike se lahko sčasoma spremeni, vendar ostane njeno sporočilo nespremenjeno.
Prilike presegajo kulturne meje. Imajo univerzalno vrednost. Evangeljske prilike, na primer, veljajo vsepovsod.
Način predstavitve ne vpliva na sporočilo prilike, najsi gre za avdiovizualni način, risbo, sliko, skladbo ali katerikoli drug način. Sporočilo prihaja živo in nedotaknjeno, kakorkoli že je prilika predstavljena.

Niso časovno omejene
Prilike so zanimive vedno in za vselej. Dotaknejo se in izzovejo nekaj prvobitnega in bistvenega v človeškem rodu.
Vedno so stare in vedno nove. Spregovorijo nam v globini našega bitja, ne da bi jih oviralo trenutno dogajanje, bodisi na površini našega življenja ali kot posledica plime in oseke dogodkov okoli nas.

Zanje je značilna simbolika
Prilike imajo simbolen značaj.
Niso omejene na besede. Predstavljajo neke vrste ‘ne-verbalno’ komunikacijo.
Prilike se lahko podaja brez besed. Lahko so vsebina igre s kretnjami, dramske igre, slikarskega dela, uglasbene pesmi ali plesa.
Prilike se obračajo na vsakogar – na pismenega ali nepismenega človeka, izobraženca ali neukega, modernega ali starokopitnega človeka. Vendar lažje predajajo svoje skrivnosti ljudem, ki jih ‘kultura’ in ‘civilizacija’ še nista pokvarili.
Prilike govorijo jezik, ki je mnogo bolj neposreden, prodoren in zgovoren kot običajni govor. Medtem ko druge besede ostajajo nejasne, so prilike prosojne.

Delujejo ‘podtalno’
Prilike izzivajo obstoječo družbeno ureditev, družbene strukture in sisteme vrednot. Rušijo naše idole. Razkrinkavajo hinavsko samozadovoljstvo našega vsakdanjega življenja, dogovore, s katerimi razumsko opravičujemo svoje družbene namere, mehanizme, s katerimi poskušamo zaščititi svoj razvajeni jaz.
Odpirajo nam oči za mnoga popačenja naše ‘družbene ureditve’, ki jih povzročajo nepravičnost, zatiranje in izkoriščanje na eni strani ter očitno pomanjkanje socialne skrbi in zavzetosti na drugi strani.

Izzivajo
Prilike spodbadajo in spodbujajo, izzivajo in bičajo, budijo in razgibavajo.
Poslušalce prisilijo, da se odzivajo, na novo razlagajo in ocenjujejo naše obnašanje, razmišljanje in vzorce čustvovanja.
Silijo nas v preoblikovanje in v prenovo.
Zganejo nas iz samoprevare in pomanjkanja pravega cilja.

So nekakšen "resonančni pokrov"
Prilike zrcalijo življenje in primorajo poslušalce k boljšemu razumevanju svojega življenja, ko ga povežejo z zgodbami. S pomočjo teh zgodb vidijo sebe takšne, kakršni so, in ne takšni, za kakršne se izdajajo.
Prilike so nekakšni resonančni pokrovi, ki notranji drži pomagajo priti na površje in odkriti tisto videnje resničnosti, ki oblikuje ali naj bi oblikovalo naše življenje.
Odzivi na zgodbe v prilikah pokažejo, ali se poslušalec skuša iskreno in odločno soočiti z resničnostjo ali jo skuša zakriti z zaveso slepila.

Prerokujejo in razglašajo
‘Razglašajo’, kaj bi moralo biti sprejemljivo in kaj ne.
Prizadevajo si za spreobrnitev srca kot osnovo za vsako korenito spreminjanje človekovega življenja.
Odkrivajo najbolj skrite plasti človeka, v katerem je mogoče najti Boga, ki je ljubezen, in odgovor na vsa človeška nasprotovanja.
Odkrivajo brezmejno Božjo zvestobo tistim, ki si iskreno prizadevajo, spoznati in izpolnjevati njegovo voljo, četudi ne vedo, kaj jim namenja ali kam jih bo vodila.

 

ENA ZA POKUŠINO:

Karavana
ZG in prilike foto1Karavana je potovala po suhi, peščeni in mestoma kamniti puščavi. Člani karavane so zaupali vodniku in sprejemali njegove odločitve. Posebej jim je ugajalo, ko je zaradi hude dnevne vročine odločil, da bodo potovali samo ponoči in spali podnevi. Neke noči, ko je bilo potovanje še posebej utrudljivo, je vodnik nepričakovano zaklical: »Stoj! Za trenutek se bomo ustavili. Kot ste lahko opazili, gremo pravkar čez skalnato pobočje. Svetujem vam, da naberete čim več kamnov in kamenčkov. Če boste z njimi napolnili torbe, jih boste lahko nesli s seboj domov.
Dobro, pojdimo torej ponje,« je nadaljeval in plosknil z rokama, »imate samo pet minut časa, potem nadaljujemo.«
Popotniki, ki so se že veselili dolgega počitka in zasluženega spanja, so mislili, da se je njihovemu vodniku zmešalo.
»Pobirati kamne?« so rekli. »Kaj pa bomo počeli s kamni?«
Samo nekaj jih je naredilo tako, kar je predlagal vodnik, in nekaj prgišč manjših kamnov spravilo v torbe.
»Dobro,« je dejal vodnik. »Gremo naprej!«
Ko so po nočnem počitku nadaljevali pot, so bili preutrujeni, da bi govorili, toda želeli so vedeti, kaj je pomenil vodnikov nenavadni ukaz.
Ko se je na obzorju prikazalo sonce, se je karavana spet ustavila in postavili so šotore.
Peščica popotnikov, ki je nabrala kamne, jih je sedaj lahko prvič videla. Osupli od začudenja so zavpili: »Sreča! Spremenili so barvo.
Svetijo se in iskrijo. To so dragoceni kamni in biseri!«
Toda ta navdušeni občutek je kmalu izginil v žalosti in potrtosti: »Ko bi le poslušali vodnikov ukaz in pobrali še več kamenja, kot smo ga.«

Sporočila zgodbe
-„ Zavest, da je življenje potovanje.
„„- Sprejeti težave življenja in trpljenje.
„„- Smisel težav in trpljenja.
„„- Zaupanje v Kristusa kot našega voditelja na življenjski poti.
-„„ Kot romarji moramo na poti podpirati drug drugega.
-„„ Pogum, da gremo skoz življenje v veselju, miru in upanju.

Zamisli in uporabnost zgodbe
-„„ Človekovo življenje lahko primerjamo potovanju skozi puščavo.
-„„ Življenje je potovanje v Božje kraljestvo.
-„„ Kje je to kraljestvo? Kdaj bomo prispeli tja?
- Ni pomembno. Dovolj je, če vemo, da bomo nekega dne gotovo prispeli tja.
-„„ Vera in zaupanje nas podpirata.
-„„ Iti moramo naprej, ne obstati. Ne moremo se ustaviti, kjerkoli bi se radi.
-„„ Ne hodimo sami, ampak kot skupina. Drug drugega vodimo, drug na drugega se opiramo.
-„„ Naš voditelj je Kristus. Stopil je v našo zgodovino, da bi nas vodil.
„„- On pozna cilj. Potrebno je samo iti za njim.
-„„ Kristus kot človek deli z nami naše človeške skrbi, razočaranje in negotovosti.
„„- Kristus je temelj naše vere in sidro našega upanja.
-„„ Cerkev je potujoče ljudstvo, ki hodi za Kristusom kot voditeljem in Gospodom.
-„„ V imenu Jezusa moramo sprejeti in premagati vse, kar nas ovira na naši poti.
-„„ Kristus nam govori, naj vzamemo križ in hodimo za njim. Se pritožujemo, da imamo dovolj svojih križev?
-„„ Ne zahtevajmo očitnega pomena trpljenja, potrebno pa je, da smo pokorni našemu vodniku ter polnimo svoje torbe s križi.
-„„ Nekoč bomo razumeli pomen križev, trpljenja in žalosti.
-„„ Vse bo spremenjeno. Križi se bodo spremenili v sijoče veselje. Obžalovali bomo, da jih nismo še več sprejeli.
-„„ Če sejemo v bolečini, bomo želi v veselju.
-„„ Smrt in vstajenje sta lice in naličje enega samega kovanca. Slava vstajenja je nemogoča brez sramote križanja.
-„„ Bog utrjuje naše upanje, ko ga občasno vidimo spremenjenega v slavi.
-„„ Globlji pomen trpljenja: tisti, ki ga odkrijejo, žrtvujejo vse, da ga dosežejo.

Novozavezna besedila, ki se nanašajo na sporočila prilike

„„ Mt 2,13-14 - Beg v Egipt (potovanje).
„„ Mt 2,19-23 - Vrnitev iz Egipta (potovanje)
„„ Mt 5,10-12 - Veselite se, ko vas preganjajo.
„„ Mt 13,4-46 - Skriti zaklad. Dragoceni biser.
„„ Mt 16,21-27 - Kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil.
„„ Mt 17,1-5 - Spremenjenje na gori.
„„ Mr 9,30-31 - Učenci ne morejo razumeti nauka o križu.
„„ Mr 10,32-34 - Jezus razlaga nauk o križu.
„„ Mr 8,31-33 - Peter brani Jezusu, da bi trpel.
„„ Lk 2,1-20 - Jezusovo rojstvo v revščini, preziru in bolečini.
„„ Lk 4,1-13 - Jezusove skušnjave. Zavrne bogastvo, čast in moč (oblast).
„„ Lk 5,1-10 - »Na tvojo besedo, Gospod, bom vrgel mreže.«
„„ Lk 12,13-21 - Prilika o nespametnem bogatinu.
„„ Lk 12,32-34 - Zaklad v nebesih.
„„ Lk 24,13-35 - Emavs: »Mar ni bilo potrebno ...«.
„„ Jn 3,14-16 - Nikodem: »Sin človekov mora biti povzdignjen.«
„„ Jn 12,27-33 - Trpljenje vodi v slavo.
„„ Jn 16,19-22 - Bolečine in veselje ob porodu.
„„ Apd 5,27-41 - Učenci so bili veseli, da so morali trpeti zaradi Jezusa.
„„ Gal 6,14 - Hvalim se s križem Gospoda Jezusa Kristusa.
„„ Rim 8,16-18 - Trpljenje sedanjega časa se ne da primerjati ...
„„ 2 Kor 4,10-17 - Sedanje stiske pripravljajo bogastvo slave.
„„ 1 Pt 4,12-13 -  Če ste soudeleženi pri Kristusovem trpljenju ....

pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Knjižne izdaje založbe Ognjišče

iz knjige YOUCAT za otroke Katoliški katekizem za otroke in starše, 240 strani, 17,5 x 22,5 cm, integralna vezava, barvne fotografije in grafika

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 19,90 €

Youcat za otrokeAli poznamo dvanajst dejstev o Bogu? Morda vsaj kakšnega... Kako bi odgovorili na vprašanje kdo je Jezus Kristus, kaj pomeni ta beseda, je Jezus Kristus res Bog, kaj pomeni, da je Jezus Kristus Gospod ...

Drugo dejstvo se glasi: Verujem v .... Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega

Jezus Kristus je Božji Sin.
Pred 2000 leti je prišel na svet kot dojenček v Betlehemu.
Bog sam je postal človek. To je bil največji čudež na svetu. Jezus je bil resnično človek: kot dojenčka so ga morali previjati; kričal je kot drugi dojenčki, ko je bil lačen.
Utrudil se je med igro; zeblo ga je, ko je bilo mrzlo, in potil se je, ko je bilo vroče. Pa vendar je bil Jezus drugačen od vseh ljudi pred in za njim.

Skoraj vsi so mislili, da je Jezus čisto običajen človek. Toda ko je Jezus začel učiti, ko je zdravil hrome, slepe in gluhe ljudi in celo mrtve obujal nazaj k življenju, so začutili, da je v Njem med nas prišel Bog.
Toda celo Jezusovi prijatelji so šele po vstajenju v celoti razumeli, da je Božji Sin in resnični Bog.Youcat za otroke03a

So Oče, Jezus Kristus in Sveti Duh trije različni bogovi?
Ne. Obstaja le en Bog, en Bog v treh osebah. Bog ni osamljen, ampak je sam v sebi skupnost: Oče, Sin in Sveti Duh. To skrivnost imenujemo Sveta Trojica.
Šele po Jezusu vemo, da je Bog troedini Bog. Jezus Kristus sam je človek in Bog.
In vendar je govoril s svojim Očetom, z Bogom. Pri tem ni šlo za samogovor. In obljubil nam je prihod Svetega Duha, ki je prav tako Bog kot Oče in kot Sin.

→ Zame je Jezus moj Bog, Jezus moje življenje, Jezus moja edina ljubezen, Jezus v vsem moje vse, Jezus moj, eden in edini. Jezus, ljubim te iz vsega srca, z vso svojo dušo. (sv. Terezija iz Kalkute, 1910–1997)

→ Brez Jezusa Kristusa ne vemo niti, kaj je naše življenje, niti, kaj je naša smrt, niti, kaj je Bog, niti kaj smo mi sami. (Blaise Pascal, 1623–1662, francoski filozof)

»Rojen je Rešenik! ...« Tako se zaključi najbolj poznana božična pesem na svetu: Sveta noč … (24. 12. 1818 jo je prvič izvajal župnik Joseph Mohr (1792–1848) v Avstriji).

→ Izgubil sem srce za tega Jezusa iz Nazareta, ki je bil križan pred 1900 leti; vse svoje življenje se trudim, da bi mu postal podoben. (blaženi Charles de Foucauld, 1858–1916)

(se nadaljuje)

YOUCAT za otroke - primerno darilo za prvo sveto obhajilo
Najodločilnejši kraj posredovanja vere ni učilnica, pravzaprav to ni niti cerkev. Morda je to kotiček v otroški sobi, ležalnik ob morju, klopca na vrtu ali rob postelje. Nič ne more nadomestiti pogovora med ljudmi, ki se imajo radi in si zaupajo. Šele v prostoru ljubeče bližine lahko podelimo zaklad vere, po-delimo ali skupaj odkrivamo. – YOUCAT za OTROKE. - ki pomaga odgovarjati na mnoga otroška vprašanja vprašanja, ... in skupaj z YOUCAT-om za OTROKE lahko iščete odgovore. Pa tudi sami lahko izberete to ali ono vprašanje. Najbolj smiselno je slediti predlaganemu vrstnemu redu vprašanj. Kajti vera je rastla skozi dva tisoč let, in počasi se jo je razumevalo vedno globlje; zatorej ne moremo izpustiti nobenega delčka, ne da bi zabredli v nevarnost, da bomo izpustili ali napačno razumeli nekaj pomembnega.

 

Pri prelistavanju YOUCAT-a za otroke sem naletel tudi na vprašanja, ki jih otroci milijonkrat postavljajo svojim staršem in katehetom, zaradi česar se mi je zazdel ravno tako uporaben kot veliki katekizem, v katerem najdemo odgovore na pomembna vprašanja življenja: Od kod prihaja svet? Zakaj obstajam? Kako in čemu živimo tukaj? Kaj se zgodi po smrti?
YOUCAT za otroke je katekizem, ki je čisto drugačen kot tisti, ki sem ga uporabljal sam. Prirejen je temu, da bi otroci in starši z njim skupaj preživeli čas in hkrati vedno bolj odkrivali Božjo ljubezen.
Dragi starši, imejte ta mali katekizem pri sebi in poiščite čas, da si ga boste ogledali skupaj z vašimi otroki. Stran za stranjo, skrivnost vere za skrivnostjo vere, vprašanje za vprašanjem.
Pomagajte svojim otrokom, da odkrijejo Jezusovo ljubezen! To jih bo naredilo močne in pogumne. Zaupam vam YOUCAT za otroke. Ne postajajte utrujeni za spraševanje in pripovedovanje o vaši veri. Ne ostanite nemi, kadar vprašanja mučijo vaše otroke, ampak imejte vedno moč, da bi bili posredovalci vere, ki ste jo tudi sami prejeli od vaših staršev. Bodite živa veriga, ki omogoča, da je Evangelij nenehno prisoten v naših družinah, skupnostih in cerkvah. Iz vsega srca vas blagoslavljam in prosim, molite zame. (papež Frančišek)

 pripravlja: Marko Čuk

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

Danes godujejo

Bertold_iz_Kalabrije.jpg

Bertold, Bert, Berto; Berta

Jona, Jon, Jonas, Jonatan, Joni

Karmel; Karmela

Zajemi vsak dan

Kristus je trpel za nas in nam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah ... Ko so ga sramotili, ni vračal sramotenja, ko je trpel, ni grozil, ampak je vse prepustil njemu, ki pravično sodi.

(apostol Peter)
Petek, 29. Marec 2024
Na vrh