Slikanica pripoveduje o otroškem pričakovanju sv. Miklavža in sporoča, da je obisk sv. Miklavža najlepši dan v letu tudi zato, ker nas spomni, da sta dobrota in ljubezen najvažnejši v našem življenju. Zato sta bila glavna junaka zgodbe Peter in Miha zelo pridna, ker sta čakala na najčudovitejši dan v letu – prihod svetega Miklavža. Prisrčna zgodba ... za otroke in starše.

o vsebini:

Učiteljica Kristina malčkom pripoveduje o sv. Miklavžu, ki pride vsako leto v noči na 6. december ... in prinaša pridnim otrokom igrače.

Peter je zelo zaskrbljen in sprašuje, če je res, da ne dobiš darila, če nisi priden. Učiteljica ga potolaži ... toda sošolec Luka med odmorom pospravlja,  zbira papirčke in jih meče v koš ...

Tudi Peter sklene, da bo naredil vse, da bo Miklavž videl njegovo pridnost in prizadevanje ... tako zelo, da se spreta, kdo bo pobral več papirčkov...

Ko pride Miklavž v šolo, otroci dobijo darila, toda Peter je neučakan, in doma venomer sprašuje, kdaj bo prišel Miklavž domov ... starejši brat Miha ga nje že sit ... Kdaj ... kdaj ... bo čas za sv. Miklavža ....

pripravlja: Marko Čuk

Nekoč je živel mogočen kralj, najmogočnejši v svojem času. To je bil čas, ko so ljudje še vedeli, kje so nebeška vrata.
Kralj je osvojil vse, kar se je dalo osvojiti, a hotel je priti še do najpomembnejšega: hotel je najti ključe, ki odpirajo nebeška vrata. Toda nihče mu ni mogel ustreči.
Kralj je porabil velik del svojega ogromnega premoženja, da je plačeval ljudi, ki so raziskovali vse kotičke zemlje, da bi našli tiste tako zaželene ključe. Toda vse zaman! Svoje poslance je napotil v najbolj odročne kraje, a brezuspešno.
Tako je nekega dne kralj prijezdil na konju pred vrata. Stegnil je pest proti angelom, ki so jih stražili, in jim zaklical: »Ne bom imel miru, dokler ne pridem do ključev, ki odpirajo ta vrata!«
Eden od angelov je pogledal kralja in mu dejal: »Na zemlji je na tisoče ključev, s katerimi lahko odpreš nebeška vrata. Cvetijo prav pod nogami ljudi, ljudje pa jih teptajo. Tudi ti jih lahko najdeš, če jih boš znal iskati. Tebi so namenjeni trije. Če jih boš našel, boš lahko odprl nebeška vrata.«Kralj je razjahal konja in nemudoma začel iskati ključe. Več let je natančno pregledoval tla pod svojimi nogami, a noben ključ ni tam vzcvetel.
Ko se je nekega dne sprehajal, se je skoraj spotaknil ob revno in skoraj suho drevesce. V letih, ko je iskal ključe nebes, je postal manj ošaben in bolj pozoren na male stvari. Vzel je drevesce domov. Izkopal je jamo, vanjo nasul rahlo zemljo in posadil drevesce ter skrbel zanj.
Nekdo, ki je šel mimo in ga je opazoval, mu je rekel: »Ne muči se s tem ničvrednim drevescem. Tudi če ga rešiš, si prestar, da bi lahko počival v njegovi senci ali užival njegove sadove!«
»Nekega dne se bo le kdo tu usedel in blagroval senco tega drevesa in njegove sadove. Torej bo malo blagroval tudi mene,« je odvrnil kralj. »Že sedaj sem lahko srečen.«
V tistem trenutku je zagledal prvi ključ. Bil je prav pod njegovo desno nogo in zdelo se je, da je pognal iz zemlje. Bil je ključ iz nenavadne kovine: zelen kot smaragd.
Minilo je še nekaj časa. Kralj je še naprej iskal. Nekega zimskega popoldneva, med hudo nevihto, je zagledal razcapano in boso dekletce, ki se je treslo ob starih mestnih vratih. Kralj se je ustavil, vzel plašč in z njim ogrnil deklico. Potem jo je dvignil v naročje in jo odnesel v svojo palačo. Sam ji je pripravil toplo jed in poiskal primerna oblačila.
In tisti trenutek je zagledal pod svojo levo nogo drugi ključ. Tudi ta je bil skovan iz posebne kovine in bil rdeč kakor rubin.
Minilo je še nekaj let. Kralj je postal star in utrujen romar. Težko je hodil, opiraje se na palico, a ni nehal iskati ključa, ki mu je še manjkal.
Neke noči je prispel v majhno mesto na Vzhodu. Iskal je prostor, kjer bi se odpočil, tedaj je njegovo pozornost pritegnil nenavaden vrvež ljudi. Presenečen je zagledal sprevod, ki se je vil iz mesta.
»Kam gredo sedaj, ko bo že skoraj polnoč?« se je spraševal kralj. Šel je za njimi. Prišel je do revne barake, ki je služila za hlev. Ljudje, ki so hodili hitreje kot on, so se že vračali v mesto, ko je on komaj prispel do hleva. Pri medli svetlobi bakle je ugledal mlado mamo, ki je zibala svojega otroka. Tisti trenutek je otrok odprl oči. Ostarelega kralja je tisti pogled prevzel in prvič v življenju je pred nekom pokleknil. Njegovo srce pa je napolnilo veselje, kajti pred njim je kakor iz nič vzcvetel tretji ključ. Čisto zlat ključ.
Našel je vse tri ključe in zdaj je lahko odprl nebeška vrata.
⨳⨳⨳
Kralj v naši zgodbi je našel ključe nebeškega kraljestva, ne z bogastvom, močjo ali oblastjo, ampak tedaj, ko je začel zares živeti vero, upanje in ljubezen, ki jih predstavljajo zlat, zelen in rdeč ključ.
Vsi mi bi radi našli nebeške ključe, rešitev najpomembnejših vprašanj. Vsi nosimo v sebi željo, da bi našli Boga.
Prvo vprašanje, ki ga je Jezus postavil dvema učencema Janeza Krstnika, ki sta hodila za njim, je: »Koga iščeta?« Božič nam govori, da je Jezus prišel bivat na našo zemljo in da ga bo našel, kdor ga iskreno išče.
Iskati pomeni biti na poti, hoditi nekemu cilju naproti. Iskanje je vedno dejanje zaupanja in poguma. Zato malo ljudi zares išče ključe nebes. Iskati pomeni tudi napor, moč volje, ceno, ki jo je treba plačati, kot se je zgodilo kralju v naši zgodbi. ‘Iskati Boga’ pomeni predvsem posvečati pozornost temu, kar je majhno, šibko in skrito. Božič nas hoče naučiti, da so prav te stopinje tiste, ki nas vodijo k Bogu.
Mnogi ne zmorejo najti Boga, ki za večino naših sodobnikov ostaja neznanec. »Med vami stoji on, ki ga ne poznate,« nas opozarja Janez Krstnik.
Zato, ker iščejo na napačen način ali ga sploh ne iščejo.

zgodba Trije nebeški ključi je iz knjižice Božična devetdnevnica v zgodbah, Ognjišče 2012, 19 ... objavljena pa je tudi v knjigi  Zgodbe za advent in božič, str. 22. ...

Knjiga želi približati vsebino božičnega praznika in pomagati v pripravi nanj. Potrošniški način življenja, tudi potrošniški ‘val’ pred božičem, hitenje in plitvost sodobne družbe nas odvračata od poglobljenega praznovanja.
V knjigi so zgodbe, molitve in drugi sestavki, ki nam bodo pomagali da bo advent res čas priprave na praznik Gospodovega rojstva in da ga bomo res doživeto praznovali. Vodila nas bo vse do praznika Gospodovega razglašenja (Svetih treh kraljev), da se bo božično sporočilo vtisnilo in ga bomo ohranili v svojem srcu.

pripravlja MČ

Maša je s svojim značajem, otroško skromnostjo in dobrosrčnostjo poseben otrok. Zna marsikaj. Posebej spretna in ustvarjalna je pri igranju klavirja. Je pa nekaj, kar Maši ne gre najbolje od rok: branje in pisanje... a se trudi in zbadanju sošolcev navkljub ohranja svojo pozitivno naravnanost.

Zato si za Miklavževo darilo zaželi nekaj posebnega, nekaj resnično njenega... kaj neki bi to bilo?
Pokukaj v knjigo tudi ti in izvedel/a boš! :) To knjigo bodo zaradi njene oblike, nalog in dodatkov laže brali tudi otroci z bralnimi težavami.

Več o knjigah in drugih izdelkih, primernih za Miklavževo obdarovanje, si lahko ogledate v posebni prilogi, dodani Ognjišču za november 2018.

pripravlja Marko Čuk

Knjiga želi približati vsebino božičnega praznika in pomagati v pripravi nanj. Potrošniški način življenja, tudi potrošniški ‘val’ pred božičem, hitenje in plitvost sodobne družbe nas odvračata od poglobljenega praznovanja.
V knjigi so zgodbe, molitve in drugi sestavki, ki nam bodo pomagali da bo advent res čas priprave na praznik Gospodovega rojstva in da ga bomo res doživeto praznovali. Vodila nas bo vse do praznika Gospodovega razglašenja (Svetih treh kraljev), da se bo božično sporočilo vtisnilo in ga bomo ohranili v svojem srcu.

iz vsebine

Nekoč so se sestale živali. Lisica je vprašala veverico: »Kaj je zate božič?«
Veverica je odgovorila: »Zame je lepo drevo s številnimi lučkami in sladkarijami, ki visijo z vej in jih lahko pohrustaš.«
Lisica je nadaljevala: »Zame je seveda dobra, velika pečena gos. Brez pečene gosi ni božiča!«
Medved se je vmešal: »Potica! Zame je božič ogromna sladka potica!«
V pogovor se je vključila še sraka: »Jaz pa pravim: svetle igrače in bleščeči biseri. Da, božič je čudovita stvar!«
Tudi vol je hotel nekaj reči: »Peneče se vino naredi božič, peneče se vino! Spil bi ga kar celo vedro!«
Osel ga je strogo zavrnil: »Vol zabiti, ali se ti je zmešalo? Za božič je najvažnejši novorojeni Kristus. Ali si pozabil?«
Vol je osramočen s sklonjeno glavo rekel: »Pa ljudje to sploh vedo?«
⨳ ⨳ ⨳
»Pa ljudje sploh vedo, da je za božič najvažnejši novorojeni Kristus?« bi se lahko vprašali z volom in oslom, ki sta po legendi bila ob Jezusovem rojstvu v betlehemski votlini. Tudi v našem času in našem okolju številni ljudje ne vedo, kaj je bistvo božiča. Lahko bi rekli, da se uresničujejo besede preroka Izaija:
»Vol pozna svojega gospodarja in osel jasli svojega lastnika,
Izrael ne pozna in moje ljudstvo ne razume.« (Iz 1,3).
Da, »ljudstvo ne razume«, kaj je pravi smisel božiča. Tudi zato je nastala ta knjiga, da bi približala vsebino božičnega praznika in pomagala v pripravi nanj. Potrošniški način življenja, tudi potrošniški »val« pred božičem, hitenje in plitvost sodobne družbe nas odvračata od poglobljenega praznovanja.
Ta knjiga, ki prinaša zgodbe, molitve in druge sestavke, želi pomagati, da bi bil advent res čas priprave na praznik Gospodovega rojstva in da bi ga doživeto praznovali. Vodi nas vse do praznika Gospodovega razglašenja (Svetih treh kraljev), da bi se božično sporočilo vtisnilo in bi ga ohranili v svojem srcu, podobno kakor je Marija ohranila v svojem srcu dogodke Jezusovega rojstva (Lk 2,19).
Že v adventu preživimo vsak dan nekaj časa, da preberemo odlomek iz knjige, zmolimo iz nje kakšno molitev ali opravimo družinsko bogoslužje. Ti trenutki se nam bodo za božič povrnili, saj bomo s skrbnejšo pripravo lepše in polnejše doživljali božični praznik. Vsi trije sveti večeri kar kličejo po skupni molitvi in blagoslovu domov. V knjižici najdete tudi nekaj molitev in družinskih bogoslužij tudi za te priložnosti.
V knjigi je nekaj novih zgodb in molitev, nekaj pa je že objavljenih sestavkov. Glavno merilo pri izboru je bilo, da nam besedila pomagajo obogatiti adventni in božični čas. Pod besedili, ki so bila že objavljena, je navedeno, od kod so vzeta. Tako si bo bralec lahko poskrbel izvirno besedilo in poglobil tematiko, ki se ga je posebej dotaknila. (Božo Rustja)

Pridi,
gospod Jezus
Gospod Jezus, pridi v našo slabotnost.
Pridi v naše strahove.
Pridi v našo tesnobnost.
Pridi v naše napake.
Pridi v naše poraze.
Pridi v naše razprtije.
Pridi v našo žalost.
Pridi v našo osamljenost.
Pridi v našo temo in obup.
Pridi v naše dvome, bolezen in umiranje.

Pridi v naše veselje in upanje.
Pridi, Gospod Jezus.

Pridi v naše napake in stopi v naše neuspehe.
Pridi v našo žalost in stopi v našo osamljenost.
Pridi v našo temo in stopi v naš obup.
Pridi v naše razprtije in stopi v naše dvome.
Pridi v našo bolezen in bodi z nami v našem umiranju.
Pridi, Gospod Jezus.

pripravlja: Marko Čuk

Misli upanja za adventni in božični čas.

Potrebujemo advent, da se naučimo adventno živeti – da se iz pustolovščine adventa kaj naučimo za pustolovščino življenja. Potrebujemo konkretni praznik, potrebujemo te tedne, da se vedno znova uvajamo v takšno življenjsko držo in naravnanost. (Andrea Schwarz)

Andrea Schwarz (1955) je nemška socialna pedagoginja, zaposlena kot svetovalka, dejavna tudi pri pastoralni službi škofije Osnabruck, je iskana predavateljica in predvsem plodna pisateljica. Po vsem svetu jo poznajo po njenih knjigah z duhovno vsebino in je trenutno ena najbolj branih avtoric duhovne literature. V pričujoči knjigi Moj resnični božič nas vodi skozi adventni in božični čas do svetih treh kraljev. Ker je božič čisto poseben praznik in ima v resnici malo skupnega s stresnimi nakupi, bitko za parkirne prostore ... z romantičnim razpoloženjem, ki ga pričarajo osvetljene mestne ulice ... pesmi ki prihajajo iz zvočnikov ...Resnični božič je v resnici veliko več. Je Bog, ki stopa k človeku. K vsakemu človeku, saj Jezus ne dela izjem. (...)

SKRIVNOST ZA ZAVESO BLEŠČIC IN LUČI

Daj, da bom praznik zmogel pričakovati,
da si ne bom dovolil odvzeti adventnega miru.
Daj da bo v meni umrla želja po popolnosti doma
in namesto nje vzklila želja po Tvoji bližini.
Daj mi božič začutiti z očmi, ušesi, nosom, usti
in Njega objeti z rokami.
Daj, da bi zmogel objeti svoje,
četudi včasih ne čutim njihove bližine.
Daj, da bi videl stisko trpečih
in bil njihov prinašalec miru in hvaležnosti.
Daj, da se običaji in navade ne bodo izgubili
v pompoznem blišču veseljačenja in nakupovanja.
Pomagaj mi odstreti bleščečo zaveso materialnega,
za njo pa najti Tebe. Novorojenega.

(se nadaljuje)

pripravlja in izbira Marko Čuk

Otroška vprašanja o veri 2

V novih 27. zgodbah se spet preselimo v vsakdanjik družine, ki smo jo že dobro spoznali v prvi knjigi (Zakajčki). Blaž, Neža in Anton so še bolj nagajivi, še bolj radovedni, in še bolj ustvarjalni! Zrasli so v goreče Jezusove prijatelje, mali kristjani so postali raziskovalci Božje besede, ki uživajo v družinskih običajih.
Blaž hodi v drugi razred, všeč so mi džipi in rakete ... rad gleda zvezde in bere Sveto pismo, je pravi svetopisemski detektiv. Njegova starejša sestra iz vsake malenkosti naredi dober hec. Anton je njun mlajši brat, ki z zabavnimi prebliski spravlja starše v zadrego ...
Otroci so zasidrani v Jezusu, medtem pa se njihova mami in ati pogosto držita za glavo. Zakaj Marija v jaslicah ne doji Jezusa? Kaj je pepelnica? Zakaj ljudje zbolimo in trpimo? Kako premagamo lenobo?
Večji kot so, zahtevnejša so njihova vprašanja. Pa še teta puberteta vse pogosteje prihaja na obisk, prežene strica bontona in vse postavi na glavo.

Dragi starši, če so vprašanja o veri, Jezusu in krščanskih vrednotah tudi vam v izziv, bo knjiga dobrodošla pomoč.
Zgodbe so napisane na osnovi resničnih otroških vprašanj. Gotovo se je kakšna od opisanih prigod že zgodila tudi vam. Morda vam bodo v pomoč, kako vero in Jezusa nevsiljivo vključiti v družinski vsakdan.
So pa zgodbe tudi priročno izhodišče za pogovor. Ob zgodbah je tudi dodatna vsebina: otrokova molitev, namig za starše in didaktični namigi. Tudi druga knjiga je lepo oblikovana, polna igrivih in veselih ilustracij, ki otrokom približajo stvarstvo ....
Preberite, kaj sta o knjigi v Ognjišču (12/2021) povedali avtorici Marjetka Pezdir Kofol in Polona Lisjak.

iz vsebine:

Otroci, prinašalci miru
»Mami, ali so to lučko res prižgali prav tam, kjer se je Jezus rodil?« - Luč miru iz Betlehema daje otrokom možnost, da postanejo raznašalci miru, pričevalci, mali misijonarji … Če jim damo to priložnost, se zgodijo mali čudeži.

Božična puberteta
»Kaj je to puberteta?« - Kako čudovito je, ko ati hčerki pove, da je lepa. Potem je še toliko lažje verjeti, da se tudi Bogu zdi najčudovitejša.

Božični otroci
"Zakaj Marija v jaslicah ne drži Jezusa v naročju?" Ob jaslicah si tudi starši dovolimo biti kot otroci. Obudimo otroške spomine, želje, božična hrepenenja … Pri molitvi vzemimo Jezuščka v naročje ... pripovedujmo otrokom, kako smo praznovali včasih.

Sveti trije kralji
"Kaj res, da ni prav gotovo, če so bili kralji, ali so bili res trije?« Najmodrejši in najbolj spoštovani ljudje tistega časa so zapustili svoje domove in sledili nenavadni zvezdi, da bi se poklonili Božjemu dojenčku. Ob zvezdi so začutili, da je nekje nekaj več ... sledili so svojemu hrepenenju po Bogu.

Tečnoba
"Oh nekaj moramo ukreniti, našo družino so napadli virusi. Ata in mama sta vsa iz sebe ..." V družini so se zapletli v svoje težave, vanje pa niso povabili Jezusa. Zato smo nemirni, tečni … Zmolimo ... da bi imeli odprto srce in bi znali prisluhniti Bogu, ko smo v stiski.

Njega imaš bolj rada kot mene!
"Meni se zdi, da imaš Blaža in Antona bolj rada kot mene …« - Ko otroci niso več malčki, je tudi staršem kar velik izziv odkriti, kdaj si želijo bližine, kdaj pa jim je neprijetno …

Pust in pepelnica
»Čemu tako ... danes praznik norčavosti in veselja… jutri pa nam cel dan kruli v želodcu?« - Pustna naloga otrok je, da ljudem izvabijo na usta nasmeh, da jim prinesejo nekaj veselja. Pepelnica pa je čas spominjanja na naše trpljenje, ki je zaradi Jezusovega trpljenja postalo pot v življenje.

Križev pot
"Kdo si je izmislil križev pot?« - Križev pot je molitev, postaje so se oblikovale, ker so ljudje v njih našli tolažbo, moč … Križev pot nam vzbuja sočutje, na njem tolažimo Jezusa za vse žalitve, ki mu jih povzročamo ...

Opresniki
"Kako je izgledala zadnja večerja, kaj so jedli?" - Prazniku so rekli pasha, dan spomina na odhodiz Egipta. Jedli so jagnje, pečeno na ognju, z grenkimi zelišči in
opresnike.«

Velikonočna košara
"Zakaj mora biti v košari pet jajčk rdečih? - Ker je Jezus imel pet ran in jajčka nas spomnijo nanje.

Pot v Emavs
»Ali smo prav storili, da smo Tomaža, ki je bil sam na igrišču, pripeljali domov?«. - Danes ste bili kot učenca na poti v Emavs, ki sta Jezusa povabila na večlerjo ... Jezus ni z nami samo pri maši, ampak povsod, kjer hodimo!

Ave!
»Zakaj Marijo pozdravljamo po rimsko, če pa ni bila Rimljanka?« - Ave je rimski oz. latinski pozdrav, ki pomeni zdravje ... to želimo vedno tudi drug drugemu

Premagal bom lenobo!
"Kako to misliš, da se mi lenoba obesi za vrat?" - Ko se ti nič ne ljubi, ti daje lažen občutek, da ne moreš. Da je še čas. Da mami in ati še nista dovolj jezna, da bi bilo zares treba kaj pospraviti …

Morska meditacija
"Kako bi bilo hoditi po vodi ... kot Jezus ... da bi nam Jezus pripravil ribe za zajtrk... - Neža Jezusu šepeta o svoji prvi ljubezni. Jezus Blažu razlaga, kako je hoditi po vodi. Mami Jezusu izroča prihodnost svojih otrok in ga prosi, naj jih varuje in ohranja v veri. Ati ga prosi za pomoč, da bi se zmogel opirati nanj, ko je v stiski. Ko zaide v težave, hoče vse rešiti hitro in sam.  Anton pa sanja, da z Jezusom gradita kamnite stolpe.

Sreča se skriva v majhnih stvareh
»Veš, babica, danes sem se naučil, da za veselje in srečo ne potrebujem velikih reči. Moj rojstni dan je bil sestavljen iz drobnih presenečenj in bil je nadvse čudovit.« - Otroci obožujejo drobna presenečenja. Samozavest, vero,
pogum in druge vrednote otrok lahko krepimo tako, da jim vsake toliko napišemo sporočilce.

Šmarni objemi
»Mami, rekla si Šmaren križ, kaj pomeni šmaren?« - Šmaren pomeni Marijin. Šmarna gora je Marijina gora. Šmarnica je rožica, pa tudi vrsta jabolka in vina …

Groba fantovska igra
»Dovoljeno je bunkanje, prerivanje, rokoborbanje, kobacanje, lovljenje, skrivanje, odrivanje, ampak samo, dokler je vsem to zabavno. Ko boli, nehamo …« - ... fantje, ki se veliko ravsajo, postanejo bolj samostojni, med ravsanjem se naučijo veliko socialnih veščin, znanstveniki celo pravijo, da se otroci, ki se v otroštvu ravsajo, kot najstniki ne obnašajo nasilno. Predvsem pa znajo ločiti igro od resničnega nasilja....

Se tudi tebi kdaj zgodi?
»Ali je Jezus tudi govoril prosim, oprosti in hvala?« - Besede oprosti, prosim in hvala so pravi družinski zaklad. Včasih se ta zaklad kje pozabi ali kam skrije. Takrat lahko otrokom pripravimo lov na zaklad ...

O angelih varuhih
»Ati, zakaj imamo angela varuha, če pa je Sveti Duh navzoč okoli nas in v nas? Ali on ni dovolj? - Sveti Duh, angeli, svetniki, naša duša … Vse se zdi skrivnostno. A pri veri je prav to najboljše …če bi vse razumeli, ne bi bilo
treba verovati. Vera se začne tam,kjer ne moremo več dokazovati

Škrat Nemoremspat
»Ati, ali tudi Jezus ni mogel spati?« - »Če želiš živeti kot Jezus, se moraš tudi spočiti. Če ne gre ponoči, počivaš podnevi. To pomeni, da boš jutri popoldne tudi ti šel spat, tako kot Jezus.«

Prav posebna punca
»Kaj pomeni edinstvena?«  - Vsak človek dobi za svoje življenje paket čisto zase. To veliko darilo odkrivamo in se ga vse življenje učimo uporabljati … Bog je vsako stvar naredil posebno, edinstveno.

Spomini
»Ati, prosim, povej nam kaj o svojem očetu …« - Vsi skupaj smo velika družina, živi in tisti, ki so že umrli …Oni so bili družina na zemlji in ostajajo del naše družine, tudi ko jih ni več tu. Nekoč bomo spet vsi skupaj združeni v veliki nebeški družini.

K spovedi
»Dan mrtvih sploh ni praznik, ker dan mrtvih ne obstaja, kajne! ... reče se vsi sveti,« - Ta dan se veselimo vseh, ki so odšli k Jezusu, v nebeško domovino ... hvaležni smo jim, da so ohranili vero in nam jo predali, tudi zato se jih 1. novembra še posebej spomnimo …

Mala dobra dela
»Ali je mami bolna zato, ker sem bil jaz nesramen do nje?« - Mami je bolna zaradi virusov. »Koliko dobrega ste naredili, ko sem jaz počivala!« - Ja, mame so bitja, ki opazijo vsako malo dobro delo in so zanj hvaležne.

Zakaj Bog pusti, da mamico boli, če jo ima pa rad?
»Zakaj Bog dovoli, da našo mamo tako boli?« - Za svoje zdravje se moramo potruditi. Veliko se moramo gibati in zdravo jesti. Odgovorni smo za svoje telo.

Dragi Miklavž, hvala za …
»Poglej no! Miklavž pa je imel ponoči res polno dela! ... pa še presenečenje: teta Ema ... ti si najboljše Miklavževo darilo. Zelo te imam rad, sedaj, ko si noseča, pa te imam še dvakrat raje!« - Ema si je skrivaj obrisala solzo sreče. Otroško navdušenje nad novim življenjem jo je močno prevzelo. Bila je srečna, da je svoje doživljanje končno lahko delila s sorodniki.

Kodri in stvarjenje sveta
"Zakaj je bnila na začetku stvarjenja zmepšnjava?" - Tako nam Bog pokaže, da je možno iz še tako velike zmešnjave narediti nekaj res dobrega, lepega. Vedno lahko začnemo znova. Tudi ko se v življenju vse pomeša, ko ne vemo, kaj se z nami dogaja in kako naprej …

pripravlja Marko Čuk

Dobri in usmiljeni Bog,
blagoslovi naš adventni venec,
da nas bo spremljal
v dneh pričakovanja in upanja.
Poživi ob njem našo vero
in naše življenje usmerjaj k dobremu.
Na začetku tega bogoslužnega časa
te prosimo: združi in ozdravi vse,
kar je potrto in ranjeno.
Sveče tega adventnega venca
naj razsvetljujejo in ogrevajo ne samo našo hišo,
ampak tudi naša srca.
V naših srcih naj sveti tvoja blaga luč
in iz njih prežene mraz, temo in obup.
Pred svetlobo sveč naj se iz našega doma
umakneta prepir in nemir.
Zažarita pa naj tvoja ljubezen in upanje.
Prosimo te v teh adventnih dneh,
bodi z nami v našem domu,
da se bomo v njem počutili varne.
Sij sveč na adventnem vencu naj nas spominja
na tvojo navzočnost med nami.
Naš pravi dom je samo tam,
kjer je prostor tudi za Skrivnost.
Če si ti z nami, če si v nas,
smo sposobni dojeti,
da si neizmerna skrivnost.
Naredi iz naše hiše dom,
v katerem bomo radi prebivali.

Blagoslovi torej ta adventni venec
in z njim vse v našem domu,
ki ga razsvetljujejo njegove sveče.
Dobri in usmiljeni Bog,
Oče, Sin in Sveti Duh. Amen.

molitev je iz knjige Zgodbe za advent in božič, 21

Knjiga želi približati vsebino božičnega praznika in pomagati v pripravi nanj. Potrošniški način življenja, tudi potrošniški ‘val’ pred božičem, hitenje in plitvost sodobne družbe nas odvračata od poglobljenega praznovanja.
V knjigi so zgodbe, molitve in drugi sestavki, ki nam bodo pomagali da bo advent res čas priprave na praznik Gospodovega rojstva in da ga bomo res doživeto praznovali. Vodila nas bo vse do praznika Gospodovega razglašenja (Svetih treh kraljev), da se bo božično sporočilo vtisnilo in ga bomo ohranili v svojem srcu.

pripravlja MČ

Ob sklepu tedna Karitas (24. - 30. novembra 2025), ki nas je vabil, da pri srečevanju z ljudi v stiski  prižgemo iskrico upanja: s prijazno besedo, nasmehom, stiskom roke ali objemom. Še več pomeni, kadar človeku zares prisluhnemo, ga slišimo in sprejmemo v njegovi resničnosti in stiskah, smo sočutni z njim...... poglejmo v Zakladnico modrosti in si preberimo nekaj modrih misli o sočutju, ...

SOČUTJE

Bodite vsi složni, sočutni, ljubite brate, bodite usmiljeni in ponižni. Ne vračajte hudega za hudo in ne sramotite tistega, ki vas sramoti. (1 Pt 3,8-9)

Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili. (Mt 25,40)

V duši ne sme biti razburjenja, v očeh ne zaničevanja in ne sramotilne besede na jeziku. Za sedanji trenutek naj v vasprevlada sočutje, za prihodnost pa upanje. (sv. Janez Bosko)

Razvila se je globalizacija brezbrižnosti … Skoraj neopazno postajamo nezmožni občutiti sočutje spričo bolečega krika drugih. (papež Frančišek)

Človek brez sočutja ni sposoben sprejeti Božjega usmiljenja, kajti Bog sočustvuje s trpečim. Kristusovo trpljenje in smrt sta znamenje te sočutne Božje ljubezni. (Franc Rode)

Bog je usmiljen do naše telesne in duhovne bede. Nismo Božji, če nismo polni sočutja do svojega bližnjega. (Albin Škrinjar)

Usmiljenega imenujemo človeka, ki ima sočutje s tujo žalostjo, s tujo bolečino. Celo Jezusovo življenje je bilo dejanje sočutja s tujo bolestjo, je bilo dejanje usmiljenja. (Janez Evangelist Krek)

Lastna bolečina človeka uči sočutja do bližnjega. V trpljenju skušan in utrjen človek je dober do vsakogar in želi pomagati. (Stanko Janežič)

S potrpežljivostjo je v sorodu sočutje, ena najlepših človeških lastnosti in znamenje resnične srčne kulture. (Ksaver Meško)

Ti, ki trpiš, česa si želiš? Želiš si, da se sočutni scela postavi na tvoje mesto: On, ki je sočutje, se je ne samo scela postavil na tvoje mesto, ampak je prišel, da neskončno več trpi kakor ti. (Sören Kierkegaard)

Kdor ni svoje dni nesrečen bil, pri tem boš malo sočutja dobil. (slovenski pregovor)

pripravlja Marko Čuk