iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 € 

Za tiste, ki imajo že vse,
ki so brez pričakovanj, brez želja,
brez prihodnosti.
Za tiste, ko znajo vse odgovore,
ne pa več vprašanj,
ki spadajo k njim.
Za tiste, ki poznajo vse vozne rede,
nimajo pa več želje, da bi kam šli.
Za tiste, ki se ne morejo več spominjati
sanj nežnega otroštva,
radovednosti mladosti,
hrepenečih klicev daljav.
Za tiste, ki vztrajajo v zimskem spanju
in so, pomladansko utrujeni,
pozabili na lakoto in žejo po pravičnosti.
Za tiste, ki s svojim življenjem zadovoljni
in nimajo več prostora za kaj takega,
kar je večje kot sebično srce.
Za radovednost. Za nemir. Za hrepenenje.

J. Roeland, Pogled v nebo, v: Ognjišče 3 (2016), 32.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

»Dopolnjeno je.« (Jn 19,30)

V Janezovem evangeliju je poslednja Jezusova misel na križu izražena v grščini samo z eno besedo: ‘Tetelestai.’ – ‘Dopolnjeno je.’ Koren te besede je ‘telos’ – ‘konec, zaključek, popolnost’. Tudi svoj pasijon Janez začenja s to besedo: »Ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, (je) tem izkazal ljubezen do konca (eis telos).« (Jn 13,1). Telos je cilj, konec. To je tudi beseda iz besednjaka misterijev; pri teh kultih so jo uporabljali za posvetitev v skrivnost. Jezus pa nas na križu posveča v skrivnost ljubezni, saj nas je ljubil do konca, do popolnosti. Z besedno zvezo ‘Dopolnjeno je’ nam želi povedati: delo ljubezni je izpolnjeno, zaključeno. Na križu je Jezus v svojo ljubezen pritegnil vse človeško, celo nasilje morilcev, da bi nas spremenil. Na križu se je izpolnila njegova ljubezen, obenem pa je izpolnil, kar mu je naročil Oče. Zato Janezu pomeni križ Božje poveličanje Jezusa. Na križu najjasneje zasije njegova ljubezen in v njegovi ljubezni Božje veličastvo. Beseda ‘tetelestai’ zaključuje tudi grške misterijske kulte. Delo ljubezni je zaključeno in zgodila se je posvetitev v skrivnost ljubezni. Sedaj pa gre za to, da napolnjeni s to ljubeznijo zaživimo na nov način.
Z besedami ‘Dopolnjeno je’ ali v latinščini ‘Consummatum est’ preganja Jezus naš strah pred lastno negotovostjo. Mnogi ljudje imajo občutek, da njihovo življenje nima temeljev, na katerih bi lahko gradili.

• Če pogledajo v svoje otroštvo, občutijo to krhkost: manjka jim že osnovno zaupanje. Toliko je bilo negotovosti, da ta občutek krhkosti brez pravega temelja samo narašča.
• Drugi živijo v strahu, da bo njihovo življenje doživelo polom, da se bo njihova zamisel življenja izjalovila: lahko jim spodleti razmerje, življenjsko delo, v katerega so vložili vse, se sesuje. Komur spodleti, ima občutek, da je celota njegovega življenja razpadla v koščke in razpadlih delčkov ne more zbrati.
• Nekateri pravijo: sedim pred razvalinami svojega življenja. Zgradba, ki je bila videti tako lepa, se je sesula. Ni je mogoče več postaviti.
• Strah, da bo vse razpadlo, da ne bo več središča, ki drži vse skupaj, danes preganja številne ljudi. Niso razbite samo družine, tudi posamezniki se počutijo tako raztreščeni, kot da bi bili sestavljeni iz delčkov, ki jih ni mogoče sestaviti.

Tega strahu nas rešujejo Jezusove besede ‘Dopolnjeno je’ ali po latinsko ‘Consummatum est’ – “vse je povezano, vsi deli so sestavljeni”. Razvaline tvojega življenja se lahko obnovijo. Dele, ki jih sam ne moreš povezati, ti povezuje Jezus na križu. Tudi tu nam pomaga podoba objema: Jezus na križu me objema in povezuje v meni vse, kar hoče razpasti, kar že razpada, kar je porušeno. Strah, da moje življenje sestavljajo le koščki, premaga z besedami: »Dopolnjeno je. Končano je. Vse je ponovno celota.« Križ, ki v sebi združuje vsa nasprotja, dopolnjuje Jezusove besede, saj je na njem izpolnil svoje delo ljubezni. Njegova ljubezen vse poveže, kar je v nas razbitega. Skupaj drži vse, kar je razbito in grozi, da bo razpadlo.
Po teh besedah nagne Jezus glavo in izdihne. V svoji smrti se z ljubeznijo skloni k človeku in mu izroči svojega Duha. Skloni se navzdol, k vsem ljudem, ki so na tleh, k padlim, potrtim, razočaranim, obupanim. S svojim trpljenjem je Jezus na novo ustvaril človeka, ko je nanj izlil svojega Duha. Dokončna ljubezen, ki so jo dojeli vsi pod križem, se širi v svet in od takrat spreminja človeško zavest.

• To je moč, ki ozdravlja človeka.
• Iz te ljubezni izhaja gibanje, ki ga nič več ne more ustaviti.
• Duh, ki ga je Križani izlil na nas, je naše mišljenje in čutenje spremenil na tak način, kakor ni ne prej ne kasneje uspelo nobenemu dogodku.
• Jezusov Duh je postal izvir zdravega in ozdravljanja v nas, spreminjanja in poglabljanja naše zavesti.
• Duh, ki ga Jezus v smrti izlije na nas, združuje nebo in zemljo, povezuje Boga in človeka in poveže tudi v nas vse, kar je ločeno in razbito.

Osebne vaje

• Postavi se pokončno in razširi roke v križ. Drži roke vodoravno in si predstavljaj, da si kot Jezus pribit na križ. Pribit si sam nase, ti sam si svoj križ. Pred seboj temu ne moreš ubežati. Toda na križu je vse povezano med seboj, ne boš razpadel.
• Če si Jezusov položaj na križu predstavljaš kot objem, lahko objameš ves svet. Potem boš začutil, da ti v svetu ni nič več tuje. Prav vse: urejenost in kaos, nežno in divje, ljubezen in napadalnost, vse to je v tebi. In ko postaneš sam križ, vse to povezuješ.
• Ta tvoja drža križa je lahko naporna, toda če nekaj časa vzdržiš v njej, boš v sebi začutil veliko širino in osvobojenost. V tebi sme biti vse, vse je povezano z Jezusovo ljubeznijo, s katero te je na križu ljubil do konca – s tem pa je v tebi združil vse razbito. Sedaj lahko zaslutiš, kaj pomeni, da si rešen po križu. Iz razvaline nastaja nova celota, iz kaosa urejenost, iz razbitosti duše v duhovno zdravje.

iz knjige A. Grün, Oče odpusti jim (vodnik za postni čas). Ognjišče. Koper. 2014.

pripravlja Marko Čuk

iz knjige DRUŽINSKO SVETO PISMO (Sally Ann Wright), ilustrirana izdaja, 388 strani, 20 x 21 cm, trda vezava, barvne ilustracije, Ognjišče, Koper 2021
Prelistajte: * * * Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena 23,00 €

odlomek za današnji (81.) dan v letu

Laban ni razmišljal o tem, kaj je dobro za Jakoba  in njegovo družino, ampak samo o tem, kaj je dobro zanj.
Prva Mojzesova knjiga 30,25–43 in 31,17–21

Potem ko je Jakob že dolgo živel pri stricu, se je odločil, da se vrne domov.
Laban je bil zelo sebičen človek; vedel je, da ga je Bog blagoslovil v času, ko je Jakob živel pri njem, in ni hotel, da bi se to spremenilo.
»Počakaj, dokler ne boš imel svoje črede pikastih in marogastih živali,« mu je predlagal Laban.
Potem je Laban skril živali, da jih Jakob ne bi mogel namnožiti. Laban je bil še vedno mož, nevreden zaupanja.
A Jakob je našel način, kako na skrivaj namnožiti ovce in koze, in kmalu je, kamorkoli je pogledal, bilo polno črnih in belih živali in vseh vrst pikčastih in marogastih!

S. A. Wright, Družinsko Sveto pismo. Ognjišče, Koper, 2021, 81.

Knjigo sestavlja 365 zgodb ali odlomkov, vsakega od njih pa spremlja misel ali vprašanje, ki otrokom in odraslim pomaga razumeti svetopisemska sporočila in kako nam ta vlivajo pogum za naše vsakdanje življenje.
Uporabljamo jo lahko kot dnevno pobožnost, saj vsako meditacijo dopolnjuje kratka molitev, ki jo lahko uporabimo tako, kot je zapisana, ali nam služi kot vzorec, ko družina moli skupaj; lahko jo beremo tudi kot knjigo zgodb in na ta način z Bogom začnemo ali končamo svoj dan. Branja se lahko lotimo od začetka do konca, po vrsti od prve do zadnje zgodbe, s pomočjo kazala na zadnjih straneh pa lahko izbiramo celotne zgodbe ali posamezne teme.
Branje Svetega pisma, osebno ali skupno, pa naj smo mladi ali stari, je naša družina majhna ali velika, nam pomaga, da bolje poznamo Boga in razumemo, kaj je Njegova volja za naše življenje.
Ta ilustrirana knjiga omogoča, da je branje Svetega pisma lažje in dostopnejše, in včasih združi več poglavij katere od svetopisemskih knjig, da bi nam olajšala razumevanje.
Čeprav so zgodbe in odlomki iz Svetega pisma na novo napisani za mlade bralce, temeljijo na pristnih prevodih in vedno je navedeno tudi, kje lahko najdemo izvirno zgodbo. Nekateri odlomki izhajajo iz izkušenj vernikov, kot so Job ali psalmisti, ki so vpili k Bogu ali so pisali o svojih izkušnjah življenja po krščanski veri v Pismih.
Ko se pogovarjamo o lastnih strahovih, skrbeh, dvomih ali srečnih dogodkih, lahko skupaj podelimo svoje poznavanje Boga in izkušnje z Njim.

 pripravlja: Marko Čuk

Phil Bosmans bralca s svojim razmišljanjem neposredno nagovarja: v svojih trditvah je prepričljiv, pogosto tudi duhovit. Govori iz izkušnje, iz zgodb resničnih ljudi, ki so v življenju šli skozi preizkušnje in ... radosti, doživljali nemoč in ... moč ... Iz besed odseva hrepenenje po varnosti in sreči, ... na določene življenjske izkušnje odgovarja odkrito, velikokrat pa jih ovije z duhovitostjo ...  Bosmansova besedila so vedno kratka in enostavna, stvari se vselej loti s prave strani ... je izjemen pripovedovalec, njegova beseda seže do srca ....

»Živi vsak dan, 365 vitaminov za srce«: za to knjigo izbrana in prirejena besedila so vedno nove melodije človeškega srca, življenjsko nujno potrebni vitamini. Naj vam postanejo spremljevalec za vsak dan v letu, spodbuda za srčnost: »Sreče ne moreš kupiti. Samo Ljubezen je zastonjska.«

365 vitaminov za srce je darilo za vsak dan v letu.

Sreča te obišče kot čudovit občutek,
ko pozabiš nase, da bi živel za druge.
Sreče ne moreš kupiti za noben denar tega sveta.
Sreča je kot odmev, ki odgovori samo takrat,
ko se sam razdajaš.
Darovati se pomeni ljubiti.

Phil Bosmans v preprostih podobah mojstrsko izrazi bistvo, ki nam seže do srca.

365 vitaminov za srce je darilo za vsak dan v letu.

izbira in pripravlja Marko Čuk

"Zgodbe … sejejo upanje, kažejo novo pot, vlivajo pogum. In zdaj, zbrane v novi zbirki, vzbujajo veselje do življenja! Ne ne, ne gre za puhlo vzhičenost ali kratkotrajno pretirano očaranost. Božo Rustja je pod tem naslovom iz svoje bogate zbirke odbral zgodbe, ki nas opomnijo, da so za pristno veselje potrebni služenje, odkrivanje notranje sreče, molitev in ljubezen v družini, prav tako odpuščanje, usmiljenje in trdna odločenost, da živimo za nekoga. Tudi te zgodbe nam pomagajo, da ob njih osebno rastemo, predvsem pa nas želijo voditi do resničnega navdušenja nad življenjem, ki nam je dano. Že štirinajstič povedano in zapisano tako, da pritegne in pusti v človeku sled," je na platnicah knjiged zapisal Božo Rustja, ki je zgodbe prevedel, zbral in uredil.

• Knjiga se začenja z zgodbami o navdušenju, ki ga moramo v življenju "gojiti" in ga ne skrivati. (to je tudi rdeča nit knjige) Naši obrazi bodo razodevali navdušpenje in neselje, če ne bomo povsod iskali le napak, če se bomo odpirali Božjemu klicu, ko bomo pričevalci in bodo ljudje okoli nas videli, v koga verujemo, in kdo nam pomaga do našega navdušenja.
• To se lahko zgodi samo tedaj, ko se odpravimo iskati notranjo srečo. Da bi bilo odkrivanje uspešno, se je treba zavedati, da Bog obstaja, naučiti se je treba moliti in premišljevati, biti potrpežljiv, vzljubiti ljudi, s katerimi živimo, se zbrati, izkoristiti sedanji trenutek, se rešiti predsodkov in biti pravičen, delati z zadovoljstvom, odgovorno, se učiti od življenja, imeti čut za lepoto in zaupati v Boga, ki je edini pravi temelj sreče. Zato se je treba v življenje podati z nasmehom, z optimizmom, ki zdravi vse bolezni in z ljubneznijo, ki je najlepša stvar na svetu - ker je Bog ljubezen.
• Vse našteto in še veliko več si najlažje privzgojimo v družini, ki jo še posebej povezuje in dela trdno molitev. V družinskih odnosih je pomembno predvsem to, koliko ljubezni vložimo v svoje delo in dejanja. Kajti ljubezen se v družini ne deli, ljubezen se množi. In najbolj so pomembne drobne besede: hvala, prosim, pogum, ne predaj se, rad te imam, veliko mi pomeniš, vesel sem te ...
• Pri vsakdanjem življenju v družini in med seboj pa moramo računati z odpuščenjem in usmiljenjem: sovraštvo vedno škoduje, odpuščanje pa nas bliža Bogu, ki se nikoli ne naveliča odpuščati. On naše grehe vpisuje v pesek in jih pozablja, naša dobra dela pa vkleše v kamen. K nam prihaja zato, ker nismo vredni, saj smo grešniki, kajti odrešenje potrebujejo grešniki. V našem duhovnem življenju se velikokrat izgubljamo, nimamo pogleda, uprtega navzgor. Privlači nas samo to, kar imamo pred očmi, zato Kristus, dobri pastir, prihaja k nam, da nas poišče in zadene na rame.
• Toda življenje je polno skušnjav in strahov. Držati se moramo Gospodove roke, da premagamo strah, saj nas sam Gospod opominja, da smo zanj zelo dragoceni.
  Na tej naporni poti iskanja notranje sreče moramo najprej osebno rasti in šele nato vzgajati druge. Veseli in srečni smo samo, če smo nekomu dragoceni in potrebni in Bog je vsakega od naš postavil na mesto, kjer ve, da smo potrebni.
• Dobro moramo prisluhniti. Bog nas kliče na različne načine, ne, da bi vsi postali misijonarji v Afriki, gotovo pa, da bi postali misijonarji v svojem okolju, v svoji družini. Življenje pa je v resnici polno predsodkov, sodb, ... stvari niso preproste in lahke, za dosego cilja si je treba prizadevati, se marsičemu odpovedati. Ko športnik doseže odmeven rezultat, navadsno pove, da je to posledica številnih odpovedovanj ...  Naš življenjski vodnik je Jezus Kristus, ker nam ne kaže smeri z mnogimi besedami, ampak nam zagotavlja: Jaz sem, pot, resnica in življenje.
• In nazadnje se naše iskanje veselja in navdušenja strne v glavno vodilo: živeti moramo za nekoga, pa bomo veseli, navdušeni ... Ja, če živimo za nekoga, če smo se pripravljeni žrtvovati, ... z ljubeznijo, ki je zdravilo za telesne in duhovne slabosti, in je tudi osrednje sporočilo knjige vseh knjig. Vsakdo od nas hoče biti ljubljen ne zaradi tega, ker je uspešen in bogat, ampak zato, ker je enkratna in neponovljiva oseba. Tako ljubi Bog vsakega izmed nas in želi, da ljubimo drug drugega. (ob knjigi je razmišljal Marko Čuk)

iz vsebine: (na spletu objavljene zgodbe iz knjige)

Naj vidijo, v koga verujem
Napaka na sliki
Modri pastir
Pošteno delo
Ne glej ljudi

Imeti za privilegij
Pridigar, ki je govoril samemu sebi
Ti si problem
Glej nase

predstavitve pripravlja Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 € 

Gospod, vsako jutro
se napove tvoje sonce.
Žarki svetlobe zasijejo na nebu,
potem pa vzide nad obzorjem
prijazna plošča sonca,
ki vse stvari oblije z zlatom.
Noč je prešla,
tema je pozabljena.
Nov dan se začenja,
novo življenje, novo upanje.
Zvestoba ljubljenega človeka
je kot sončni vzhod,
ki se vedno vrača.
Še bolj trdno pa se lahko
vedno zanesem nate, Gospod.
Nikoli me ne pustiš samega.
Sonce, ki vedno znova
vzhaja in prepodi temo noči,
mi vliva vero in zaupanje
in okrepi moje moči..

N. N., Iskra, v: Ognjišče 4 (2013), 29.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

Ponatis knjige, v kateri avtor išče vzroke, zaradi katerih mnogi ljudje zamudijo svoje življenje in razmišlja o različnih držah, ki vodijo v zamujanje. Razmišlja o vzrokih, ki so krivi, da svojega življenja ne živimo tako, kot bi odgovarjalo našemu bitju. Vzrok najde v pomanjkanju smisla ... v krepitvi lastnega narcisizma ... v reševanju problemov z zdravili. - Avtor pogleda obdobje srednjih let in starosti, v katerih se ljudje pogosto srečajo z občutkom, da niso resnično živeli. Pri vseh teh točkah išče tudi Jezusov odgovor. Ne daje nam nasvetov, kako bi lahko obvladali svoje življenje. Želi nam odpreti oči, da bi vadili druge drže za svoje življenje. Jezusove besede nas izzivajo, da bi tvegali svoje življenje in se ne bi zadovoljili z vlogo gledalcev. Jezusove besede niso nikakršne moralizirajoče zahteve, ampak v nas nekaj sprožijo. Pripeljejo nas v stik z bistvom naše lastne duše in z notranjo močjo, ki je že pripravljena v temelju naše duše. V nas prebujajo upanje, ki tako rekoč spi v našem čolnu. ... Le življenje, ki je prežeto z upanjem in lahko samo posreduje upanje, je dragoceno življenje – tako pravi Ernst Bloch.
Grün opisuje naravnanosti, ki jih je opazil v pogovoru z mnogimi ljudi. Nekateri bodo nekaj podobnega prepoznali v sebi - in tem bo knjiga odkrila tudi pot, kako bi lahko življenje vzeli v svoje roke ... Knjiga je primerna tudi za mlade na njihovi življenski poti v obdobje srednjih let in starosti.

Nekaj spodbud iz knjige, ki pridejo zelo prav za postni čas, si lahko preberete tudi v Glavni temi meseca (Mladinska priloga) v Ognjišču.
MEVEC, Janez, Ne zamudi svojega življenja. (Tema meseca. Mladinska priloga). Ognjišče, 2022, leto 58, št. 3, str. 52-56.

Žepni seminar
Življenje nam nudi neizmerne možnosti. Pogosto pa se v našem vsakdanjiku, naših lastnih in tujih spodbudah ter pričakovanjih počutimo ujeti in ne najdemo nobenega izhoda, da bi vzeli svoje življenje v svoje roke. Ta knjižica je povabilo, da bi prišli na sled naši poti. V njej najdemo vprašanja iz vsakdanjega življenja in veliko prostora za odgovore nanje. K temu pa je dodano še veliko prostora, da lahko zapišemo lastne rešitve in odgovore za nadaljnje premišljevanje. Tako bo ta knjiga postala pomemben sopotnik, ki vabi k ponovnemu branju, pisanju in rasti – in na koncu pomaga, da si upamo živeti!

iz vsebine:

Veselilo bi me, če bi bralec in bralka misli v tej knjigi razumela kot povabilo, da nehata žalovati za preteklostjo, ampak s pogumom in zanosom stopita v prihodnost. Nikoli ni prepozno začeti. Četudi sem že veliko zamudil, lahko v vsakem trenutku začnem zavestno živeti. Takrat bo tudi zamujeno dobilo svoj pomen. Zame je to smisel preobrazbe: vse sme obstajati, tudi kar je zamujeno, sme biti. Toda moja naloga je, da vse predam Bogu v zaupanju, da bo On vse to prežel in preobrazil s svojim Duhom ljubezni in upanja. Cilj preobrazbe je, da se v meni vedno bolj izraža enkratna podoba, ki si jo je o meni ustvaril Bog. Preobrazba je krščanski odgovor na mrzličen trud za nenehno spreminjanje, ki mnogim ne da miru na njihovi duhovni in terapevtski poti. Spreminjanje ima agresiven prizvok. Postati moram povsem drugačen. V spreminjanju se vedno skriva tudi odklanjanje samega sebe. Takšen, kakršen sem, nisem dovolj dober. Preobrazba je nežnejša. Vse sme biti. Cenim svoje življenje takšno, kakršno je, tudi z vsem, kar sem zamudil. Istočasno pa sem poln upanja, da Božji Duh preobraža vse v meni in me izgrajuje v enkratno
podobo, kakršna sem že od samega začetka.

predstavitev Marko Čuk

Papež Frančišek je na praznik Brezmadežne, 8. decembra 2020, v spomin na 150-letnico razglasitve sv. Jožefa za zavetnika svete Cerkve, izdal apostolsko pismo Patris corde (Z Očetovskim srcem), s katerim je leto 2021 posvetil sv. Jožefu. Msgr. Jože Kužnik, kancler CE škofije, je pripravil trideset premišljevanja (za vsak dan v mesecu) in jih namenil svetniku, ki mu je nebeški Oče zaupal v varstvo in vzgojo svojega učlovečenega Sina. Razmišljanja je poimenoval "vrtnice", čeprav je pobožnost s tem imenom običajno (junija) namenjena čaščenju presvetega Srca Jezusovega in njegove ljubezni, ki se je dokončno razlila iz njegovega prebodenega Srca na križu.
Sveti Jožef je, poleg Marije, postavil temelje Jezusovi človečnosti, njegovemu čustvovanju in tudi delovanju. V vrtnicah spoznavamo ljubezen svetega Jožefa, rednika in varuha Sina Božjega, da bomo bolje razumeli tudi ljubezen, ki jo Jezus naklanja nam. Kot častimo presveto Srce Jezusovo in brezmadežno Srce Device Marije, tako se radi zatekajmo tudi k prečistemu srcu svetega Jožefa. Iz njegovega srca dobivamo pomoč v svojih potrebah in preizkušnjah. Naj nam vrtnice odpirajo Jožefovo srce, ki je gorelo v ljubezni do Jezusa, Božjega Sina, in se razdalo v skrbi za Sveto družino.

Jožefova poslušnost Bogu, njegova privolitev Božjemu povabilu, njegov »zgodi se« je pomenil varstvo za Marijo in Jezusa in omogočil, da se je Božji načrt odrešenja mogel uresničiti. Zato za Jezusom in Marijo zavzema Jožef prvo mesto med Božjimi izbranci, prvo mesto med svetniki.
Priprošnja sv. Jožefa pa bo tudi nam omogočila, da bomo izpolnili vsak svojo nalogo v odrešenjskem načrtu, da bomo izpolnili svoje poslanstvo na tem svetu.

V Jožefu se je izpolnila Božja obljuba izraelskemu narodu, da bo iz njega izšel obljubljeni Odrešenik. Po Jožefu je torej Jezus vpet v izvoljeno Božje ljudstvo. Jožef je zakoniti zastopnik Jezusa pred Mojzesovo postavo in pred rimsko oblastjo. Po njem je res Bog blagoslovil svoje ljudstvo, kar izraža že njegovo ime.

Marija in Jožef, sta bila posebna Božja izbranca, najprimernejša in najboljša človeka, ki jima je lahko nebeški Oče zaupal človeško življenje in varstvo svojega Božjega Sina. Božja izbranca in zvesta izpolnjevalca Božjih načrtov, sta tudi nam najboljši zgled, kako naj prisluhnemo Bogu in izpolnjujemo Božjo voljo.

Preroki so napovedovali, da bo Bog po tem Mesiji sklenil s svojim ljudstvom novo zavezo, zavezo, ki bo preobrazila izvoljeno ljudstvo in obrnila srce
naroda k Jahveju. Jožef je bil pripravljen pri tem sodelovati z vsem svojim bitjem in Bog je to njegovo odprtost in pripravljenost z veseljem sprejel.

Ko so mnogi izgubili delo, ko mesece in leta ne najdejo zaposlitve, ko je delo mnogih razvrednoteno, nas prav sv. Jožef uči vrednosti in potrebnosti dela
za dostojno vzdrževanje družin. Zato se papež obrača nanj in pravi: »Prosimo svetega Jožefa delavca, da bi mogli najti poti, ki nas bodo obvezale, da bomo rekli: noben mlad človek, sploh noben človek in nobena družina brez dela!«

Sv. Jožef je bil, po mnenju teologov, že v materinem telesu očiščen greha in tako primeren, da postane mož Device Marije ter krušni oče Jezusa Kristusa.

Rednik Sina Božjega nas s svojim zgledom uči, kako moramo tudi mi biti sprejemljivi za Božje načrte in jih uresničevati v svojem vsakdanjem življenju in v odnosu do svojih bližnjih.

Jožef in Marija sta bila idealen par, najpopolnejša in najprimernejša človeka za rojstvo, varstvo in vzgojo Otroka, ki je hkrati pravi Bog in pravi človek. Kljub temu pa jima ni bilo prizaneseno s preizkušnjami in težavami življenja. Zato razumeta težave in preizkušnje naših družin in rada pomagata, če se k njima zatekamo in ju prosimo pomoči.

Jožef je bil izbran, da prevzame vse dolžnosti pravega očeta, da poskrbi za varen dom Mariji in Jezusu, da poskrbi za vzgojo otroka in za njegovo izobrazbo. Dana mu je avtoriteta moža in očeta. Jožef je to nalogo z vso odgovornostjo sprejel in uresničil!
Zato je sv. Jožef zgled vsem krščanskim očetom in njihov priprošnjik v odgovornostih, ki jih imajo do svojih družin.

pripravlja in izbira Marko Čuk