• 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5

Oce odpusti jim14V današnjem evangeliju se srečamo s Samarijanko (dodatna maša 3. postnega tedna - leto B), ki jo sicer srečamo letu A beremo na tretjo postno nedeljo (leto A) se srečamo s Samarijanko. Nekateri berejo evangelij po Janezu 4,1–42, mnogi pa samo do verza 26, v katerem se Jezus razkrije Samarijanki kot tisti, ki ga je v svojem hrepenenju vedno iskala: »Jaz sem, ki govorim s teboj.« (Jn 4,26).
Umetniki so dojeli, da so ženske scene pri Janezu vedno povezane z ljubeznijo. V odnosu, v kakršnem sta Jezus in žena, prikazujejo erotični naboj tega prizora. Jezus sede na vodnjak in se začne pogovarjati s Samarijanko. Prelomi z judovskimi predsodki proti Samarijanom in pravili, ki so določala odnos med moškim in žensko. Od judovskega moškega, predvsem od rabina, kakršen je bil Jezus, je bila zahtevana stroga zadržanost naproti ženski, on pa se teh predpisov ne drži. Z ženo govori popolnoma svobodno, pogovor začneta s konkretno temo o črpanju vode, toda hitro preideta na živo vodo, ki se nenehno pretaka po nas. Jezus v ženi prebudi zanimanje za to vodo, ki je nikoli ne zmanjka in se pretaka po nas samih, zato ga prosi: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.« (Jn 4,15). Po tej prošnji pa Jezus izzove ženo: »Pojdi in pokliči svojega moža in pridi sem!« (Jn 4,16). Zdi se, da bo ta izziv prekinil pogovor, saj ni logične povezave z ženino prošnjo. Toda Jezus vedno bolj usmerja ženino hrepenenje na ljubezen, ki je kot izvir, ki nikoli ne presahne. Ko mu odgovori, da nima moža, ji Jezus reče: »Dobro si rekla: ›Nimam moža‹; kajti pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.« (Jn 4,17). Od vode preusmeri Jezus pogovor na ljubezen. Toda šest mož ni izpolnilo ženinega hrepenenja po resnični ljubezni. Šest je število nepopolnosti in vsakdana:

  • Na svatbi v Kani je bilo šest vrčev vode, ki jih je Jezus spremenil v vino. Sedmi vrč pa se odpre, ko Jezus na križu odpre svoje srce in razlije svojo ljubezen na vse ljudi.
  • Žena je imela šest mož, ki pa niso mogli potešiti njenega hrepenenja po ljubezni. Jezus je sedmi mož, ki ima srce in ki svoje srce odpre za nas na križu. Iz njegovega prebodenega srca tečeta kri in voda, podoba Božje ljubezni, ki izpolni naše najgloblje hrepenenje po ljubezni.

Od ljubezni do moža se njun pogovor naenkrat preusmeri na temo čaščenja. Zdi se, da je tudi zdaj prišlo do prekinitve pogovora, toda v resnici sodijo te tri teme skupaj:

  • Voda, ki pogasi mojo žejo, me privede do notranjega vira ljubezni.
  • Pri ljubezni najprej pomislimo na ljubezen med moškim in žensko.
  • Toda naša ljubezen je popolna šele takrat, ko častimo Boga, ko v molitvi pozabimo sami nase. Čaščenje je predanost Bogu, tu je predanost v ljubezni popolna.

V človeški ljubezni doživljamo izpolnitev in razočaranje, očaranost in ranjenost. Tako tudi naša človeška ljubezen kaže pot do Božje ljubezni, ki šele izpolni naše najgloblje hrepenenje po ljubezni. Toda tudi ta Božja ljubezen potrebuje izkustvo človeške ljubezni, sicer postane bleda in brez strasti. Erotični pogovor med Jezusom in Samarijanko pripelje oba do vrhunca duhovnosti, ki je predanost v čaščenju.
Cerkev je na ta odlomek o Samarijanki vedno gledala kot na evangelij krsta:

  • Krščeni smo z vodo, ki nas ne samo očisti, ampak nas še bolj poveže z notranjim virom Svetega Duha.
  • Podarja nam zaupanje, da se ne bomo izsušili, da ne bomo preutrujeni, ker črpamo iz neizčrpnega Božjega vira.

Prav v našem času, ko so premnogi ljudje izčrpani, ker zajemajo iz kalnih virov, je ta odlomek zelo aktualen. Krščene ljudi bi rad spomnil, naj črpajo iz notranjega vira, iz vira Svetega Duha, ki deluje v nas: »Voda, katero mu bom dal, (bo) postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« (Jn 4,14). Če pijemo to vodo, se ne utrudimo. Toda krstna voda, v katero se ‘potopimo’, nam pokaže, da lahko iz tega notranjega vira črpamo le, če najprej umremo, če odvržemo svojo staro identiteto. Kaj pomeni to danes za nas? Notranjega vira ne moremo koristiti, kadar bi se nam zahotelo. Ta izvir deluje takrat, ko odmremo za svoj Jaz, ko svoj Ego potopimo in lahko izplavamo kot novi ljudje, ljudje, ki zaupajo Bogu, ne pa merilom tega sveta – uspehu in neuspehu, bogastvu in revščini, priznanju in odklonitvi.

Osebne vaje
Tiho sedi in prav počasi izdihuj. Svoje dihanje poveži z Jezusovo molitvijo:

  • Pri vdihu naj se v tvoje srce izlijejo besede »Gospod Jezus Kristus«.
  • Pri izdihu si predstavljaj, kako te prošnja »Usmili se me!« popelje skozi vse skrbi in strahove, skozi ves nemir in površnost na dno tvoje duše. Tam izvira notranji vir Svetega Duha.
  • Predstavljaj si, da se sveža voda iz tega vira pretaka skozi tvojo dušo in tvoje telo. Tako se boš počutil osvežen in napolnjen z novo močjo. Izginil bo strah pred izčrpanostjo in za to ti ni treba nič storiti. V tebi se vse pretaka in počutiš se resnično živ.

 

iz knjige A. Grun, Oče odpusti jim (vodnik za postni čas). Ognjišče. Koper. 2014.
izbira in pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Zakladnica molitve 2 39Ko življenje poganja korenine
in ko upanje poganja cvetove,
ko ljubezen rodi sadove
in na zemlji raste mir,
tedaj se je nebo dotaknilo zemlje
in naša zemlja je začutila nebesa.

Ko lepa beseda prekine molk
in se v trpljenju oglasi pesem,
ko dobri kruh poteši lakoto
in bistra voda pogasi žejo,
tedaj se je nebo dotaknilo zemlje
in naša zemlja je začutila nebesa.

Ko se nam Bog prikaže kot človek
in ko Otrok postane Kralj,
ko nas zvestoba med seboj poveže
in ko se ljudje ljubimo med seboj,
tedaj se je nebo dotaknilo zemlje
in naša zemlja je začutila nebesa.

Ko svetel dan prežene noč
in se mrzel led na soncu topi,
ko nam prijazna luč kaže pot
in vse strahove prepodi,
tedaj se je nebo dotaknilo zemlje
in naša zemlja je začutila nebesa.

R. Backer, Pogled v nebo, v: Ognjišče 2 (2019),105.

 

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

 

 

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

kuharica

Zmeraj sestra VendelinaKuharica s. Vendeline se je v preteklosti priljubila kuharjem in gospodinjam, saj odraža bogastvo in raznolikost slovenske kuhinje. Njena preprostost in bogastvo jo priporočata tudi danes tistim, ki že znajo kuhati in tistim, ki bi se te ‘umetnosti’ radi naučili. Knjigo smo ponatisnili pri Ognjišču ... zdaj je spet z nami ob štedilniku največja učiteljica slovenske kuhinje s priljubljeno knjigo (kuharico) ... Po tavanju in iskanju med tujimi lonci se vračamo domov k prehrani, ki izhaja z naših vrtov, naših kuharskih receptov in našega okusa. Slovenci imamo izvirno kuhinjo, ki nas ohranja čile in zdrave.

    Marija Ilc, sestra Vendelina
    v sodelovanju z Edvino Novak
    ZMERAJ SESTRA VENDELINA
    400 strani, 18,5 x 24,5 cm,
    mehka vezava z zavihki
    cena 24,90 €

    * * *
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

Recepte, zbrane v knjigi, spremlja jasna razlaga in slika za sliko, ki nam olajšajo pripravo jedi. Edina prava prehrana za ljudi na tem koščku vesolja. Odprimo kuharico s. Vendeline, jo postavimo na pult k ognjišču in z ljubeznijo pristavimo lonec.

Za vse nas in za zmeraj ostaja naša učiteljica s. Vendelina.

Kuhanje se marsikomu zdi vsakdanje opravilo, od katerega smo odvisni, saj brez hrane ne moremo živeti. Toda kuhanje je tudi nekaj več, saj je vsak obed tudi srečanje. Vsak narod ima svoje značilne jedi. Tudi Slovenci.

Zmeraj sestra Vendelina 01Edvina Novak, urednica kuharic sestre Vendeline (in mnogih drugih) ... poudarja, da smo Slovenci lahko ponosni na svojo kuhinjo. V pogovoru za Ognjišče je najprej spregovorila o začetkih sodelovanja s sestro Vendelino (za izdajo prve knjige Kuharica sestre Vendelina (slovenska meščanska kuhinja):

S. Vendelina je imela v Repnjah pod Šmarno goro kuharske tečaje, ki so bili dobro obiskani. ...ko sem ustanovila svojo založbo, sem menila, da moram najti eno dobro avtorico in šla sem do s. Vendeline. Toda ona ni hotela niti slišati za knjigo.  ... Trikrat sem jo obiskala in ob njej je bila s. Nikolina, še mlada, nekakšna njena pripravnica, ki jo je spodbujala: »Pa dajte, zakaj pa ne bi izdali!«
Potem sem ji predlagala, da ne bo ona pisala, ampak ji bom pomagala in bom knjigo jaz uredila. Ona je bila strokovnjakinja za kuhanje, a seveda knjig ni pisala. Končno je pristala. In začelo se je sodelovanje. Da, začeli sva sodelovati in kar sedem let sem hodila k njej in sad tega so knjige, ki sem jih omenila, in one, ki so sledile. Prišla sem k njej. Imela je kupe papirjev z recepti, ogromno jih je znala na pamet. Pogovarjali sva se, kako bi kakšno stvar posodobila. Toliko let sem pripravljala knjige kuharic in kuhala, da sem vedela, če recept ‘drži’, če se po njem da skuhati. . Šlo je za dolgo trajajoče delo. V Repnje sem hodila z računalnikom. Običajno dvakrat na teden. Sestavljali sva jedilnike. Predelala sem jih. Morala sem paziti, da se recepti ne ponavljajo … Zelo lepo sva sodelovali.

Zakaj se je odločila še za izdajo druge kuharice Zmeraj sestra Vendelina, ki smo jo zdaj ponatisnili pri Ognjišču in jo tu predstavljamo?

Prva kuharica je bila zelo debela in brez slik. Ljudje so jo zelo lepo sprejeli. Zato sem potem predlagala, da naredimo kuharico za mlade, ki imajo radi slike in ki hočejo ‘videti’. Odbrala sem recepte, nato smo vse morali fotografirati. Pripravo rib je sicer prepustila meni, njej, rojeni Dolenjki priprava rib ni ravno dišala.

 

Zmeraj sestra Vendelina 02Sestra. Vendelina (Marija Ilc) se je rodila leta 1916 v Dolenjih Lazah pri Ribnici na Dolenjskem v družini z devetimi otroki, od katerih se jih je kar šest izbralo duhovni poklic: štiri dekleta so vstopila k šolskim sestram, ena sestra je postala karmeličanka, brat pa je postal duhovnik.
Osemnajstletna Marija je vstopila v noviciat šolskih sester v Mariboru in leta 1934 postala redovnica. V Mariboru je naredila šolo za učiteljico gospodinjskih šol in tečajev. Takoj je začela poučevati. Po vojni, ko je bilo delo sester ovirano, so jo poklicali na gospodinjsko šolo šolskih sester v Šentrupertu pri Velikovcu na avstrijskem Koroškem, kjer je ostala deset let.
Leta 1969 se je vrnila v Slovenijo, kjer je tudi vodila gospodinjske tečaje. Bila je hišna predstojnica, več mandatov tudi provincialna predstojnica. Od leta 1987 je živela na Brezjah, kjer je leta 2003 tudi umrla. V tem času je skupaj z Edvino Novak pripravila več knjig kuharic.

celoten pogovor z Edvino Novak, urednico kuharic, si lahko preberete v Ognjišču:
RUSTJA, Božo. Edvina Novak: Tudi kuhinja nas je oblikovala kot narod (Gost meseca). Ognjišče, 2020, leto 56, št. 10, str. 8-13.

pripravlja in izbira Marko Čuk

Kategorija: Knjižne izdaje založbe Ognjišče

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Umetnost pon zacenjanjaPosvetimo še še zadnji vrstici speva o stvarjenju človeka.
»Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moža in ženo ju je ustvaril.«


Ena od lastnosti “vsakega jaza” je moškost ali ženskost. Vsak od nas se rodi kot moški ali kot ženska. Ta danost, ki jo prejmemo ob spočetju, ima svoje posebnosti in vzajemnosti. Človeško življenje je sad srečanja moškega in ženske. Kdor to srečanje zanika, zanika življenje samo.

Vsak moški in ženska morata razumeti, da sta njuna moškost in ženskost posledica Božje odločitve in ‘vodni žig’ njune lepote. Bog ima moške in ženske lastnosti. Moški je Bogu podoben zaradi svoje moškosti, ženska pa zaradi ženskosti.
Moškost in ženskost sta poklica, ki ju razumemo samo v vzajemnem odnosu. Zgornja svetopisemska vrstica me kliče, da sprejmem moškost kot pustolovščino.

Ženske, ki so že po naravi bolj ponotranjene od moških, imajo globoko spoštovanje do življenja, začenši s spolnostjo. Veliko moških je do življenja neobčutljivih, žensk pa zelo malo, ker ga dobesedno nosijo v sebi.

Kakšen bi bil svet, če bi ženske izgubile ljubezen do življenja in ne bi več hotele rojevati otrok? Sploh ga ne bi bilo! In če bi jim zmanjkalo nežnosti do otrok in mož, kje bi jo ti lahko našli? Žensko srce je zmožno neskončne potrpežljivosti in neštetih drobnih pozornosti.
Ženske so po naravi bolj intuitivne, nežne, potrpežljive, skrbne, zveste in vztrajne od moških, ki pa so po drugi strani bolj zagnani, ustvarjalni, inovativni, zaščitniški in še marsikaj.
A tudi ženska lepota je lahko samo površinska in dekorativna, ki nič ne koristi, če je vir samovšečnosti.

Moža in ženo pa je ustvaril za odnos in združitev. Lahko rečemo, da jima je v gene zapisal ‘poročenost’. Kot rečeno, je človeško spočetje sad združitve moškega in ženske.
Če zgoraj omenjenih čudovitih reči ne počnemo kot “poročeni”, postanejo nerodovitne ali celo nevarne. Poročenost in združitev nista le za zakonce, temveč za vse. Vsako stvar lahko delam predano, kot bi bil z njo poročen, ali pa nezainteresirano. Pravimo, da je človek, ki je popolnoma predan svoji službi ali neki ideji, z njima “poročen”.

Kadar nekdo vstopi v zakon, se sozakoncu bodisi preda ali pa ne. Poročiti se pomeni vzeti zakon in vse, kar k njemu sodi, za svoje, ne pa se držati na varni razdalji. Nekateri zakonci skupaj živijo že desetletja, a se nikoli niso resnično predali drug drugemu. Živijo kot “mož ali žena”, ne pa kot “mož in žena”.

Bog nas je torej poklical k poročenosti oziroma vzajemnosti. Drugim se lahko posvetimo, se z njimi zbližamo in združimo, ali pa jim ne pustimo blizu in sebično ohranjamo svojo neodvisnost in nedotakljivost. Taka dejanja nimajo nobene vrednosti.

Vsako človeško dejanje, ki ni odprto ljubezni in občestvenosti, je prazno in lažno. … (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

iz knjige DRAGOCENO DARILO ZGODB ... 152 strani, 11,5 x 20,5 cm, trda vezava;

* * *  Prelistajte    * * *  Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 7,90 €; s kartico zvestobe: 6,21 €

 Dragoceno darilo zgodb01
Post želi izprazniti naše srce slabih in nebistvenih stvari, da ga potem lahko napolnimo z dobrimi in z bistvenimi. Očistiti moramo dušo, da zahrepenimo po dostojanstvu, za katero nas je ustvaril Bog.

Posti se pri sodbi drugih,
raje skušaj odkriti Kristusa, ki v njih živi.

Posti se v besedah, ki ranijo,
napolni se s stavki, ki zdravijo.

Posti se nezadovoljstva,
napolni se z blagostjo.

Posti se nestrpnosti,
napolni se s potrpežljivostjo.

Posti se črnogledosti,
napolni se s krščanskim upanjem.

Posti se morečih skrbi,
napolni se z zaupanjem v Boga.

Posti se pritoževanja,
napolni se s hvaležnostjo.

Posti se pritiskov, ki te tlačijo,
napolni se z molitvijo, ki te dviga.

Posti se zamere,
napolni se z odpuščanjem.

Posti se samozadostnosti,
napolni se z odprtostjo za druge.

Posti se omejenosti zaradi svojih skrbi,
zavzemi se za širjenje Božjega kraljestva.

Posti se brezupa,
napolni se z vzpodbudo vere.

Posti se praznih misli,
napolni se resnic, ki vodijo k svetosti.

Posti se vsega, kar te oddaljuje od Jezusa,
napolni se z vsem, kar te z njim zbližuje.

Dragoceno darilo zgodb, 105.

pripravlja in izbira Marko Čuk

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

»Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« {Mt 27,46)
Misel je vzeta iz Matejevega in Markovega evangelija: »Okrog devete ure je Jezus zavpil z močnim glasom: »Eli, Eli, lemá sabahtáni? « to je: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Mt 27,46; Mr 15,34). Te besede nam pomagajo v naši zapuščenosti ali ko nas kdo zapusti. Ta prastrah vsi poznamo. Vsakemu od nas umirajo ljudje, ki nam veliko pomenijo. Pogosto pa nas zapuščajo tudi ljudje, ki se odvrnejo od nas. Jezusova zapuščenost vodi v globoko zaupanje, da je Bog z njim in da bo v Božjem objemu tudi ob smrti, in v gotovost, da bo njegova smrt, v kateri je do konca vztrajal v svoji ljubezni, postala odrešitev za človeštvo.
Oce odpusti jim03Kljub vsemu zaupanju, da nam bo Jezus ob koncu prišel naproti, kakor moli v tem psalmu, pa moramo tudi sami razmišljati ob tem kriku zapuščenosti. Če se je tudi sam Jezus v tistih trenutkih na križu počutil zapuščenega in je v tej notranji stiski glasno klical svojega Očeta, potem vabi s tem tudi nas, da svojo zapuščenost prepoznavamo oin o njej razmišljamo:

  • Pogosto se zgodi, da nas ljudje pustijo na cedilu. Ravno takrat, ko bi jih potrebovali, se umaknejo.
  • Bojimo se, da bi nas zapustili ljubljeni ljudje. Naš prijatelj, naš zakonec bi nas lahko zapustil.
  • Starši so nas pustili same, ko smo bili v največji stiski.
  • Ali nas je zapustil oče, ki se je ločil od družine.
  • Pa mati, ki je mnogo prezgodaj umrla

Takšni in podobni strahovi se venomer porajajo v nas. Psihologija govori o tem, da vsak od nas nosi v sebi zapuščenega otroka, ki zakriči takrat, ko nas postane strah, da bi nas kdo zapustil. Pogosto ta otrok zakriči že takrat, ko gre za vsakdanje slovo. Mnogi ljudje se s slovesom ne morejo soočiti, saj takoj začutijo v sebi zapuščenega otroka. Zato se slovesom izogibajo, čeprav s tem ne morejo potolažiti tega otroka v sebi. Z zapuščenim otrokom v sebi se moramo soočiti in ga izročiti zapuščenemu Jezusu. Le tako se lahko potolaži(mo). Jezusov krik nas opogumlja, da se soočimo s strahom v sebi:

  • Njegova lastna zapuščenost, ki se v molitvi spreminja v zaupanje, bi naj tudi naš strah spremenila v gotovost, da nas Bog nikoli ne zapusti.
  • Jezusova molitev pa nas tudi opominja, da se sami prav tako ne smemo zapustiti. Včasih bežimo pred seboj, ker ne zmoremo prenašati bolečine slovesa.
  • Toda kdor beži pred tem, se še veliko bolj boji, da ga bodo drugi zapustili. Občutek ima, da ga je zapustil še Bog, da ne pomaga, ko se vse zgrinja nadenj, ko neozdravljivo zboli, ko niti poklicno niti osebno ne gre več nikamor, ko vse grozi, da se bo končalo v slepi ulici ...

Samo če zberemo pogum, da v svoji tožbi kričimo k Bogu, se bo naša zapuščenost spremenila in z Jezusom bomo lahko izpovedali: »Moja hvalnica je v velikem zboru./. .. / Ubogi bodo jedli in se nasitili, hvalili bodo Gospoda tisti, ki
ga iščejo; naj vam oživi srce za vedno.« (Ps 22,26-27).

Osebne vaje:
Premisli, kdaj si bil zapuščen kot otrok.

  • Kdaj si občutil bolečino, da si zapuščen - ob smrti svojega očeta ali matere, ob ločitvi svojih staršev, ob selitvi v starosti, ko si pravkar našel prijatelje?
  • Ali si moral v bolnišnico kot otrok in si se tam počutil zapuščenega?
  • Ali pa si kot majhen otrok pogosto kričal in te nihče ni potolažil?
  • Kako se počutiš ob slovesu? Če je bil dopust lep, se zmoreš od kraja, prijateljev, ki so bili s teboj, lepo posloviti?
  • Kako pa ti gre na kak lep večer? Ali dolgo odlagaš slovo?
  • Ali če se moraš preseliti v drugo mesto, se resnično posloviš od ljudi? Ali pa se delaš, kot da slovesa ne bo?

Ponovno prekrižaj roke na prsih in objemi zapuščenega otroka v sebi. Predstavljaj si, da je ta zapuščeni otrok v tebi ves v bolečinah. Obrni se k njemu in mu reci: »Ne bom te več zapustil. Pri tebi bom ostal.« In
potem si predstavljaj, da Jezus v svoji zapuščenosti objame zapuščenega otroka v tebi, da je s teboj, te razume in tvojo zapuščenost spremeni v občutek varnosti

iz knjige A. Grün, Oče odpusti jim (vodnik za postni čas). Ognjišče. Koper. 2014.
izbira in pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Iz naših knjižnih izdaj

Zgodbe svetnikov in živali
Otroci so navadno navdušeni nad knjigami, v katerih nastopajo gozdne ali domače živali: medvedi, volkovi, jeleni, ... osli, psi, gosi, ptice, ribe ... In ko živali spregovorijo, njihove oči zažarijo. V tej knjigi so zbrane zgodbe (ne basni), ki pripovedujejo o izkušnjah prijateljstva in bratstva med svetimi možmi in ženami ter živalmi. Opisujejo odnos svetnikov (Anton Puščavnik, Anton Padovanski, Martin Porres, Egidij, Frančišek Asiški, Janez Bosko …) do živali in njihovo neizmerno ljubezen do Božjega stvarstva.
Naj vas in vaše najmlajše kratke zgodbe v knjigi Košuta, miš in lišček očarajo ter vas pospremijo k srečanju s svetniki in spoznavanju njihovih kreposti.

V knjigi Košuta, miš in lišček najdemo zgodbo o sv. Antonu, opatu in zaščitniku živali, ki pripovedujejo o svetniku, o prašičkih zdravilcih in o pujsku, ki se je spustil v pekel, da bi napravil nered. Sledi ji zgodba o sv. Karilefu in samici liščka (osatica), o nekem čudnem gnezdu, o potrpežljivem svetniku, pesmih in hvalnicah. Potem je tu zgodba sv. Martina iz Porresa, zdravnika živali, ki zna poskrbeti za odrezan rep, zmečkano tačko, zdelan uhelj, nenadno vročino ... Tu je tudi veliki zaščitnik živali sv. Frančišek Asiški, o njem v tej prvi njegovi zgodbi spregovorijo ptice, ki so zraven pri slavni pridigi. Med junaki zgodbe se pojavijo ribice, dva osla in vol. Sv. Frančišek nastopa tudi v zgodbi z volkom, ki je simbol strahu, podoba slabega, neusmiljen ... srečanje s svetnikom pa vse spremeni. Tudi zgodbo o medvedu najdemo na straneh te knjige, jezen je, lačen ... toda spet je vse drugače po srečanju s sv. Romedijem ... odslej bo na hrbtu nosil svetnika. V knjigi lahko preberemo tudi zgodbo sv. Serafina, o katerem se pogovarjajo živali ... zgodba sv. Egidija pripoveduje o velikodušni košuti, njenem mleku, lovcih, puščicah in božanju, ki premaga nasilje in krutost. Sveti Rok nastopa v zgodbi o gradu, strašni bolezni, vojni in najboljšem človekovem prijatelju ... Zgodba o sv. Riti je povezana s čebelami, ki prinašajo med za majhno punčko, sv. Farailda z zgodbo o gosi, ki je oskubljena, med oljem, soljo, žajbljem in rožmarinom - preživela ... zelo znana je tudi zgodba o ribah in sv. Antonu Padovanskem ... tu je še Antonova pripoved o lačni muli, ki zavrne svoj obrok hrane, in njenem gospodarju, ki je pravi osel. ... pa pripoved o reki, ki je ni mogoče prečkati, o skrivnostni živali, zvitem svetniku (sv. Frančišku iz Paole) in hudiču zidarju - zgodba presenečenja. ... zgodba sv. Garizima pa je že znana: kako majhen trn zaustavi močnega, strašnega leva. ... Za konec je tu še zgodba o sv. Janezu Bosku in sivčku ... (mč)

    Alberto Benevelli, Loretta Serofilli
    KOŠUTA, MIŠ IN LIŠČEK
    110 strani, 19,5 x 26 cm, trda vezava
    barvne ilustracije
    cena: 16,90 €

    * * *
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

Košuta, miš in lišček

 

avtorja o knjigi

V zadnjih desetletjih se je pozornost do sveta narave, še posebno do živali, občutno povečala. Nastale so številne skupine in društva, ki nas vabijo k zaščiti in spoštovanju vsake oblike življenja. Njihovi opomini so vedno pogostejši in velikokrat zvenijo kot novost. Toda od nekdaj so ljudje, ki so prehodili duhovno pot, doživljali, razglašali in potrjevali skladnost, povezanost in ljubezen do vseh bitij. V krščanstvu je bila ta razsežnost vedno prisotna in je danes še bolj aktualna. To potrjuje tudi veliko dogodkov iz življenja svetnikov. Na teh straneh vam želiva ponuditi nekaj zgodb, ki pripovedujejo o izkušnjah prijateljstva in bratstva med svetniki in živalmi. Odločila sva se, da prvoosebne pripovedi zaupava živalim, bitjem, ki so zaznavala in razbirala univerzalni jezik svetnikov in zmorejo vzpostaviti preprost in neposreden stik z najmlajšimi. Med zbiranjem podatkov in kasneje med pisanjem besedila sva opazila, da je veliko zgodb prepletenih z domišljijo in čeprav temeljijo na trdnih in jasnih zgodovinskih odkritjih, se zdi, kot da bolj sodijo v svet pravljic. Zagotovo vas bodo očarale in vas pospremile k srečanju s svetniki in spoznavanju njihovega značaja, ki ga označujejo moč, zvestoba, nežnost, odločnost, iskrenost, nedolžnost in preprostost.

iz vsebine:

SVETI FRANČIŠEK ASIŠKI IN PTICE

Jaz sem golob.
Živim tu zgoraj, v zvoniku. V zvoniku, ki se dviga nad mestom Assisi.
Poznam vsako streho, vsako palačo, vsako cerkev, vsako hišo, vsako bedno kočo. Od tod nadzorujem ceste, trge, ulice.
Vidim ljudi, kako se premikajo, hodijo gor in dol. Neprenehoma gor in dol. Smešni so, zabavni, zanimivi. V meni zbujajo radovednost, a med njimi je nekdo, ki najbolj pritegne mojo pozornost.
On.
»Frančišek, Frančišek!«
Slišite? Kličejo ga. Njegov oče je. Peter Bernardone.
Peter je trgovec.
Težko je zapustiti sanje in posteljo s toplimi odejami, a glas njegovega očeta je močan, krepak. Z njim se ne razpravlja.
Frančišek se hitro spusti po dolgih kamnitih stopnicah. V trenutku vstopi v trgovino. Stranke ga že čakajo. Frančišek se sklanja, nasmiha, svetuje, prodaja. Prodaja dragoceno blago, prodaja mehke in pisane tkanine.
Zadaj za hišo ga ponosno opazuje oče.
Prepričan je: Frančišek bo postal spreten trgovec.
Ampak ali je to res zanesljivo?
Jaz sem golob, poznam vse skrivnosti tega mesta.
Od zgoraj opazujem vse stvari.
Ko nihče ne opazi, vidim Frančiška, kako naskrivaj zapusti trgovino. Vidim ga, kako teče po temnih ulicah, se vzpne na mestno obzidje. Vidim njegove oči. Sledim njegovemu pogledu, ki se dviga nad polja, gozdove, griče, ki sega daleč, ki gre vedno dlje, vedno dlje, da bi dosegel nevidno.
Kaj iščeš, Frančišek?
O čem sanjaš?
Frančišek zavzdihne. Počasi sestopa z obzidja, vrne se v trgovino.
In jaz? Jaz mu sledim.
Jaz sem sova.
Prebudim se v mraku, ko gredo vsi spat. Sem zadržana. Mir in tišino najdem ponoči. Resnici na ljubo bi bilo bolje reči sem ju našla, saj je kar nekaj časa, kar sta se mir in tišina preselila drugam. Zakaj? Ker je trušč neznosen, ko gredo iz hiše trgovčev sin in njegovi prijatelji.
Poglejte jih, tam so, zbrani okrog mize v gostilni.
Na ognju pražijo meso, pijejo vino, se smejijo, pojejo.
Vpijejo, da bo prihodnost čudovita, da bodo svet imeli v rokah. Nad glasovi vseh se dviga glas Frančiška. Pripoveduje o svojem orožju, svojem konju, svojih podvigih. Kmalu bo odšel v vojno, postal bo zavojevalec, slava
bo njegova.
In kriči in se smeji.
Potem luč v gostilni ugasne. Veselje, luč in prijatelji se izmuznejo vzdolž ulic.
Končno malo tišine!
V temi je ostal samo Frančišek. Sliši se njegovo dihanje in bitje njegovega srca. Gleda v nebo. Še nikoli se mu ni zdelo tako veliko. Na milijone zvezd trepeta, utripa, sije.
Kaj se dogaja, Frančišek? Se čutiš majhnega?
Frančišek skloni glavo in gre v noč.
In jaz? Jaz mu sledim.

(...)

Frančišek se je vrnil k svojim bratom. Bratom, ki so pogosto boječi, negotovi, omahljivi. Vrnil se je k tem bratom, ki imajo srce vedno polno vprašanj. Kam moramo iti? Kaj lahko naredimo? Kakšni moramo biti?
Frančišek išče odgovor. Obrne se. In nas vidi.
Vidi nas, ki smo mu sledili vse življenje.
Golob, sova, vrana, vrabec, lastovka, štorklja, brglez, kukavica, vodomec, stržek, taščica in sokol.
In z nami je še veliko drugih: golobice, črne vrane, sredozemski kupčarji, liščki, meniščki, grlice, šoje, srake, kljunači, sove, čuki, ščinkavci, galebi, kosi, slavčki, rjavi škarniki, gosi, jerebice, race, prepelice, kanje, škorci, fazani,
drozgi, čopasti ponirki, skobci, orli, strnadi, škrjanci.
Veliko nas je. Zelo veliko. Prekrijemo ves travnik.
Frančišek pride k nam. Hodi med nami. Ko gre mimo, nas boža s svojo kuto in nam govori: »Sestre ptice, slavite in ljubite svojega Stvarnika, saj vam je dal perje, da se lahko oblečete in letite. Iz vas je naredil posebna bitja, ki lahko svobodno letajo po zraku. Ve ne sejete, ne žanjete, pa vendar vaš Stvarnik skrbi, da vam ničesar ne manjka. Pojdite zdaj, poletite!«
In kot velik oblak se dvignemo s tal.
Hitri vzponi, nenadni spusti, kroženje, visoki poleti.
Nebo napolnimo z letenjem in petjem.
Potem se jata razdeli in vsaka od nas odide po svoji nevidni poti. Svojo hvalnico, svojo pesem ponesemo po vsej zemlji.
Zdaj ima Frančišek odgovor za svoje brate: »Pojdite po svetu praznih rok. Bodite kot one. Svobodni kot ptice.«

Vsa bitja so ustvarjena iz nežne ljubezni Očeta,
ki vsakemu dodeli svoj prostor na svetu.
Celo kratkotrajno življenje najbolj nepomembnega
bitja je predmet njegove ljubezni.
papež Frančišek: Hvaljen bodi. Okrožnica o skrbi za skupni dom, 77

pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Knjižne izdaje založbe Ognjišče

Knjigo sestavlja 365 zgodb ali odlomkov, vsakega od njih pa spremlja misel, kratko spoznanje, prošnja, zahvala ... ki otrokom in odraslim pomaga osvetliti in razumeti svetopisemska sporočila in njihov pomen za vsakdanje življenje. To je knjiga, ki jo je dobro imeti doma "pri roki", saj jo lahko odpremo zjutraj, opoldne, zvečer ... danes, jutri, čez leta ... in z njo bodo svoje življenje obogatili tudi prihodnji rodovi. Nikakor ni to "otroška" knjiga ... to je družinska knjiga, družinsko Sveto pismo, po katerem lahko sežemo tudi takrat, ko hočemo moliti, premišljevati (zato je ob glavnem razmišljanju za določen dan tudi kratka molitev, ki jo lahko razširimo, ob njej razmišljamo, skupaj molimo, prosimo...)

Lahko pa Družinsko Sveto pismo prebiramo kot knjigo zgodb in na ta način obogatimo svoj dan ... V knjigi je tudi prostor, kamor lahko zapišete pomembne dogodke, odločitve, spoznanja iz svojega življenja

Ilustrirana knjiga omogoča, da je branje Svetega pisma lažje in dostopnejše, in včasih združi več poglavij katere od svetopisemskih knjig, da bi nam olajšala razumevanje.

Čeprav so zgodbe in odlomki iz Svetega pisma napisani prav za mlade bralce, temeljijo na pristnih prevodih in je vedno navedeno tudi, kje lahko najdemo izvirno zgodbo.

Branje Svetega pisma, osebno ali skupno … če smo mladi ali stari … je naša družina majhna ali velika, nam pomaga, da bolje poznamo Boga in razumemo, kaj je Njegova volja za naše življenje.

Branja se lahko lotimo od začetka do konca, po vrsti od prve do zadnje zgodbe, s pomočjo kazala na zadnjih straneh (navedeno spodaj) pa lahko izbiramo celotne zgodbe ali posamezne teme.

    Družinsko Sveto pismo
    Ilustrirana izdaja
    388 strani; 20 x 21 cm, celostranske barvne ilustracije
    redna cena 23,00 €

    * * *
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

Pomlad za dušo

– 365 kratkih zgodb – ena za vsak dan v letu …
– na novo in na kratko povedane svetopisemske zgodbe …
– branje zgodb lahko združite s priložnostmi za osebno ali skupno (zlasti družinsko)
   razmišljanje in molitev …
– vsaki svetopisemski zgodbi je dodana kratka molitev …
– prostor, kamor lahko zabeležite pomembne dogodke iz življenja otrok in družine …
– primerno darilo mladim družinam z otroki …

VSEBINA

1 Kaj je življenje?
2 Poznati Boga
3 Kaj je namen življenja?
4 Srečne družine
5 Prijateljstvo
6 Dobrota do revežev je bogoslužno dejanje
7 Koliko si želimo spoznati Boga?
8 Bog – naš veliki Stvarnik
9 Ali dobro skrbimo za Božje stvarstvo?
10 Mar ni čudovito, da Bog skrbi zame in zate?
11 Ustvarjeni, da bi bili Božji prijatelji
12 Ali zlahka prideš v skušnjavo, da bi delal slabe stvari?
13 Kaj narediš, ko se počutiš krivega?
14 Prevzeti odgovornost za odločitve
15 Je vedno enostavno narediti pravo stvar?
16 Se držiš pravil ali jih kršiš?
17 Bog je naše pribežališče
18 Kdo je Jezus?
19 Bo Bog dober z menoj?
20 Kdo je Sveti Duh?
21 Kaj počne Sveti Duh?
22 Je Sveto pismo pomembno?
23 Kako nam Bog govori?
24 Mora biti Božji ritem enak našemu?
25 Verjeti neverjetno
26 Smo pripravljeni sprejeti Božjo voljo zase?
27 Si želimo deliti z drugimi, kar je Bog storil za nas?
28 Kje je naše mesto v Božjem načrtu?
29 Smo kdaj v dvomih?
30 Ali Jezus lahko razume naše strahove in slabosti?
31 Bog je novico o Jezusovem rojstvu najprej oznanil preprostim delovnim ljudem
32 Kako si se počutil, ko si prvič srečal Jezusa?
33 Nam to, da poznamo Jezusa, prinaša veselje?
34 Slediti resnici
35 Se skušamo prikazati bolj dobrosrčne, kot smo v resnici?
36 Kakšna darila lahko podarimo Jezusu?
37 Si lahko predstavljaš, kako je biti begunec?
38 Za kaj skrbi starše?
39 Ali se veselimo časa, ko smo skupaj z Bogom?
40 Ima Bog načrt za nas?
41 Biti prijatelji z Bogom
42 Je kdo, ki ga zares ne maraš?
43 Delati, kar hoče Bog
44 Ali v našem življenju sije Božja ljubezen?
45 Se veseliš srečanja z Jezusom?
46 Bog vidi v naše srce
47 Rad daruješ?
48 Biti drugačen
49 Verjeti Bogu
50 Ko nas zadene nesreča
51 Si presenečen, ko Bog drži svoje obljube?
52 Ko Bog hoče, da deluješ …
53 Božji načrt za Abrahama
54 Se ti zdi težko čakati?
55 Bog nam daje moč, ko se čutimo šibke
56 Bog drži svoje obljube
57 Lepo sprejemati tujce
58 Koliko nam pomeni pravica?
59 Kako daleč bi šel, da bi zaščitil nekoga, ki je v potrebi?
60 Druženje s slabimi ljudmi
61 Abrahamovo zaupanje v Boga
62 Čemu bi se odpovedal zaradi Boga?
63 Abrahamova vera
64 Ko potrebuješ vodstvo …
65 Se Bogu zahvalimo za uslišane molitve?
66 Starši niso popolni …
67 Kako biti srečna družina
68 Božja družina
69 Pomembnost ljubezni
70 Je tvoja družina popolna?
71 Starši in otroci
72 Si se kdaj zlagal?
73 Si kdaj kaj ukradel?
74 Kaj moramo storiti, ko se naši odnosi pokvarijo?
75 Neverjetna Božja ljubezen
76 Ali lahko rečemo, da je živi Bog tudi naš Bog?
77 Bog je dober!
78 Moč ljubezni
79 Kako se spoprijemaš z velikimi razočaranji?
80 Vzponi in padci v življenju
81 Nas ljudje lahko imajo za sebične?
82 Ali so v tvojem življenju prekinjeni odnosi, ki jih nikoli nisi uredil?
83 Se zlahka razjeziš?
84 Ničesar ne pridobimo, če smo v skrbeh …
85 Blagoslovi in slabe stvari
86 Božji blagoslovi
87 Bog je onstran našega razumevanja
88 Si kdaj hotel zbežati pred Bogom?
89 Preroki niso bili popolni
90 Postaviti druge na prvo mesto
91 V varnih Božjih rokah
92 Ali molimo le, ko gre vse narobe?
93 Zakaj se bojimo drugim ljudem govoriti o Bogu?
94 Kaj pomeni kesati se?
95 Si kdaj hotel koga spraviti v težave?
96 Si kdaj želel biti kdo drug?
97 Bi lahko koga tako sovražil, da bi mu želel slabo?
98 Kako dobro se poznaš?
99 Se sesuješ, ko gredo stvari narobe, ali skušaš iz njih potegniti najbolje?
100 Ob pravem času na pravem mestu
101 Gledati in čakati
102 Naše mesto v sestavljanki
103 Ali nas težke preizkušnje spremenijo na bolje?
104 Verjameš, da ima Bog načrte za tvoje življenje?
105 Si kdaj v skušnjavi, da bi se maščeval ljudem, ki so te prizadeli?
106 Ali veš, kako je počutiti se kriv?
107 Ali dvomimo, da Bog skrbi za nas?
108 Kako daleč si pripravljen iti, da zaščitiš nekoga, ki ga ljubiš?
109 Se še vedno spominjaš koga, ki te je kakorkoli ranil?
110 Bog pozna naše slabosti
111 Družine so pomembne
112 Bog, ki rad daje
113 Ko se ljubezen ohladi
114 Pridite k Bogu!
115 Bog vse Zemlje
116 Pripadati Bogu
117 Okusi in spoznaj, da je Bog dober
118 Bodi pošten v vsem, kar delaš
119 Ali zaupamo Bogu svojo prihodnost?
120 Ko se zgodijo slabe stvari …
121 Kako nas vodi Bog?
122 Vsi smo različni
123 Ali je prav vrniti milo za drago?
124 Ko je na poti ovinek …
125 Ko Bog govori …
126 Bog nas potrebuje!
127 Ko poslušnost povzroča bolečino
128 Bog je potrpežljiv
129 Kako dobro poznamo Boga?
130 Ali ljubimo Boga, ker je dober ali zato ker nas je strah?
131 Koliko priložnosti potrebujemo, da zaupamo Bogu?
132 Kako se počutimo, ko se stvari okrog nas spremenijo?
133 Ko nas je strah …
134 Ali smo ljudje, ki se pritožujejo?
135 Ali zaupamo Bogu, da bo vsak dan poskrbel za nas?
136 Kako naj živimo tako, kot od nas hoče Bog?
137 Kako naj Bogu pokažemo, kako močno ga ljubimo?
138 Bog ve, kakšni smo
139 Kako hitro pozabimo na svoje dobre namene?
140 Si na Božji strani?
141 Bog nam pušča izbiro
142 Izpolnimo svoj del obljube
143 Skok vere
144 Se hočemo prilagoditi množici?
145 Je dovolj reči oprosti?
146 Jezus ni bil navaden človek
147 Ali se zlahka vdamo?
148 Ali Jezusa zanimajo vsi dogodki v našem življenju?
149 Življenje v polnosti
150 Ali poslušamo Boga tudi, ko nam ni všeč, kar pravi?
151 Boš prišel in mi sledil?
152 Kako lahko pomagamo ljudem, da srečajo Jezusa?
153 Zakaj Jezus ozdravlja ljudi?
154 Če bi danes Jezus prišel v tvojo ulico – bi bil rad tam?
155 Misli in dejanja
156 Ljubeznivo ravnati z ljudmi
157 Biti dober na skrivaj …
158 Kako naj molim?
159 Lahko kar naprej molim za isto stvar?
160 Ali te kdaj skrbi?
161 Ali verjameš, da Bog skrbi zate?
162 Na Božji ali na človeški način?
163 Poslušati Boga
164 Bog nam daje moč in pogum
165 Ali sodiš ljudi po tem, od kod prihajajo?
166 Božja moč
167 Uporabimo zdravo pamet
168 Šteti naše blagoslove
169 Ali kdaj čutiš, da je to, kar moraš storiti, pretežko?
170 Ali rad držiš obljube?
171 Deli svojo vero
172 Se ti zdi lahko poslušati Boga?
173 Koliko smo pripravljeni narediti, kar nas prosi Bog?
174 Ima Bog delo zate?
175 Kako močna je tvoja vera?
176 Pravi ljudje za pravo delo
177 Ali je vse, kar naredimo, zato da ugaja Bogu?
178 Ali pozabimo, kaj je Bog dobrega storil za nas?
179 Kako dobro se poznaš?
180 Se ti zdi težko biti nesebičen?
181 Delaj, kar je prav
182 Kaj bi storil Jezus?
183 Kaj je za Boga pomembneje: kaj verujemo ali kaj delamo?
184 Nihče ne ve, kaj skriva prihodnost
185 Kako zvesti smo ljudem, ki jih ljubimo?
186 Ali Bog danes vodi naše korake?
187 Božja skrb in zaščita
188 Ima Bog načrte za dobro?
189 Večna Božja ljubezen
190 Smo vedno pripravljeni pomagati drugim?
191 Osupljiva vera
192 Ali skrbimo za ljudi tako, kot to dela Bog?
193 Božje darilo odpuščanja
194 Postaviti Boga na prvo mesto
195 Zaupati Bogu
196 Ali prosimo Boga, naj pomaga drugim?
197 Jezusova drugačnost
198 Kakšna je Božja ljubezen?
199 Je vredno govoriti ljudem, da poznamo Jezusa?
200 Si kdaj naredil kaj slabega?
201 Pomembnost upanja
202 Ali se kdaj pogajamo z Bogom?
203 Ko so molitve uslišane …
204 Ali pričakujemo, da nam bo Bog govoril?
205 Ali verujemo, da Bog hoče, kar je najbolje za nas?
206 Ali hočemo biti kot vsi drugi?
207 Prositi za vodstvo
208 Kako boš odgovoril, če te bo Bog poklical k veliki nalogi?
209 Moč za spremembo
210 Bog ne obupa nad nami
211 Ali vedno hočeš ravnati po svoje?
212 Ali sodimo ljudi po zunanjosti?
213 Bog presenečenj
214 Božja dobrota
215 Kakšna bodo nebesa?
216 Drugačnost, ki jo zaznamuje vera
217 Je naša vera več kot le besede?
218 Ali zaupamo Bogu, da nam bo pomagal?
219 Nam poznati Boga prinaša veselje?
220 Si kdaj želel imeti kaj, kar pripada komu drugemu?
221 Lahko sprejmeš napake, ki si jih storil?
222 Si lahko odkrit, ko govoriš z Bogom?
223 Se kdaj bojiš, da ti bo Bog obrnil hrbet?
224 Naučiti se odpustiti samemu sebi
225 Kakšen je Bog?
226 Kaj mora Bog odpustiti v tvojem življenju?
227 Kako Bog blagoslovi ljudi, ki ga postavijo na prvo mesto?
228 Ali uporabljamo darove, ki nam jih je dal Bog?
229 Kje prebiva Bog?
230 Kaj lahko darujemo Jezusu?
231 Se ti zdi težko zaupati Jezusu?
232 Kako pokažem, da ljubim Boga?
233 Moram pomagati vsakomur, ki me potrebuje?
234 Boljši sem od tebe!
235 Naučiti se odpuščati
236 Na kakšen način je Jezus dobri Pastir?
237 Si se kdaj počutil tako izgubljen, da si mislil, da se niti Bog ne zmeni zate?
238 Velika Božja ljubezen
239 Ali misliš tako, kot govoriš?
240 Zaklad v nebesih
241 Kaj hoče Bog od nas?
242 Kaj je najpomembnejše v življenju?
243 Kaj se zgodi, ko storimo kaj, česar se sramujemo?
244 Preživeti čas z Bogom
245 Koga bo Bog sprejel v svoje kraljestvo?
246 Kako pogosto se zahvalimo Bogu?
247 Kakšna oseba si?
248 Ali lahko živimo večno?
249 Ali Jezusa skrbi, ko trpimo?
250 Ali si vzamemo čas za druge?
251 Se je kaj postavilo vmes med nas in Boga?
252 Kaj nas ovira, da bi Boga prosili za pomoč?
253 Ko je Zahej srečal Jezusa, se je njegovo življenje spremenilo
254 Bog nam vedno da drugo priložnost
255 Bog skrbi za svoje otroke
256 Prijeti Boga za besedo
257 To je tvoja krivda!
258 Izberi, koga boš častil!
259 Bog je velik!
260 Si se kdaj počutil, kot da te nihče ne razume?
261 Spoštuješ starejše?
262 Obstajajo meje v naši dobroti do drugih?
263 Ali se trudimo zaslužiti Božje usmiljenje?
264 Koga izbere Bog, da mu služi?
265 Bog nas pozna
266 Nekaj lepega za Boga
267 Kako se odzovemo, ko slišimo Božje besede?
268 Temni dnevi, temne noči
269 Imamo čut za naš namen?
270 Branimo tiste, ki nimajo glasu?
271 Brez meja
272 Znamo iz slabega potegniti najbolje?
273 Ali sprejeti Božji blagoslov pomeni, da se nam ni treba potruditi?
274 Sanje in videnja
275 Za kaj nam Bog daje darove?
276 Kako se počutimo, ko Bog odgovori na naše molitve?
277 Ali resno jemljemo, kar nam govori Bog?
278 Verjamemo, da Bog lahko dela čudeže?
279 Koliko cenimo svete predmete?
280 Če bi nas Bog postavil na preizkušnjo, kaj bi odkril?
281 Si bil kdaj ljubosumen na to, kar imajo drugi?
282 Bi sprejel napačno odločitev, če bi ti laskali?
283 Misliš, da lahko zaupaš Bogu?
284 Lahko Bog deluje preko ljudi,
ki ne delijo naše vere?
285 Naučiti se čakati …
286 Ali moliš za svoje voditelje?
287 Kaj je češčenje?
288 Kaj se bo zgodilo ob koncu časov?
289 Kaj je tisto, zaradi česar je Bog razočaran nad nami?
290 Kako to, kar govorimo in delamo, kaže, kakšni smo v resnici?
291 Ali raje sledimo velikemu junaku ali nekomu, ki je dober in prijazen?
292 Prava vera – ali le predstava?
293 Koliko smo pripravljeni vrniti Bogu?
294 Ko te prijatelji razočarajo …
295 Kralj, ki služi
296 Sem lahko tisti, ki izda Jezusa?
297 Je v nebesih prostora za vse?
298 Kako naj delamo, kar je res vredno?
299 Kakšno spremembo naredi Sveti Duh?
300 Spomni se me
301 Ne mislite nase!
302 Jezusova bitka
303 Izdajalski poljub
304 Pravi prijatelji?
305 Si kdaj koga zelo razočaral?
306 Ko dobri ljudje ne storijo ničesar …
307 Jezusovo trpljenje
308 Ali bo vsem odpuščeno?
309 Misliti na druge
310 Jezusova ponižnost
311 Ali smo kristjani samo ob nedeljah?
312 Poznati Jezusa
313 Kdo hočemo biti?
314 Zakaj je Jezus umrl?
315 Tvegati za Jezusa
316 Deliš z drugimi, kar si se naučil?
317 Videti pomeni verovati …
318 Jezus vse spremeni
319 Srečati Jezusa
320 Si rad v družbi drugih vernikov?
321 Je Jezus spremenil tvoje življenje?
322 Jezus nas razume
323 Ti je všeč čakati?
324 Sem dovolj dober, da grem lahko v nebesa?
325 Kaj pomeni biti kristjan
326 Moč delati dobro
327 Peter, spremenjena oseba
328 Velika družina
329 Si kdaj rekel kaj, česar ne bi smel?
330 Več kot to, za kar smo prosili …
331 Nepričakovane posledice
332 Ali ni vredno deliti dobrih novic?
333 Živeti, kot je učil Jezus
334 Resnica boli
335 Ko so ljudje prepričani, da imajo prav
336 Ali izkoristimo vse priložnosti, ki nam jih da Bog?
337 Bog nas potrebuje!
338 Kaj je tisto, s čimer prizadenemo Jezusa?
339 Na kakšen način deluje molitev
340 Ko je zaupati Bogu težko …
341 Kaj se zgodi, ko srečamo Jezusa?
342 Bogu v molitvi prinesti težave
343 Vera vodi v dobra dejanja
344 Moč ljudi, ki molijo
345 Ima Bog ljubljence?
346 Ali ceniš svobodo, da lahko častiš Boga?
347 Smo pripravljeni na odgovore, ki nam jih daje Bog?
348 Lahko slaviš Boga, tudi ko gre vse narobe?
349 Si kdaj kakemu neznancu govoril o svoji veri?
350 Bi se vdal, če bi se ti ljudje posmehovali zaradi tvoje vere?
351 Kako lahko je zate zaupati Bogu?
352 Si pripravljen delili Božjo ljubezen z ljudmi, ki jih srečaš?
353 Kaj je zate najpomembnejše?
354 Kako lahko Bogu pokažemo, da ga ljubimo?
355 Delati vsi skupaj
356 Potrebujemo drug drugega
357 Kaj je najpomembnejši dar?
358 Kakšna je resnična ljubezen?
359 Lahko ljudje v nas vidijo Jezusa?
360 Kaj hoče Bog?
361 Kako lahko pokažemo, da je v našem življenju Bog?
362 Kako ravna Bog z nami, s svojimi otroki?
363 Si se kdaj hotel vdati?
364 Kako zelo ljubimo Boga?
365 Nadaljujmo svojo pot …

pripravlja in izbira Marko Čuk

Kategorija: Knjižne izdaje založbe Ognjišče

Zajemi vsak dan

Zapoved, glejte, ta je moja, / da ljubite se med seboj. / Iz tega bodo vsi spoznali, / da ste hodili za menoj.

(Andrej Praprotnik)
Četrtek, 28. Marec 2024
Na vrh