iz knjige DRAGOCENO DARILO ZGODB ... 152 strani, 11,5 x 20,5 cm, trda vezava;

* * *  Prelistajte    * * *  Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 7,90 €; s kartico zvestobe: 6,21 €

Z RAZUMOM
»Ljubi Gospoda, svojega Boga ... z vsem mišljenjem« (Mt 22,37).

NEGUJ misel na Boga in njegovo dobroto: On naj bo središče tvojih misli in načrtov. Z njim in v njem misli nase in na druge.
VARUJ se praznih in sovražnih misli o bratih in sestrah.

Z OČMI
»Če je tvoje oko čisto, bo svetlo vse tvoje telo« (Mt 6,22).

OČIŠČUJ svoj pogled in glej stvari, ljudi in svet s čistimi in dobrohotnimi očmi.
NE GLEJ hudobno in obsojajoče, izogibaj se podob in predstav, ki ti ne pomagajo k rasti.

Z UŠESI
»O Izrael, ko bi me poslušal« (Ps 81,9).

POSLUŠAJ Božjo besedo, prisluhni sestri ali bratu, ki ti želi nekaj povedati, te česa prositi ali pa čuti potrebo, da bi se ti lahko zaupal.
IZOGIBAJ se praznih in nekoristnih pogovorov in zlobnih namigovanj.

Z USTI
»Če boš izrekal tehtne besede, nič plehkega, boš kakor moja usta« (Jer 15,19).

ODPRI svoja usta ter slavi Boga v osebni, družinski in občestveni molitvi. Vsak dan skušaj najti dobrotno besedo za svoje bližnje.
IZOGIBAJ se slabih besed o tistem, ki ti povzroča bolečine.

Z OKUSOM
»Kako sladki so mojemu nebu tvoji izreki,
bolj kakor med mojim ustom« (Ps 119,103).

OKUŠAJ Božjo besedo in uživaj hrano z zmernostjo in hvaležnostjo Bogu in tistemu, ki ti jo je pripravil.
ODPOVEDUJ se vsaj malo hrani, pijači, kajenju, radiu, televiziji, telefonskemu klepetu, GSM sporočilom, internetu ...

Z ROKAMI
»Ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici« (1Jn 3,18).

POMAGAJ vsakemu, ki te prosi, pošteno in zvesto opravljaj svoje delo, po svojih močeh pomagaj tistim, ki so v potrebi.
IZOGIBAJ se lenarjenja, brezdelja, zapravljanja časa.

Z NOGAMI
»Moji koraki se držijo tvojih steza,
moje noge ne omahujejo« (Ps 17,5).

HODI po poteh pravičnosti, ljubezni in miru ter skupaj z Marijo prinašaj ljudem radost novega življenja v Kristusu.
IZOGIBAJ se krivičnih poti, ne bodi drugim v spotiko in pazi, da sam ne padeš.

S SRCEM
»Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, ... in svojega bližnjega kakor samega sebe« (Mt 22,37).

TVOJE SRCE naj bo čuteče do vsakega človeka, posebej do tvojih najbližjih, domačih. Prisluhni Gospodu, in karkoli ti poreče, stori (prim. Jn 2,5). »Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč in tvoje zdravje se bo hitro razcvetelo«
(Iz 58,8).
IZOGIBAJ se nevarnosti, da tvoje srce zajame zlo ... Če pa se to zgodi, srce čim prej očisti s kesanjem ali spovedjo.

B. Rustja (Povejmo z zgodbo):
v knjigi: Dragoceno darilo zgodb, Ognjišče, Koper, 2014, 107-109.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

Tretja Jezusova misel na križu:

»Žena, glej, tvoj sin!« »Glej, tvoja mati!« (Jn 19,26)

Tretja Jezusova misel na križu je iz Janezovega evangelija. Namenjena je Jezusovi materi in najljubšemu učencu. Besede, ki jih govori obema, so namenjene tudi nam, da bi izgubili strah pred osamljenostjo. Ta strah danes preganja mnoge ljudi, ki ne znajo biti sami. Vedno potrebujejo koga ob sebi, nenehno morajo telefonirati ali izmenjavati misli po računalniku. Kontakt z drugo osebo je zanje edina pot, da pozabijo na strah pred osamljenostjo. Toda to ne reši njihovega strahu. Beg jih ne reši pred njim, ampak ga še poglobi. Venomer jih je strah, da bi se na tem begu morali kdaj ustaviti, zato jih preplavljajo občutki osamljenosti. In kako bi naj te preproste Jezusove besede pregnale naš strah pred osamljenostjo? Poglejmo si natančneje ta prizor.

Vsi razlagalci Svetega pisma so si edini, da ima prizor, v kateri Jezus izroči svoji materi najljubšega učenca kot sina, njemu pa Marijo za mater, simbolni pomen. Vprašanje je samo, kako to simboliko razumemo.

• Ena razlaga je, da je Marija podoba judovske skupnosti, Janez pa poganske.
• Drugi vidijo v Mariji podobo Jezusove družine, ki hodi skupno pot z apostoli.
• V tej sceni pa lahko vidimo tudi združevanje nasprotij: moški je izročen ženski, ona pa njemu. Moški naj vzame žensko v svojo hišo. V grščini je uporabljen izraz ‘eis ta idia’, kar pomeni ‘v svoje’ (Jn 19,27), v notranjost samega sebe, v svoje srce.
• Na križu se združujejo nasprotja: Bog in človek, moški in ženska, Judje in pogani.
• Ne postajajo eno le na zunaj, ampak predvsem notranje. Moško in žensko, judovsko in pogansko, pobožno in posvetno, Božje in človeško postajajo v mojem srcu eno.
  In ta enost v meni je pogoj, da premagam strah pred samoto. Če sem s samim seboj eno, se ne počutim osamljen. Pomirjen sem s seboj. Ljudje, ki čutijo osamljenost, so izgubili stik s samim seboj. Potrebujejo drugega, da se sploh začutijo.

Pri evangelistu Janezu so moški vedno v konfliktu z Jezusom, prizori z ženskami pa so vedno prizori ljubezni:

• Začne se s poroko v Kani, kjer je prisotna Marija. Prizor nam govori, da je Bog z učlovečenjem svojega Sina sklenil z nami ljudmi poroko in da našo neužitno vodo spreminja v vino. Vino v šestih velikih vrčih pomeni polnost ljubezni, ki nam priteka s Kristusom.
• Pogovor Jezusa s Samarijanko se vrti okoli ljubezni.
• Pred vhodom v Jeruzalem mazili Marija Jezusove noge z dragocenim oljem. Jezusu razsipava svojo ljubezen.
• Pod križem stojijo ob Jezusu štiri žene, ki so do križa vztrajale v svoji ljubezni. In tukaj doživijo, kako Križani iz prebodenega srca razliva na vse ljudi svojo ljubezen.

Besede, ki jih Jezus govori Mariji in Janezu, so besede ljubezni, ki v nas objamejo vsa nasprotja. V Janezovem evangeliju je Jezus prikazal križ kot gesto objema: »In ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.« (Jn 12,32). Jezus nas objema z našimi nasprotji, ki jih pogosto ne moremo uskladiti. Če se mu pustimo z njimi objeti, se bomo pomirili s seboj in strah pred osamljenostjo se bo izgubil. Potem zaslutimo, da smo v osamljenosti z vsem eno, z vsemi ljudmi in z Bogom. V tej enosti se izgubi strah pred osamljenostjo: nismo več sami, saj smo eno z vsem.
• Jezus izroči svoji materi najljubšega učenca kot sina in njemu Marijo za mater. Mati in sin sta osebi odnosa. Mati si vedno za druge in sin je vedno navezan na mater. Na križu je torej jasno, da smo resnično ljudje šele takrat, ko smo v odnosu z drugimi.
• Istočasno je križ, pod katerim sta združena Marija in Janez, znamenje upanja, da je po njem ozdravljeno tudi naše življenje brez odnosov; da bomo tudi sami sposobni za odnos, v katerem je treba vedno usklajevati nasprotja in tako postajati eno, če bomo pomirili nasprotja v sebi.
Trpljenje zaradi osamljenosti kaže pogosto na pomanjkanje odnosov: nismo v odnosu s samim seboj, ne z Bogom, ne z drugimi in prav zato se počutimo sami. Osamljenost pa ni več boleča, če smo tudi takrat, ko smo sami, v pravem odnosu – s seboj, z ljudmi, ki jih nosimo v srcu, s stvarstvom in z Bogom, Stvarnikom vsega bivajočega.

Osebne vaje
Predstavljaj si križ in prekrižaj roke na prsih. Nato si predstavljaj:

• Kakor me objema Jezus na križu, tako sedaj objemam svoje kreposti in svoje slabosti, zdravo in bolno v sebi, pobožno in brezbožno, svetlo in temno, popolno in razbito, moško in žensko, mlado in staro, živeto in neizživeto, zavestno in podzavestno.
• V tej drži lahko podoživljaš Jezusove besede: »Žena, glej, tvoj sin!« »Glej, tvoja mati!« Morda čutiš ob tem globoko enost. Eno si s preteklostjo – 'tvoja mati'; in eno si z bodočnostjo, ki te čaka – 'tvoj sin’.
• Sedaj si pomirjen, če si podoživel ta trenutek. Čas je resnično izpolnjen, zato se lahko zgodi osvoboditev in ozdravitev. Bog v tebi vse povezuje, ves si ozdravljen.

iz knjige A. Grün, Oče odpusti jim (vodnik za postni čas). Ognjišče. Koper. 2014.
izbira in pripravlja Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Dal sem vam roke,
da bi drug drugega objeli.
Odkod so prišle pesti?

Dal sem vam noge,
da bi šli drug k drugemu.
Zakaj se torej ne zganete?

Dal sem vam oči,
da bi se drug drugemu nasmehnili.
Zakaj se tako mrko držite?

Dal sem vam ušesa,
da bi drug drugega slišali.
Zakaj delate toliko hrupa?

Dal sem vam govorico,
da bi si kaj lepega povedali.
Zakaj tako neprijazno molčite?

Dal sem vam srce,
da bi bili drug drugemu blizu.
Zakaj ste se drug
tako oddaljili drugemu?

Dal sem vam svojo ljubezen,
da bi mogli sproščeno živeti.
Zakaj ste postali tako malodušni?

Dal sem vam svobodo,
da bi mogli biti srečni.
Zakaj ste se obdali z zidovi?

Dal sem, da je Jezus postal človek,
da bi vedeli, kaj je človečnost.
Zakaj ste ga pribili na križ?

R. W. Federsel, Molitev, v: Ognjišče 3 (2013), 3.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 € 

Gospod, vsako jutro
se napove tvoje sonce.
Žarki svetlobe zasijejo na nebu,
potem pa vzide nad obzorjem
prijazna plošča sonca,
ki vse stvari oblije z zlatom.
Noč je prešla,
tema je pozabljena.
Nov dan se začenja,
novo življenje, novo upanje.
Zvestoba ljubljenega človeka
je kot sončni vzhod,
ki se vedno vrača.
Še bolj trdno pa se lahko
vedno zanesem nate, Gospod.
Nikoli me ne pustiš samega.
Sonce, ki vedno znova
vzhaja in prepodi temo noči,
mi vliva vero in zaupanje
in okrepi moje moči..

N. N., Iskra, v: Ognjišče 4 (2013), 29.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

Papež Frančišek je na praznik Brezmadežne, 8. decembra 2020, v spomin na 150-letnico razglasitve sv. Jožefa za zavetnika svete Cerkve, izdal apostolsko pismo Patris corde (Z Očetovskim srcem), s katerim je leto 2021 posvetil sv. Jožefu. Msgr. Jože Kužnik, kancler CE škofije, je pripravil trideset premišljevanja (za vsak dan v mesecu) in jih namenil svetniku, ki mu je nebeški Oče zaupal v varstvo in vzgojo svojega učlovečenega Sina. Razmišljanja je poimenoval "vrtnice", čeprav je pobožnost s tem imenom običajno (junija) namenjena čaščenju presvetega Srca Jezusovega in njegove ljubezni, ki se je dokončno razlila iz njegovega prebodenega Srca na križu.
Sveti Jožef je, poleg Marije, postavil temelje Jezusovi človečnosti, njegovemu čustvovanju in tudi delovanju. V vrtnicah spoznavamo ljubezen svetega Jožefa, rednika in varuha Sina Božjega, da bomo bolje razumeli tudi ljubezen, ki jo Jezus naklanja nam. Kot častimo presveto Srce Jezusovo in brezmadežno Srce Device Marije, tako se radi zatekajmo tudi k prečistemu srcu svetega Jožefa. Iz njegovega srca dobivamo pomoč v svojih potrebah in preizkušnjah. Naj nam vrtnice odpirajo Jožefovo srce, ki je gorelo v ljubezni do Jezusa, Božjega Sina, in se razdalo v skrbi za Sveto družino.

Jožefova poslušnost Bogu, njegova privolitev Božjemu povabilu, njegov »zgodi se« je pomenil varstvo za Marijo in Jezusa in omogočil, da se je Božji načrt odrešenja mogel uresničiti. Zato za Jezusom in Marijo zavzema Jožef prvo mesto med Božjimi izbranci, prvo mesto med svetniki.
Priprošnja sv. Jožefa pa bo tudi nam omogočila, da bomo izpolnili vsak svojo nalogo v odrešenjskem načrtu, da bomo izpolnili svoje poslanstvo na tem svetu.

V Jožefu se je izpolnila Božja obljuba izraelskemu narodu, da bo iz njega izšel obljubljeni Odrešenik. Po Jožefu je torej Jezus vpet v izvoljeno Božje ljudstvo. Jožef je zakoniti zastopnik Jezusa pred Mojzesovo postavo in pred rimsko oblastjo. Po njem je res Bog blagoslovil svoje ljudstvo, kar izraža že njegovo ime.

Marija in Jožef, sta bila posebna Božja izbranca, najprimernejša in najboljša človeka, ki jima je lahko nebeški Oče zaupal človeško življenje in varstvo svojega Božjega Sina. Božja izbranca in zvesta izpolnjevalca Božjih načrtov, sta tudi nam najboljši zgled, kako naj prisluhnemo Bogu in izpolnjujemo Božjo voljo.

Preroki so napovedovali, da bo Bog po tem Mesiji sklenil s svojim ljudstvom novo zavezo, zavezo, ki bo preobrazila izvoljeno ljudstvo in obrnila srce
naroda k Jahveju. Jožef je bil pripravljen pri tem sodelovati z vsem svojim bitjem in Bog je to njegovo odprtost in pripravljenost z veseljem sprejel.

Ko so mnogi izgubili delo, ko mesece in leta ne najdejo zaposlitve, ko je delo mnogih razvrednoteno, nas prav sv. Jožef uči vrednosti in potrebnosti dela
za dostojno vzdrževanje družin. Zato se papež obrača nanj in pravi: »Prosimo svetega Jožefa delavca, da bi mogli najti poti, ki nas bodo obvezale, da bomo rekli: noben mlad človek, sploh noben človek in nobena družina brez dela!«

Sv. Jožef je bil, po mnenju teologov, že v materinem telesu očiščen greha in tako primeren, da postane mož Device Marije ter krušni oče Jezusa Kristusa.

Rednik Sina Božjega nas s svojim zgledom uči, kako moramo tudi mi biti sprejemljivi za Božje načrte in jih uresničevati v svojem vsakdanjem življenju in v odnosu do svojih bližnjih.

Jožef in Marija sta bila idealen par, najpopolnejša in najprimernejša človeka za rojstvo, varstvo in vzgojo Otroka, ki je hkrati pravi Bog in pravi človek. Kljub temu pa jima ni bilo prizaneseno s preizkušnjami in težavami življenja. Zato razumeta težave in preizkušnje naših družin in rada pomagata, če se k njima zatekamo in ju prosimo pomoči.

Jožef je bil izbran, da prevzame vse dolžnosti pravega očeta, da poskrbi za varen dom Mariji in Jezusu, da poskrbi za vzgojo otroka in za njegovo izobrazbo. Dana mu je avtoriteta moža in očeta. Jožef je to nalogo z vso odgovornostjo sprejel in uresničil!
Zato je sv. Jožef zgled vsem krščanskim očetom in njihov priprošnjik v odgovornostih, ki jih imajo do svojih družin.

pripravlja in izbira Marko Čuk

 iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Besede so lahko kot kamni:
hladne, ostre in ranijo.
Prizadenejo nas, včasih nehote,
včasih namerno, in nas bolijo.

Besede so lahko kot kruh:
nahranijo nas in okrepijo,
nam vlivajo pogum in tolažbo.
Takih besed smo lačni vsi.

Besede so lahko kot sonce:
tople in svetle, blagodejne in prijazne.
Sončne besede hvaležno sprejmemo,
kajti olepšajo nam življenje.

Bog je v Jezusu postal človek.
Biti hoče dobra beseda,
ki nas spremlja v življenju in smrti.
Biti nam hoče kruh in sonce
in nam podarjati odrešenje in blagoslov.

N. N. Pogled v nebo, v: Ognjišče 3 (2016), 39.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

Spremljevalec v postnem in velikonočnem času

Phil Bosmans se na začetku knjige sprašuje, zakaj se je prav človek, ki je krona stvarstva, Božja mojstrovina, oddaljil od luči. Obrnil se je v potrošniški svet, Božjo podobo v sebi je zabrisal in odšel v deželo teme, kjer ni prave svetlobe. Pravi, da je zadnji čas za izpraševanje vesti, da se zavemo temeljnih stvari, na katerih lahko gradimo svoje življenje. Za razmišljanje potrebujemo tišino, pravi Bosmans, zato moramo odstraniti vse stvari, ki nas motijo in se ozreti v svojo notranjost. Postiti se namreč pomeni učiti se, kako biti srečen s preprostimi stvarmi, osvoboditi se mrtvih stvari, ki so nam jih drugi vsilili kot nujno potrebne ... Postiti se pomeni s hvaležnostjo sprejemati majhne radosti, se veseliti darov, ki jih prejemamo vsak dan iz Božje roke.

Post je verjetno najučinkovitejša terapija, ker osvobaja duha in srce sodobne navlake. Duhovno življenje brez posta ni mogoče in nima nobenega učinka. Zato nas duhovni pisatelj spodbuja, naj se upremo potrošništvu, se s postom najprej ozrimo vase, potem pa se obrnimo še k Bogu in pojdimo za Lučjo v novo življenje ... v nov način življenja. To je vabilo, da bi postali novi ljudje, brez sebičnosti in sovraštva. Ljudje, ki znamo biti zadovoljni z malim in si vzamemo čas za stvari, ki jih ne moremo kupiti.

Post pomaga človeku, da se osvobodimo samega sebe in živimo za druge. Post je pot k več ljubezni in solidarnosti, k bratski delitvi. Krščanska ljubezen zahteva, da blagostanje in bogastvo delimo z drugimi. To pa po mnenju avtorja še ni dovolj: krščanska ljubezen od nas zahteva še več: dati moramo samega sebe.

Naš svet ne bo propadel zaradi pomanjkanja znanja in strokovnega vedenja, temveč zaradi pomanjkanja ljubezni in solidarnosti. Bistvo je v ljubezni. Naš Bog se povezuje z nami samo z dobroto in ljubeznijo, ki živi v naših srcih. Zato nas Bosmans vabi: "Sprejmimo Boga, živimo v njem! Pojdimo s praznimi rokami k Bogu. Bog jih bo napolnil s svojo ljubeznijo. Ljubezen je največje tveganje človeškega srca: preprosto živeti, se osvoboditi, obvladati samega sebe, ne popuščati egoizmu in lakomnosti. Zato je post nujno potreben kot dnevna vaja, trening."

iz vsebine:

OZDRAVETI
Post pomeni, da se v našem življenju začne proces dematerializacije. Ne oklepamo se več materialnih stvari. Post pomeni, da se očistimo in ozdravimo pretiranega preobilja. Post je najboljša terapija za človeka v našem svetu obilja, za vsakega od nas. Kdor se posti, začne v današnjem času, polnem zmešnjav in teme, iskati luč. Tak človek je prepričan, da bo za vse, ki si upajo iti do konca poti, v temi zasijala luč.
Post te ponovno pripelje do dobre telesne pripravljenosti. Post je pomemben proces v tvojem življenju: lahko te ozdravi na telesu in duši, duhovno in v srcu. Post ti podari svobodo lažjega, boljšega in intenzivnejšega življenja z Bogom in z vsemi ljudmi, ki ti jih zaupa.

OSVOBODITI SE
Če se resnično postimo, bomo rešeni in svobodni. Začne se proces razpredmetenja. Osvobojeni svoje zasvojenosti bomo hvaležni za vsak dar. Dobili bomo nove oči za čudeže, ki nas obdajajo. Manj bomo porabili in zato bolj in zavestneje uživali. Sveže pečen, čisto navaden kruh je potem užitek in kozarec sveže vode praznik. Ljubezen med ljudmi bo rasla, ljudje se bodo zopet posvetili drug drugemu in si podarili varnost. Šele potem bodo lahko zopet smiselno govorili o Bogu, o Bogu, ki je ljubezen, in se med seboj razumeli.

LJUBITI IN BITI LJUBLJEN
S križem gremo k luči, k novemu življenju, iz velikega petka k veliki noči. To je nerazumljiva skrivnost, a veliko je življenjskih zgodb in izkušenj, ko so ljudje v svojem najhujšem trpljenju in najbolj temni noči preko bede in trpljenja  nenadoma zagledali Boga, srečali Boga. Tako se zgodi, da se včasih ljudje ganjeni zahvalijo Bogu za križ, ki jim ga je naložil.
Vstajenje je ozdravljenje celotnega človeka. Z vstajenjem smo prenovljeni, prenovljeno je celotno naše telo. Ozdravljeni smo vseh ran, tudi najmočnejše rane, smrti. Vstajenje je zdravljenje, ki se prične v našem življenju, ko se  osvobodimo stvari, pretiranega luksuza in udobja. Tako lahko duh v našem telesu postane svobodnejši, močnejši in bolj vesel.

PRAZNOVATI VSTAJENJE
Dvigni se! K luči. Vstani od mrtvih. Prenovljen z novimi mislimi in novim srcem. Zapusti malodušje in naveličanost življenja in pojdi novemu sončnemu jutru naproti, s petjem ptic in lepoto cvetov. Zbudi se iz zimskega spanja svojega žalostnega bivanja in pojdi v pomlad, polno nove luči in novih obzorij. Dvigni se in vstani!
Če je Bog v vsak list na drevesu zapisal vstajenje, koliko bolj šele v tvoje ubogo srce! Verno stopi k Bogu, ki je ljubezen in ki je v vstajenju Jezusa napovedal naše vstajenje.
Potem boš preko vseh temnih poti našel toliko luči, toliko življenja in veselja, da boš v svojem najglobljem bistvu začutil: Na zemlji so se začela nebesa.

pripravlja in izbira Marko Čuk

iz knjige Andrea Schwarz: ODVALIMO KAMEN, KI NAM ZAPIRA POT V ŽIVLJENJE 160 strani, 12 x 20 cm, trda vezava;

* * *  Prelistajte    * * *  Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 6,95 €; s kartico zvestobe: 6,26 €

2. postni teden:
Postne odpovedi kaj hitro postanejo prepovedi in izgubijo smisel, če se zanje ne odločimo premišljeno. Košček čokolade, kava, mobilni telefon, alkohol … Kaj izbrati, da bo imelo v sebi resnično željo po izboljšanju?
Ste imeli v otroštvu močan zgled v bližnji osebi, ki se je znala odpovedovati premišljeno in srčno? Če je odgovor ja, bodite za zanj/-o hvaležni. Andrea Schwarz razmišlja, kaj početi s postnim časom. Po branju njenih vrstic sem začela svoje bližnje spraševati, kako so oni kot otroci doživljali odrasle in njihov post. Nič spodbudnega nisem izvedela. Večinoma smo zmedeni, nekateri s sabo nosimo žuganje, drugi slab zgled visokoletečih obljub, ki tam sredi postnega časa izgubijo zalet in niso rodile sadov, tretji se spominjajo maminih neuspelih poskusov, ko je želela post izkoristiti za hujšanje … Namesto želje po pozitivni izkušnji se zaradi strahu pred neuspehom odpovedi najraje sploh ne bi lotili.
Zakaj je tako?
Ker ne vidimo resničnega smisla.
»Izziv postnega časa je spremeniti nekaj v svojem ustaljenem redu, da dobijo stvari nov zagon in lahko na novo stečejo. – In se s tem mogoče tudi na novo uredijo.« Kot pri selitvi.

Misli upanja skozi postni in velikonočni čas
Avtorica knjige nas vabi, da se na začetku poti najprej skušamo zavestno odločiti, kaj v življenju resnično potrebujemo ... V tem smislu je namreč treba razumeti odpoved, post.  Kdor se poda na pot, se odpre za novo, v njem se vse spreminja. Odpreti se življenju pomeni iti v globino – spreminjati vrstni red, postavljati nove prioritete. Ko gremo v globino se ne smemo ustrašiti, dopustiti moramo, da se nas dotakne in tudi mi se moramo nje. Če upamo in zaupamo v svetlobo, se je treba večkrat pogrezniti tudi v temo - če verujemo v življenje, lahko sprejmemo tudi smrt

 izbira in pripravlja Marko Čuk