iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Pojdi v svet
kot glasnik miru.
Bog bo s teboj.

Pojdi v svet
kot tolažnik in pomočnik.
Bog bo s teboj.

Pojdi v svet
kot znamenje ljubezni.
Bog bo s teboj.

Pojdi v svet
kot prijatelj ljudi.
Bog bo s teboj.

Pojdi v svet
z Božjim blagoslovom
in blagoslovljen
se boš vrnil domov.

R. Haak, Molitev, v: Ognjišče 1 (2011), 3.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja  Marko Čuk

Na prvi dan v letu izrečemo veliko voščil, sodelavcem, prijateljem - Srečno ... zdravje ...Poglejmo v Zakladnico modrosti in si preberimo nekaj modrih misli o sreči, ...
V knjigi je zbranih 930 misli različnih avtorjev (280), urejene so tematsko (82 gesel od A do Ž), pri vsakem geslu je najprej misel iz Svetega pisma, sledijo misli svetnikov, blaženih in svetniških osebnosti, papežev, škofov in drugih učiteljev duhovnosti, na koncu so zlata zrna iz del domačih in tujih pesnikov in pisateljev ter ljudske modrosti v pregovorih. Želimo, da bi pogosto odpirali to malo ‘zakladnico modrosti’, da bodo vaši dnevi čim bogatejši!

SREČA

Ni nam treba iskati sreče. Če imamo ljubezen do drugih, nam bo dana. Je namreč Božji dar. (sv. Terezija iz Kalkute)

Srečen ni, kdor veliko ima, ampak kdor malo potrebuje. (bl. Anton Martin Slomšek)

Srečo poznajo tista dobra srca, ki žive le za druge. Taka je tudi materinska sreča, ki pozablja nase. (Cvetana Priol)

Družinska sreča je v veliki meri odvisna od medsebojne hvaležnosti. (Leon-Joseph Suenens)

Pogosto ne vidimo sreče, ki jo nosimo v rokah, ampak sanjamo o sreči, ki jo imajo drugi. Zahvali se Bogu za srečo, ki jo imaš ta trenutek! (Fernand Lelotte)

Kdor hoče biti srečen, mora plačati ceno. Cena naše sreče pa je: nič več in nič manj kot to, da podarimo sami sebe. (Phil Bosmans)

Bog nas je ustvaril iz ljubezni, da bi nas osrečil. Toda povsem podarjena in vsiljena sreča ni popolna sreča. Kako vse drugačno zadoščenje imamo, kadar smo pri svoji sreči sami sodelovali. (Janez Janžekovič)

Če hoče človek doseči srečo, mora vanjo vračunati tudi trpljenje. (Anton Trstenjak)

Potreba po srečanju prinaša v naše bivanje srečo. Ob srečanjih stalno rastemo k sreči. Rast je postopna. (Vinko Kobal)

Če pomislim nazaj na svojo preteklost, vidim, da je bila zame največja sreča – vera. Skoraj vse, kar sem doživel lepega in osrečujočega, je bilo na ta ali oni način v zvezi z mojo vero. (Ivan Dolenec)

Ne iščite sreče zunaj. Srečen si le, če se poglobiš vase. Čim bolj živite zase, tem bolj živite drugim. (Jože Plečnik)

Kdor hoče uživati veselje, ga mora deliti z drugimi. Sreča je bila rojena kot dvojčica. (George Byron)

Gorje mu, kdor v nesreči biva sam! / A srečen ni, kdor srečo uživa sam ... / Duh plemeniti sam bo nosil boli, / a sreče užival sam ne bo nikoli. (Simon Gregorčič)

Mnogi izgubijo majhno srečo, ker zaman iščejo veliko. (Pearl Buck)

Primerjanje pomeni konec sreče in začetek nezadovoljstva. (Sören Kierkegaard)

Če bi hoteli biti le srečni, bi to morda kmalu dosegli. Toda hočemo biti srečnejši kot drugi, to pa je zelo težko doseči, ker imamo druge za srečnejše kot dejansko so. (Charles Montesquieu)

Kadar smo srečni, smo vedno veseli; kadar smo veseli, pa nismo vselej srečni. (Talmud)

Kakšno srečo zahteva človek? Hoče srečo, ki je brezmejna po svoji vsebini, veličini, trajnosti, po vsem. Takšna sreča pa je le Bog, brezmejni vir vse sreče. (sv. Maksimilijan Kolbe)

Moli zato, da zgradiš svojo srečo, in ne zato, da porušiš srečo drugih. (japonski pregovor)

Srečen si, če ne želiš, česar imeti ne moreš.(slovenski pregovor)

ZAKLADNICA MODROSTI - Zbirka Za luč in moč 1

Ko se je leta 1965 porajalo Ognjišče (sprva Farno kot glasilo župnij Postojna in Koper), je njegov ‘oče’ Franc Bole, takrat župnik v Postojni, imel stike z belgijskim študentskim duhovnikom Fernandom Lelottom. Ta je svoje mlade prijatelje duhovno hranil z drobnim, vsebinsko bogatim lističem Ognjišče naše Gospe. V vsakem je bila tudi Iskra za poživitev plamena: stavek, izrek, misel, vzeto iz Svetega pisma, spisov svetnikov ter del pesnikov in pisateljev, je z nekaj stavki pospremil s spodbudami za razmišljanje. Njegove Iskre so od vsega začetka žarele tudi v našem Ognjišču. Leta 1978 so izšle v zbirki Žepna knjižnica Ognjišča. »Ta knjižica bi vam rada pomagala, da se za trenutek ustavite, premislite svoja dejanja in naredite načrt za naprej,« je v spremni besedi zapisal urednik Franc Bole. »Vzemite jo v roke zvečer, preden ležete k počitku, ali zjutraj, preden začenjate svoje delo.« Avgusta 1984 smo začeli z rubriko Zajemi vsak dan, ki je na dveh straneh nudila ‘požirke’ duhovnosti: izbrane misli iz knjig Svetega pisma, svetnikov in svetnic, religioznih mislecev, domačih in tujih pesnikov in pisateljev. Rubrika se je bralcem brž priljubila; pognala je globoke korenine in je ‘živa’ že nad trideset let. Misli so sicer oštevilčene – po dnevih meseca, vendar si lahko vsakdo poišče misel, ki ga nagovori in mu ‘polepša dan’. Leta 2001 je izbor življenjskih modrosti za vse dni v letu izšel v knjigi Misel za lepši dan, ki je v kratkem času doživela štiri ponatise. Ob tem toplem sprejemu se je že dalj časa porajala zamisel o novem izboru, ki ga imate zdaj v rokah.

V knjigi je zbranih 930 misli različnih avtorjev (280), urejene so tematsko (82 gesel od A do Ž), pri vsakem geslu je najprej misel iz Svetega pisma, sledijo misli svetnikov, blaženih in svetniških osebnosti, papežev, škofov in drugih učiteljev duhovnosti, na koncu so zlata zrna iz del domačih in tujih pesnikov in pisateljev ter ljudske modrosti v pregovorih. Želimo, da bi pogosto odpirali to malo ‘zakladnico modrosti’, da bodo vaši dnevi čim bogatejši!

pripravlja Marko Čuk

Izšel je nekoliko prenovljen ponatis knjige, ki prinaša božične zgodbe, pripovedi in legende, prirejene za branje naglas (lahko za lahko noč)
Prvih šest je tudi adventnih, zato jih lahko beremo že v teh dneh pričakovanja.
Najprej beremo o presenečenju za Zaharija, ki mu je angel povedal, da bosta z Elizabeto dobila otroka, ki mu bo ime Janez.
Potem je tu zgodba iz Nazareta: Angel Gabrijel je obiskal mlado dekle Marijo, ki ji je Gospod namenil prav posebno nalogo ... da bo postala mati Božjega otroka Jezusa ...
Marija v  naslednji zgodbi hiti na jug proti Jeruzalemu, k sorodnici Elizabeti, ki je ob srečanju spoznala (začutila), da Marija nosi  Božjega Sina, spodbuja Marijo, naj zaupa besedam, ki jih je izrekel angel in Marija zapoje najlepšo pesem: Moja duša ...
Potem so na vrsti zgodbe o tem, kako sta Elizabeta in Zaharija izbrala otroku ime ... o Jožefovih sanjah in odštevanju časa do rojstva Jezusa, ki ga je nekoliko "pokvaril" cesarjev ukaz ... treba bo na pot ... proti Betlehemu na dolgo potovanje

Knjiga ima tri dele. V prvem so svetopisemske pripovedi, ki govorijo o dogodkih pred Jezusovim rojstvom, ob njem in kmalu po njem. Te božične zgodbe so dolga stoletja pripovedovali iz roda v rod. Tukaj so na novo povedane ... prinašajo veselje, strmenje, čudenje in vzbujajo razpoloženje za praznovanje, ki je povezano z rojstvom izrednega otroka, Jezusa ...

V drugem so zgodbe o božičnem izročilu iz različnih dežel. Tako bomo v zgodbi iz Nemčije spoznali, kako se je rodila navada postavljanja božičnega drevesca, v zgodbi iz Mehike bomo prebrali, zakaj rožo, ki cveti ob božiču, imenujemo božična zvezda. V avstrijski zgodbi bomo izvedeli, kako je nastala znana pesem Sveta noč, v italijanski pripovedi pa, kako je Frančišek postavil prve jaslice.

V tretjem delu so zbrane božične pripovedi in legende, ki so skozi stoletja nastale med različnimi narodi. Vse pa nam skušajo osvetliti božično skrivnost. Zelo znana je zgodba očka Martina, o štirih letnih časih, o mali jelki ...

Na koncu je tudi nekaj predlogov, kako v pripovedovanje vsake zgodbe vključiti tudi poslušalce, da bo bolj zabavno.

Knjiga, ki nam bo gotovo približala božično praznovanje in ga obogatila z veseljem in dobroto. Z zgodbo Jezusovega rojstva, ki prihaja k nam po legendah z vsega sveta o izročilu in čudežih božične noči. Uživali boste ob branju naglas, očarale pa bodo tudi tistega, ki knjigo preboira sam. Božično branje po tako postalo priljubljen del božičnega praznovanja za otroke vseh starosti.

iz vsebine

Božične zgodbe iz Svetega pisma
Božične zgodbe iz Svetega pisma so dolga stoletja pripovedovali iz roda v rod. Tukaj na novo povedane vzbujajo veselje, strmenje in praznovanje, povezano z rojstvom izrednega otroka, Jezusa.
Presenečenje za Zaharija
Presenečenje za Marijo
Marijina čudovita pesem
Ime za otroka
Jožefove sanje
Odštevanje časa
Dolgo potovanje
Hrupen hlev
Množica angelov
Zvezda, ki je bliskovito vzšla
Potovanje zvezdogledov
Darila za kralja
Hudobni načrt kralja Heroda

Nekaj zgodb o božičnem izročilu:
Po vsem svetu ljudje praznujejo Božič zelo različno. Ponavadi nadaljujejo izročila, ki so se skozi stoletja prenašala iz roda v rod. Pričujoči izbor zgodb - nekaj je starejših in nekaj novejših - nam kaže, kako so se nekateri zelo znani božični običaji začeli.
Lesene figurice brata Froilana (Italija)
Ljubeznivi škof Nikolaj (Turčija)
Božična zvezda (Mehika)
Prvo božično drevo (Nemčija)
Srebrni okras za božično drevo (Ukrajina)
Frančiškova božična procesija (Italija)
Božična pesem kaplana Jožefa (Avstrija)
Božična roža (Švedska)

Božične pripovedi in legende

Od tedaj, ko se je Jezus rodil, pa vse do poznejših vsakoletnih praznovanj božiča, so nastajale vedno nove in nove zgodbe. Tukaj imate nekaj najbolj priljubljenih zgodb, ki so se prenašale iz roda v rod.

Krokar (zgodba iz Francije)
Jagenjčka (zgodba iz Arabije)
Otrok v testu (srednjeveška legenda)
Lakomna žena (zgodba iz Italije)
Božični kralj (zgodba Boba Hartmana)
Božič brata Comgalla (zgodba iz Irske)
Obiski očka Martina (zgodba iz Rusije)
Kristinin božični vrt (zgodba iz Skandinavije)
Mala jelka (zgodba iz Danske)
Štirje letni časi (zgodba iz Češke)
Čevljarjevi sinovi (zgodba iz Avstrije)
Mali žongler (zgodba iz Francije)

Božična pesem kaplana Jožefa

Naj vaša skupina gazi po snegu, otrese sneg s sebe in počasi gre skozi gozd kot kaplan Jožef. Nazadnje naj vsakdo prebere (ali zapoje) eno ali dve vrstici pesmi Sveta noč. Če te pesmi ne poznajo najbolje, jim na začetku razložite, da je ta pesem odigrala pomembno vlogo v zgodovini praznovanja Božiča. Če znate vi ali kdo v skupini igrati na kitaro, naj pojejo ob spremljavi kitare, kar bo res imenitno!

Kaplan Jožef Mohr se je s težavo prebijal skozi gost hribovski gozd. Pokrajina okrog njega je bila čudovita. Sneg je bil po vejah smrek kot sladkorni obliv. Polna luna je s svojo svetlobo pobarvala noč v zimsko senčno modrino. Mladi duhovnik, pa vsega tega ni videl. Z mislimi je bil drugje.
Orgle v cerkvi so se pokvarile. Ni bilo časa, da bi jih popravil. Najhuje pa je bilo to, da se je to zgodilo nocoj, na sveti večer!
Zelo dobro je vedel, kako razočarani bodo ljudje, ko bodo prišli v cerkev in bodo zapeli priljubljene božične pesmi, pa bodo videli, da ni orgel, ki bi spremljale njihovo petje.
Toda kaj naj stori? Posebej zdaj, pozno zvečer, ko je šel na pot, da blagoslovi rojstvo rezbarjevega prvega otroka.
Kaplan Jožef si je otresel sneg z ramen. S cepetanjem je otresel še svoje čevlje. Zaželel si je, da bi mogel tako stresti s sebe tudi skrbi, ki so ga težile.
Ko je odprl vrata rezbarjeve koče, je hipoma pozabil na vse. Pred njim je namreč bila v zlati svetlobi ognja živa slika prvega božiča: mlada mati se je sklanjala nad zibelko, njen mož je visok in vzravnan stal za njo. Novorojeno dete, zavito v robate odeje, je pravkar zaspalo.
Kaplan Jožef je blagoslovil otroka in se odpravil domov. Toda tega prizora ni mogel pozabiti. Iskal je besede, s katerimi bi opisal to tiho lepoto. In te besede so se mu same od sebe spletle v pesem.
Ko je kaplan Jožef prišel domov, je to pesem zapisal. S popisanim listom v roki se je spet odpravil ven v sneg - na dom prijatelja Franca Gruberja.
Bilo je že zelo pozno, toda ko je Franc slišal zgodbo in prebral besedilo pesmi, je začutil, da mora te besede preliti v glasbo. Vzel je v roke staro kitaro in zložil melodijo za pesem kaplana Jožefa.
Ko je prišlo božično jutro, kaplan Jožef ni bil več zaskrbljen. Orgle so bile res še pokvarjene. In tudi nekaj tistih, ki bodo prišli v cerkev, bo morda zato razočaranih. Toda bil je prepričan, da ima zanje nekaj boljšega - novo pesem, ki jo bodo zapeli in ob njej doživeli lepoto prve božične noči.
Skupaj s prijateljem Francem Gruberjem, ki ga je spremljal na kitari, je kaplan Jožef zapel svojo božično pesem. To pesem danes pojemo verni ljudje po vsem svetu. Pesem Sveta noč, blažena noč je ena najlepših božičnih pesmi in gre vsem do srca.

»Sveta noč, blažena noč!
Vse že spi, je polnoč,
le Devica z Jožefom tam
v hlevcu var’je Detece nam
Spavaj, Dete sladko,
spavaj, Dete sladko.

Sveta noč, blažena noč!
Prišla je, nam pomoč:
Dete božje v jaslih leži,
grešni zemlji radost deli;
rojen je Rešenik,
rojen je Rešenik.

Sveta noč, blažena noč.
Radostno pevajoč
angeli Gospoda slave,
mir ljudem na zemlji žele:
človek, zdaj si otet,
človek, zdaj si otet.

 pripravlja: Marko Čuk

Sveta Družina je odgovor vseh treh, Jožefa, Marije in Jezusa, na Očetov načrt, vsi trije pomagajo odkrivati Božji načrt, je dejal papež na praznik svete Družine v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja. Sveta Družina se je dala popolnoma na razpolago: molili so, delali in se med seboj pogovarjali. Prav pogovor je v sodobnih družinah v veliki krizi, saj so tudi pri skupni mizi vsi zazrti v svoj pametni telefon, v svoj svet ... in se sploh ne pogovarjajo. Pri mizi vlada tišina, kot bi bili pri maši. Nujno je treba obnoviti dialog med očetom in materjo, otroci, starimi starši ...to je zelo pomembna naloga, ki jo moramo izpolniti danes, na praznik, in tudi vse dni novega leta. Sveta Družina naj bo tudi vzor našim družinam v tem, da se starši in otroci prizadevajo za skupno rast v svetosti, s sprejemanjem evangelija, in njegovim uresničevanjem v vsakdanjem življenju ...
Ob prazniku Svete Družine vam ponujamo še nekaj misli iz knjige Zakladnica modrosti

Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« (1 Mz 1,27-28)

Družine naj se velikodušno odprejo življenju kot daru ter vzgajajo otroke v pripravljenosti za izpolnjevanje Božje volje. (Benedikt XVI.)

Naj nam Nazaret da razumeti, kaj je družina, kaj je njeno občestvo ljubezni, njena resnobna in sijoča le pota, njena posvečenost in nedotakljivost; naj se od Nazareta naučimo, kako blagodejna in kako povsem nenadomestljiva je vzgoja v družini. (bl. Pavel VI.)

Družine so prvi kraj, v katerem se živijo in posredujejo vrednote ljubezni in bratstva, sožitja in vzajemne delitve, pozornosti in skrbi za drugega. (papež Frančišek)

Družina mora biti vir svetlobe, ki razsvetljuje temo sveta. Ko bi le bilo več družin takšnih, bi svet postal ena velika, srečna družina, polna svetlobe in upanja. (François X. Nguyen van Thuan)

Našim krščanskim družinam manjkata predvsem dve stvari, ki pa sta med seboj tesno povezani: pogovor med zakoncema in pogovor z Bogom. (Vital Vider)

Družina, v kateri ni družinske molitve, je podobna cerkvi, ki je spremenjena v muzej. (Vital Vider)

Družina je srečna, dokler se vsi njeni člani zbirajo okoli družinske mize. Ko jih skrb za zaslužek razmeče na vse strani, da nikoli ne jedo več skupaj, potem splahne tudi sreča in zadovoljstvo v družini. (Janez Oražem)

Bog bi lahko prišel na svet brez družine, brez matere, a je hotel že s prvim korakom na zemljo posvetiti celico naravnega življenja družino. Sveti večer je zato praznik Božje domačnosti. (Janez Oražem)

Človek je vedno družinsko bitje. Mora koga imeti, mora komu pripadati, biti potreben. Tudi ko je star in bolan takrat še najbolj. Hoče ostati v družini. (Miha Žužek)

Družina je tisti prostor, kjer naj bi se uresničevalo, razvijalo in izpopolnjevalo življenje. Tu naj bi bili vsi člani družine v varstvu medsebojne harmonije najbolj deležni lepot in radosti naravnega življenja. (Stanko Janežič)

V družini mora biti živa zavest Božje navzočnosti. Vsa naša dejanja in besede, vsi naši odnosi potekajo pred očmi živega Boga. (Janez Zupet)

Družina, ki se nikoli ne igra, je zelo žalostna družina. Naj se vam ne zdi škoda časa za to, kar ni neposredno koristno. (Bogdan Dolenc)

Danes je zelo moderno govoriti o odprti družini. Žal mnogi razumejo to odprtost kot svobodnjaški, neobvezujoč način medsebojnih odnosov, ki prinaša s seboj razbitost in razvaline pretresljivih razsežnosti. (Lojze Bratina)

Družinske radosti so za človeka najdragocenejše v življenju in veselje, ki ga okušajo starši ob svojih otrocih, je nasvetejše na svetu. (Johann Heinrich Pestalozzi)

Družina je velika šola, ki jo je ustanovil Bog za vzgojo človeškega rodu. (Gotthold Ephraim Lessing)

Družina smo, druži nas ista kri, / družijo iste skrivnostne vezi, / ki jih nihče ne more izničiti, / ne pretrgati, ne zatajiti. // Vsi smo eden drugemu luč. / In če le ena od njih ugasne, / ugasne cele družine luč. (Tone Kuntner)

Kakor vsem stvarem našega časa, tudi družini danes preti nestalnost, ker je zgrajena na temelju uživaštva in ne darovanja, ljubezni, čuta dolžnosti. (Carlo Sgorlon)

Noben stroj vam ne pomaga, če ni v družini ljubezni in resnične pripravljenosti za žrtve ... Če ni vsak člen družinske verige kaljen in zvarjen v ognju ljubezni in žrtev, se bo hiša sesula. (Fran Saleški Finžgar)

Vsaka družina, kjer so dobri otroci in kjer sta dobra oče in mati, je sveta družina. (Karel Mauser)

Napad na družino je napad na najmočnejši okop proti modernemu nihilizmu. Urejena družina hrani človeka z ljubeznijo, s smislom, z življenjsko svetlobo. (Alojz Rebula)

Za okni živi družina. Mogoče se pogovarja in to je zelo lepo. Mogoče pa ljudje gledajo v televizor namesto drug v drugega. To ni prijazno. (Berta Golob)

Kakršen je gospodar, taka je družina. (slovenski pregovor)

Osrečite svojo družino, pa bo na zemlji zavladal trajen red. (kitajski pregovor)

Ako je korenina sveta, svete so trudi veje. (slovenski pregovor)

Družina je ključ k sreči. (azerbajdžanski pregovor)

pripravlja Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Blagoslov je molitev,
s katero prosim Boga,
naj nekemu določenemu človeku
podari dobroto in ljubezen,
veselje in uspeh, blagor in vse,
kar mu koristi za zveličanje.
Blagoslovi vsakogar,
ki se sreča s teboj.
Pošlji mu misel dobre volje
in naklonjenosti.

Mnogi potrebujejo tvoj blagoslov. 
Če je koga zajelo malodušje
ali se čuti nesrečnega,
ga blagoslovi.
Bog mu bo pomagal,
da se bo razveselil. 

Mnogi se obnašajo tako,
da jih drugi samo odklanjajo
in jih obsojajo.
Blagoslovi takega človeka 
in pojdi mu naproti 
z razumevanjem, 
s pripravljenostjo 
za pomoč in z dobrohotnostjo.

Mnogi neutrudno delajo,
so zasvojeni in ne najdejo časa 
zase in za svoje soljudi.
Blagoslovi jih ter jim izrazi 
zahvalo in priznanje. 
Po tvoji molitvi bo Bog 
tem ljudem podaril
moč in veselje.

P. Haschek, Pogled v nebo, v: Ognjišče 11 (2011), 33.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

iskalec in zbiralec Marko Čuk

 pripravlja: Marko Čuk

iz knjige YOUCAT za otroke Katoliški katekizem za otroke in starše, 240 strani, 17,5 x 22,5 cm, integralna vezava, barvne fotografije in grafika

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 19,90 €

Ali vemo, kdo je Marija, kaj se je zgodilo v Nazaretu, kakšno vlogo je pri tem imel Jožef in kaj se je zgodilo v Betlehemu?

Tretje dejstvo o Bogu se glasi: ... spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device ...

Kaj se je zgodilo v Nazaretu? Marija je mladenka iz tega kraja. Tu je Marija dobila sporočilo, ki je spremenilo ves svet.
Angel Gabrijel je prišel k njej in ji rekel: »Bog je izbral ravno tebe. Nekaj namerava in te potrebuje.« ...
Ali prav razume? ... Bog jo po angelu prosi, da bi postala mati njegovega Sina..?
Na svet bo prinesla Jezusa.
To je vendar nekaj najbolj neverjetnega, kar lahko človek sploh kdaj postane: → Božja mati.
Marija je rekla: »Da!« S tem je lahko Božji Sin postal človek....

Kakšno vlogo je igral Jožef? Jožef je bil Marijin zaročenec ... Bil je namreč pravičen mož, ki je poslušal Boga.
Ko je Marija pričakovala otroka, ki je bil od Boga, in ne Jožefov, je ni zapustil, ampak jo je vzel za ženo.

Kaj se je zgodilo v Betlehemu? V Betlehemu je bil prvič Božič. Tam je namreč prišel na svet Jezus.
Rimski cesar je dal ukaz: Vedeti hočem, koliko ljudi je v mojem kraljestvu!

Zato je morala Marija, ki je vsak trenutek pričakovala svojega dojenčka, z Jožefom potovati v Betlehem. Tam pa je bilo vse tako polno, da ni našla nobenega hotela več ...


Tam je bil le še en hlevček. Tam, v noči, se je rodil Jezus. Mama Marija ni imela niti otroške posteljice. Novorojenčka Jezusa je položila v jasli.
V bližini so pastirji varovali svoje ovce. Nenadoma so se prestrašili: angeli so vzklikali na nebu.
Klicali so: »Ne bojte se! Danes vam je bil rojen Odrešenik, na katerega ste že tako dolgo čakali.«
Pastirji so se takoj odpravili. Našli so hlev in otroka. Preprosti pastirji so bili prvi, ki so videli Odrešenika sveta.

→ SMS iz nebes
Skupaj s svojim otrokom premislite, kako bi bilo, če bi dobili SMS s sporočilom: »Pridem v petek, 24. 12., okoli polnoči. Me lahko pride kdo iskat? LP, Jezus« Kaj bi storili?

→ Nazaret je bil majhna, nepomembna vas na severu Galileje. Še v 19. stoletju se je trdilo celo, da Nazaret sploh ni obstajal. V 20. stoletju pa so arheološke izkopanine dokazale nasprotno. Danes predpostavljamo, da je v Jezusovem času tam živelo okoli 200 do 500 ljudi. Med drugim so našli skromno hišo z dvema sobama ter cisterno za oskrbo prebivalcev z vodo.

→ Vsaka krščanska družina lahko – tako kot sta to storila Jožef in Marija – predvsem sprejme Jezusa, ga posluša, se z njim pogovarja, ga varuje, ščiti, z njim raste in tako izboljšuje svet.
V naših srcih in v toku našega vsakdanjika želimo ustvariti prostor za Gospoda. To sta storila tudi Marija in Jožef, in ni bilo lahko. (papež Frančišek)

(se nadaljuje)

YOUCAT za otroke - primerno darilo za prvo sveto obhajilo
Najodločilnejši kraj posredovanja vere ni učilnica, pravzaprav to ni niti cerkev. Morda je to kotiček v otroški sobi, ležalnik ob morju, klopca na vrtu ali rob postelje. Nič ne more nadomestiti pogovora med ljudmi, ki se imajo radi in si zaupajo. Šele v prostoru ljubeče bližine lahko podelimo zaklad vere, po-delimo ali skupaj odkrivamo. – YOUCAT za OTROKE. - ki pomaga odgovarjati na mnoga otroška vprašanja vprašanja, ... in skupaj z YOUCAT-om za OTROKE lahko iščete odgovore. Pa tudi sami lahko izberete to ali ono vprašanje. Najbolj smiselno je slediti predlaganemu vrstnemu redu vprašanj. Kajti vera je rastla skozi dva tisoč let, in počasi se jo je razumevalo vedno globlje; zatorej ne moremo izpustiti nobenega delčka, ne da bi zabredli v nevarnost, da bomo izpustili ali napačno razumeli nekaj pomembnega.

Pri prelistavanju YOUCAT-a za otroke sem naletel tudi na vprašanja, ki jih otroci milijonkrat postavljajo svojim staršem in katehetom, zaradi česar se mi je zazdel ravno tako uporaben kot veliki katekizem, v katerem najdemo odgovore na pomembna vprašanja življenja: Od kod prihaja svet? Zakaj obstajam? Kako in čemu živimo tukaj? Kaj se zgodi po smrti?
YOUCAT za otroke je katekizem, ki je čisto drugačen kot tisti, ki sem ga uporabljal sam. Prirejen je temu, da bi otroci in starši z njim skupaj preživeli čas in hkrati vedno bolj odkrivali Božjo ljubezen.
Dragi starši, imejte ta mali katekizem pri sebi in poiščite čas, da si ga boste ogledali skupaj z vašimi otroki. Stran za stranjo, skrivnost vere za skrivnostjo vere, vprašanje za vprašanjem.
Pomagajte svojim otrokom, da odkrijejo Jezusovo ljubezen! To jih bo naredilo močne in pogumne. Zaupam vam YOUCAT za otroke. Ne postajajte utrujeni za spraševanje in pripovedovanje o vaši veri. Ne ostanite nemi, kadar vprašanja mučijo vaše otroke, ampak imejte vedno moč, da bi bili posredovalci vere, ki ste jo tudi sami prejeli od vaših staršev. Bodite živa veriga, ki omogoča, da je Evangelij nenehno prisoten v naših družinah, skupnostih in cerkvah. Iz vsega srca vas blagoslavljam in prosim, molite zame. (papež Frančišek)

 pripravlja: Marko Čuk

iz knjige ZGODBE IN PRILIKE, zbral in uredil: Božo Rustja,  236 strani, 11 x 20,5 cm, trda vezava, Ognjišče, Koper 2018

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 9,90 €, s kartico zvestobe: 8,91 €

Horac je gledal v nebo in rekel prijateljem: »Kako čudovita zvezda! Mislim, da nam namiguje in govori, naj ji sledimo.«
Kamele so živele blizu oaze in njihovo življenje je bilo mirno, preprosto in varno. Vedno so imele veliko trave in datljev ter polno vode.
Zdelo se je, da nič ne vznemirja njihovega mirnega življenja, sedaj pa so zaznale, da je njihovega prijatelja prevzela nenavadno jasna nova zvezda. Zanje pa je bila uganka in želele so vedeti, kaj neki pomeni.
»Spominjam se nekih otroških sanj,« je nadaljeval Horac. »Zagledal sem zvezdo, ki je vzhajala na obzorju, in jasno sem videl njen namig, naj ji vsakdo sledi in poišče novo življenje, novo deželo, novo domovino ... Radoveden sem, ali je to ista zvezda.«
Nekateri prijatelji so se mu sedaj začeli smejati. Tisti, ki niso videli zvezde, so mu pravili neumni videc, bedast sanjač. Tisti, ki so jo videli, pa so se iz njega norčevali.
»Kaj, slediti tej zvezdi? Doslej ni niti pomislil na to! Kje? Kako? Kako dolgo? In nazadnje, čemu slediti?«
»Kam? Kamor bo vodila,« je odgovarjal Horac »in vedno, če bo potrebno! Kajti ona nas vabi. Čutim, da me je pritegnila, ne morem si kaj. Sledil ji bom, naj stane, kar hoče. Odločil sem se in nihče me ne more ustaviti.«
Večina drugih kamel ga je pustila samega in šla spet jest, pit in spat.
Samo nekaj jih je ostalo. Prepirale so se o novi zvezdi, ki je vzšla, in o tem, kako je popolnoma prevzela njihovega prijatelja. Ena izmed njih je vprašala:
»Ali misliš iti v puščavo, Horac, in zapustiti vse udobje in varnost te čudovite oaze?«
»Da, sklenil sem vse zapustiti! Na obzorju že začenja bledeti. Pohiteti moram. Če hoče kdo z menoj, dobrodošel. Nevarno je, da zamudimo. Pridite! Še kakšna minuta in zvezda bo zašla. Lahko izgine in se nikoli več ne vrne. Sedaj ali nikoli: to je življenjska odločitev.«
Skupina kamel je bila resnično presenečena nad Horacovo vnemo in odločenostjo. Odločile so se, da mu bodo sledile.
»Šle bomo. Toda pusti nam, da pripravimo nekaj stvari za potovanje. Potrebujemo nekaj trave, veliko vode, dateljne, žito. Potrebujemo ...«
»Poglejte, čas beži! Zvezda se odmika. Ne moremo čakati niti minute več! Tisti, ki nas kliče, naj mu sledimo, gotovo ne mara gledati, kako čakamo. On nas bo varoval med potjo. Jaz odhajam nemudoma. Kdor se mi hoče pridružiti, naj pride za menoj. Če ne, naj ostane zadaj in se po svoje prebija!«
Začel se je oddaljevati iz oaze v prazno, pusto in brezmejno puščavo. Njegove oči so bile uprte v majhno, sijočo zvezdo, ki je izginjala na obzorju nad oazo.
Samo dve kameli sta pohiteli za njim in se mu pridružili, preden je bilo prepozno. Vse druge so zmajevale z glavami in godrnjale:
»Nore so! Gotovo jih bo konec od lakote, žeje in žgoče vročine, ko bi vendar lahko ostale z nami tu, v oazi, ter uživale vse dobrote, ki nam jih ponuja življenje!«

Sporočila prilike

– Pomen krščanskega poklica
– Vedno moramo imeti dovolj poguma, da se odzovemo Bogu, ko nas kliče
– Božje zahteve so brezpogojne in vztrajne
– Če smo navezani na to, kar imamo, ne bomo nikoli sposobni slediti Bogu in biti deležni bogatega življenja, ki ga ponuja
– Tukaj nimamo stalnega mesta, naše življenje je romanje
– Ko gremo za Kristusom, se moramo osvoboditi vsega, kar imamo
– Rast v zaupanju v božjo previdnost

Ideje in uporabnost zgodbe

– Življenje, posebej kristjanovo, je potovanje. Stalno se moramo ‘premikati’.
– Trdno verujemo, da smo ‘nekam’ namenjeni. Kam gremo? Kako daleč smo že prišli? Kje smo sedaj? Samo verjemimo, da obstaja tisti ‘nekam’.
– Če hočemo živeti, moramo imeti ideale. Če hočemo napredovati, moramo sanjati o nemogočem, o neizrekljivem.
– Pogum, da sem pristen ‘jaz’ in da se ravnam po svoji vesti.
– Imeti pogum biti drugačen od drugih, plavati proti toku, upreti se skušnjavi, da bi sledili spremenljivi modi in nespameti sveta.
– Ne moremo si privoščiti varnega življenja. Kristjan se mora prostovoljno odreči varnosti na tem svetu.
– Notranji nagibi, ‘premiki’ milosti in Božji navdihi.
– Ko služimo Bogu, ne smemo biti preveč razumarski. Bog ni aristotelsko božanstvo.
– Modrost je nasprotje razumarstvu. Bolje naredimo, če opustimo svoje razumske namere in sredi negotovosti iščemo Boga z upanjem in ljubeznijo v srcih.
– Razumsko upravičujemo to, kar ‘želimo’, da bi bilo resnično, ne tega, kar je resnično.
– Skočiti moramo v temo, da pridemo do luči.
– Brezpogojno moramo zaupati v Boga. On nas vodi ‘nekam’.
– Da bi dosegli ‘vse’, se moramo odreči ‘našemu vsemu’.
– Medtem moramo povzdigniti oči k nebu v molitvi in tišini.
– Navezanost nas usužnjuje, ovira, ‘zamrzuje’, preprečuje našo rast.
– Če hočemo rasti, moramo nenehno umirati svojemu ‘danes’ in se rojevati za svoj ‘jutri’.

Svetopisemska besedila, ki se nanašajo na sporočilo zgodbe

1 Mz 12,1-4 - Poklic Abrahama
2 Mz 3,1-6 - Poklic Mojzesa
2 Mz 3,10-12 - Poklic Mojzesa
Jer 1,4-10 - Poklic Jeremija
Mt 2,1-11 - Trije modri
Mt 2,13-15 - Jožef na begu v Egipt
Mt 4,18-22 - Jezus pokliče svoje učence
Mt 6,24-34 - Ne skrbite. Bog bo skrbel za vas
Mt 9,9 - Poklic Mateja
Mt 16,24-26 - Vsakdo, ki hoče svoje življenje rešiti ...
Mr 10,17-31 - Bogati mladenič
Lk 14,25-33 in Mt 10,37-39 - Jezusov učenec
Jn 12,22-25 - Če pšenično zrno ne umrje ...
Apd 9,1-18 - Poklic Savla

Predhodnica zbirke Zgodbe za dušo - trideset zgodb v prenovljeni izdaji
Bil je čas, ko so vso modrost razlagali in posredovali v čisto razumskih kategorijah. Prizadevali so si, da bi svetopisemske prilike predstavljali kot pripomoček za boljše razumevanje življenjskih skrivnosti. Danes se zdi, da smo ponovno odkrili vrednost ‘govorjenja v prilikah’, kakor je govoril Kristus. Največji učitelj na svetu je gotovo imel utemeljen razlog za to, da je učil v prilikah in uporabljal preproste, vsakdanje stvari, ko je razlagal večne resnice.
Prilike, basni, alegorije, celo pravljice so vedno zelo priljubljene, posebno med mladimi poslušalci.
Prilike imajo daleč večjo izrazno moč kot običajen govor ali razumski dokazi s skrbno izbranimi besedami. Vsak, kdor ima duha, odprtega za simbole in prispodobe, bo v priliki našel več ‘resnice’ kot v učeni doktorski disertaciji! Ne pozabimo, da je ‘znanje’ eno in ‘resnica’ nekaj popolnoma drugega. Prvo ima opraviti s kopičenjem dejstev, druga z modrostjo.
Prilike imajo tudi moč, da vzbudijo ‘človekovo vest’ in dvignejo ljudi iz njihovega stanja otopelosti ali zadovoljstva. Prilike izostrijo ‘intuitivno’ oko duha, ki je v današnjih časih – da uporabim pesniški izraz – ‘pomazano z blatom’ pretirane logike in razumarstva.
Prilike nam pomagajo stvari videti, ne le razumeti. Z njimi se dotaknemo ‘bistva’ resničnosti, vodijo nas naravnost v ‘srce’ resnice.
Knjigo so pripravili v poklicno-izobraževalnem centru v indijskem mestu Pune, kjer so prilike uporabljali v tečajih za učitelje in študente iz semenišč in zavodov za versko vzgojo in izobraževanje. Takšne prilike so se pokazale kot uspešno sredstvo za spodbujanje aktivnih razprav in izmenjave mnenj.

Zaradi praktičnosti so prilike v knjigi razdeljene v tri skupine:
a) verske vrednote – (verske teme); b) osebne vrednote (psihološka rast, osebnost); c) družbene vrednote – (ozaveščanje, socialne teme).
Vendar večina prilik ne spada samo v eno skupino. Mnoge segajo na vsa tri področja in se zato lahko uporabljajo pri srečanjih, namenjenih na videz povsem drugačnim temam.
Vsaka prilika je vključena v poglavje, ki obsega: a) besedilo prilike; b) sporočila prilike: c) ideje in uporabnost prilike; in d) navedbe svetopisemskih besedil, ki se navezujejo na ideje prilike.
Prvotno so bile vse te prilike pripravljene kot ‘scenarij’ za avdiovizualno montažo, z igralskimi vlogami in mimiko. Toliko v pojasnilo, od kod njihova posebna oblika, slog in potek dogajanja.

pripravlja Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Ko kdaj zablodiš
in se znajdeš v slepi ulici,
tedaj pomisli, da velja:
»Nikar se ne boj,
saj sem jaz s teboj!«

Če te tvoji prijatelji
pustijo na cedilu,
tedaj pomisli, da velja:
Nikar se ne boj!

Če te zajame tema
in je naslednji korak negotov,
tedaj pomisli, da velja:
Nikar se ne boj!

Če zaideš v meglo
in ne najdeš poti,
tedaj pomisli, da velja:
Nikar se ne boj!

Na poti od včeraj do jutri
nisi sam. Bog gre s teboj.
Kar ti je Bog obljubil
včeraj, velja tudi za danes
in tudi za jutri velja:
»Nikar se ne boj,
saj sem jaz s teboj.«

A. Pohl, Pogled v nebo, v: Ognjišče 12 (2011), 41.

 Ob zlatem jubileju Ognjišča je nastala knjižica z izbranimi molitvami zadnjih dvajsetih let. »Prava molitev mora biti ponižna, saj je pogovor revne stvari s Stvarnikom; zaupna, ker verujemo, da je Stvarnik naš ljubeči Oče; vztrajna, ker je znamenje zvestobe; in zbrana, ker je izraz spoštovanja prosilca do Dobrotnika. Molitev je lahko prošnja, zahvala, lahko tudi češčenje, občudovanje Božje lepote, dobrote in veličine,« je zapisal knjigi na pot Silvester Čuk, ki molitve od vsega začetka izbira, prevaja in pripravlja.
Lepo pravilo za kristjanovo molitev je dal francoski zdravnik in spreobrnjenec Alexis Carrel. V svoji knjigi o molitvi je zapisal: »Da prav moliš, je odvisno od tega, kako živiš. Da prav živiš, je odvisno od tega, kako moliš.« To se zdi na prvi pogled začaran krog, vendar ni tako. Te besede hočejo povedati, da mora prava molitev izhajati iz življenja in naše življenje oblikovati. Naj tako usmerjajo naše misli in dejanja tudi molitve iz pričujoče knjige.

 izbira in pripravlja: Marko Čuk