Šesti knjigi v zbirki Zgodbe za dušo je njihov zbiratelj, prevajalec in urednik Božo Rusja dal naslov Zgodbe s semeni upanja. Prva izdaja je izšla novembra leta 2004 in ob napovedi 40-letnice Ognjišča so bralci mehko izdajo dobili v dar s prvo številko Ognjišča 2005. Kmalu je morala spet v tiskarno (2007), leta 2015 pa je izšla še tretja izdaja.
"Prijazna beseda ali spodbudna misel nam vlijeta upanje. V zgodbah te knjige je zbranih veliko lepih misli in spodbudnih besed z željo, da v bralcih rodijo veselje in zasejejo upanje.
Misli knjige naj vas spodbudijo, da boste sejali semena upanja tudi med drugimi," je zapisal Božo in knjigo pospremil med ljudi.

In o čem nam spregovorijo Zgodbe s semeni upanja? - Najprej upiramo pogled naprej: vrednote, za katere živimo, odločajo o tem, kaj bomo videli v življenju in bistrijo naš notranji pogled ... biti moramo uglašeni, da bomo slišali Boga, Bog nam prižiga luč, da vedno vemo, kje nas čaka privez. V drugem delu so zbrane zgodbe, ki nas učijo, kako oznanjati, kako se spreminjati, prenavljati, kako izbirati novo pot, kako naj uresničujemo misli, želje, pogovore, pridige ... kako naj jih udejanjimo, da bomo plemenitejši, da bomo podobni Kristusu in okrepljeni za nebesa ... Seveda se moramo pri vsem svojem delu, razmišljanju hotenju ... zavedati, da gre za večnost - če želiš, da si srečen, dajaj in ne glej na plačilo - vsakemu delu se moramo popolnoma posvetiti, delati z ljubeznijo, ne moremo sedeti na dveh stolih ... In kaj je središče našega življenja? Zgodbe nam ponujejo nekaj odgovorov: Kar daš, to imaš ... Zdaj se moramo odločiti za Boga ... narediti v življenju tudi kaj takega, kar nas drago stane - a to lahko pomeni začetek našega spreobrnjenja ... če smo seveda potrpežljivi. Kako služiti? Vrednost ima ne samo tisto delo, ki ga ljudje občudujejo, hvalijo ... koliko skritega dela je, ki ga nihče ne opazi ..Zakon darovanja je trden kot zakon težnosti: ko nehamo dajati, na drevesu našega življenja ni več sadov ... Kako do drugega? Ljubezen do bližnjega nam morda prinaša težave, toda brez njih bi bilo naše življenje prazno ... ljubezen dela čudeže ... zapovedi ne izpolnjujemo zato, da bi nas Bog ljubil ampak zato, ker nas Bog ljubi ... V Bogu je naše upanje - molitev odpre vrata, skozi katera vstopimo v svetišče, kjer dobimo moč in občutimo varnost ter si naberemo novih moči. Zavest, da hodimo po Kristusovih stopinjah olajša breme težav. Ali nam ni v življenju v spodbudo že to, da nam stoji ob strani nekdo, ki nas ljubi? Pri Kristusu pa ne gre samo za  čustveno tolažbo. Kdor hodi za Kristusom, se približuje njegovemu načinu razmišljanja in načinu življenja ... začenja razumeti pomen trpljenja in prejema Božjo moč, da bo nosil svoj križ skupaj z Odrešenikom sveta,.. (Marko Čuk o knjigi)

iz vsebine

ALI JE V NEBESIH KAKŠEN ODVETNIK?
Nekega dne so bila vrata, ki so ločevala nebesa in pekel, razbita. Sveti Peter se je prikazal pri razbitih vratih in zaklical: »Poslušaj, satan! To mi boš še plačal. Tvoji so razbili vrata!«
»To pa ne!« je mirno odvrnil Lucfer. »Moje čete so mi zatrdile, da tega niso storile.«
»Dobro, dobro,« je odvrnil sveti Peter. »Bom pa vložil tožbo in potem boš moral popraviti vrata.«
»Misliš, da boš tožbo dobil?« se je zasmejal vrag. »Ali boš v nebesih sploh našel kakšnega odvetnika?«

Lucifer je napovedal nogometno tekmo svetemu Petru: pekel proti nebesom. Nebeški ključar je hitro pristal: »Z veseljem sprejmemo izziv, saj vemo, da bomo zmagali. Glej, vse najboljše nogometaše imamo mi. Ali jih nisi videl, kako pobožni so! Pred tekmo se pokrižajo, po njej pa padejo na kolena!«
»Nogometaše, nogometaše že imate,« je odvrnil Lucifer. »Sodnika pa nimate v nebesih nobenega...«

POLNA ZAPOSLITEV
Nekega poslovneža so nekoč vprašali: »Kaj ste po poklicu?«
»Kristjan sem,« je odgovoril.
»Že, že, a kakšno delo opravljate?«
»Kristjan sem,« je ponovil odgovor.
»Niste me razumeli,« je spet vprašal novinar.
»S kakšnim delom se preživljate?«
»Poslušajte! Polno sem zaposlen s tem, da sem kristjan, da se pa preživljam, imam trgovino s pohištvom.«

PRAVA PRENOVA
Sveti Frančišek se je nekega dne pogovarjal z enim od asiških plemičev, ki je tožil nad zmedo, nadlogami in nesrečami, ki pretresajo svet. »Gospod, ne vznemirjajte se zaradi teh stvari,« mu je dejal sveti mož, »kajti imamo zdravilo zoper vse to.«
»Kakšno zdravilo obstaja zoper tako zlo?« je vprašal plemič.
Sveti Frančišek je odgovoril: »Zelo preprosto. Vi in jaz morava postati to, kar sva in se resnično notranje spreobrniti. Vsak človek naj potem naredi isto in prenova bo uspela. Najslabše je, če vsi govorijo, kako bi se morali drugi spremeniti, a se ne potrudijo, da bi odpravili svoje napake.«

pripravlja: Marko Čuk

Slikanica

Jelenovi (mama Tina Jelen, oče Jakob Jelen, sin Jan in hči Eva) ... so srečna družina, oče je arhitekt, mama novinarka ... Jan hodi v šolo, Eva pa v vrtec ... Starša sta zelo zaposlena, nimata časa za pospravljanje ... likanje, kuhanje ... zato kupita gospodinjskega robota, ki bo pospravljal in čistil stanovanje. Ko ga dobijo, najprej preverijo kako deluje, kaj vse zna ... v navodilih najdejo tudi dodatne nastavitve, da bi bila družina zadovoljna in bi robot naredil vse tako, kot želijo ... Zdaj imajo naenkrat vsi dovolj časa za medsebojni pogovor in za stvari, ki so jim všeč. Robot zna narediti številne stvari, opravlja gospodinjska dela, čisti, kuha, lika ... veliko stvari zna ... toda Eva nekega večera ugotovi, da nečesa vendarle ta robot ne zna ... Robot prizna, da za to opraviulo ni programiran ... da, to lahko naredi samo človek …

iz vsebine:

Člani družine Jelen so torej zelo zaposleni. Mama z lovom na pomembne osebe in dogodke, oče z risanjem črt, Jan s šolo in Eva z lego kockami.
Kdo neki utegne doma pospravljati? Zložiti umazano perilo v pralni stroj? Umazano posodo v pomivalni stroj? Kdo naj pobriše prah? Odnese smeti? Zelo udobno bi bilo, če bi kdo posesal tla in skuhal slastno večerjo.

(...)

Oče Jelen je imel zdaj dovolj časa za igro z otrokoma. Vsak dan je pogledal Janove zvezke in kar je bilo najboljše – z ženo sta se lahko veliko pogovarjala. Lepo ju je bilo videti, kako sta udobno zleknjena na kavču, kjer se šalita in se pogosto smejeta.

Janova soba je bila vselej vzorno pospravljena, zvezki zloženi, odeja na postelji poravnana.
Robot je sicer namesto rože enkrat zalil mikrovalovno pečico.
Ampak oče in mama sta rekla, da ni nič hudega. Da gre samo za nejasno navodilo, v katerem kotu in na kateri polici se nahajajo rože. Da bo robot uspešno programsko uskladil navodila in bo v prihodnje res zalil samo rože.

(...)

»To ni mogoče. Tega ni v mojem programu. Ni primerno. (...)
»Strela jasna!« je rekel oče Jelen. Vsi so vedeli, da je zelo jezen, kadar reče »strela jasna«.
»Ti si vendar robot! Ti ne moreš vedeti, kaj je primerno in kaj ne! Samo kopica računalniških programov si!«
V sobici je spet zavladala silna tišina.
Robot je molčal. (...)

»Saj ne more biti užaljen, mar ne?« se je k robotu vsa zaskrbljena obrnila mama.
»Robot, ali se dobro počutiš?« je vprašal Jan. »Te je oči užalil?«
»Počutim. Užaljen,« je čisto po robotsko spregovoril robot.
»Mi roboti se ne počutimo. In nismo užaljeni. Mi smo programirani.« (...)

pripravlja in izbira Marko Čuk

Molitve iz Ognjišča 2015-2022
Zbirka Za luč in moč 3

»Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali« (Mt 5,8). Srce, v katerem je ta Jezusov blagor uresničen, povsod vidi znamenja Božje lepote in dobrote. Starozavezni psalmist je zapel: »Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji! Svoje veličastvo si povzdignil nad nebesa« (Ps 8,1). Odmev njegovega občudovanja je Sončna pesem ali Hvalnica stvarstva sv. Frančiška Asiškega: dobremu Gospodu se zahvaljuje za vse stvari z otroško prisrčnostjo, kot za ljubljene brate in sestre. Njegova hvalnica je navdihovala avtorje molitev, zbranih v tej knjižici.
Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

več o zgodovini molitev v Ognjišču:

iz vsebine

Knjižica Zakladnica molitve 2 nas na prvih straneh spomni, kako velika je moč besede: navadno si želimo, da bi bile besede spodbudne, razumljive, premišljene, ... da bi našli pravo ob pravem času, da jih ne bi zmanjkalo. Gospod nam govori na različne načine, tudi po svojem stvarstvu, z vsakdanjimi majhnimi dogodki, ki so včasih kar čudeži. Spremlja nas na na naši poti in želi, da iščemo svojo pot, svojo srečo, svoj cilj ... da se potrudimo, saj imamo toliko možnosti ... ne dovolimo si sivine, toliko barv nam daje Gospod. Da, potrebujemo ga, pogosto trkamo na vrata njegovega usmiljenja, njegove pravičnosti, potrpežljivosti ... želimo si Božjega objema, prepuščamo se njegovim dobrotnim očetovskim rokam ...

Z molitvami, ki sledijo se prebujamo v nov dan s hvaležnostjo za vse čudeže življenja: da sem tukaj, da živim, da sem človek. Zelo dragoceni so ti trenutki: jutranji pozdrav, prošnja za moč, za odprtost besedi, za danes, za spremljanje na poti, za pomoč ... Želimo, da bi bil dan blagoslovljen ... sproti se zahvaljujemo za vsak trenutek, za nežen dotik ljubeče roke, za drobne prijaznosti ... upamo, da bi nam Gospod naklonil še veliko takih dni, ostal z nami.
Zato ga zaupno prosimo... za zvesto ljubezen, za dolgo življenje, za pogled nazaj, za prihodnost ... saj je On naše upanje in ... nazadnje za dan, ko se bo treba posloviti s tega sveta.

V osrednjem delu knjižice si sledijo molitve, ki nas spremljajo skozi cerkveno leto: adventna prošnja, čuječnost na pragu Betlehema, prosimo za našo družino, se obračamo k Sveti družini, za posvetitev, za mir, za luč, vsi smo potrebni ozdravljenja, prosimo tudi za bolnike, izročamo jih v njegove roke in prosimo za moč v preizkušnji, ko bo treba sprejeti križ in se z njim pogumno odpraviti za Gopodom. Vedno moramo naprej in svoje predsodke in  strahove premagovati z vero v vstajenje, da se morda v naši temini prebudi novo življenje. Vstali Gospod nam podarja milost, da dmo lahko pričevalci, pošilja Svetega Duha, za sopotnico na naših poteh nam daje Marijo, ki je ena izmed nas, nas posluša, je naša vodnica.

V zadnjem delu se zavemo, da bomo prišli do svetosti po mali poti ... zato prosimo za pomoč sv. Jožefa, brata Frančiška, sv. Terezijo iz Kalkute in ... nazadnje molimo z mladimi in s papežem Frančiškom za mlade - na katere Cerkev na poti k sinodi obrača svoj pogled. Da bi pogumno vzeli v roke svoje življenje in vedno ohranjali svobodno srce, odgovorili na klic, imeli srce odprto, znali prepoznati Boga in bi ga z veseljem oznanjali... (mč)

SPODBUDA

Včasih potrebujemo nekoga,
ki reče: Vstani!
In utrujene noge zaplešejo.

Včasih potrebujemo nekoga,
ki reče: No, pridi!
In nenadoma zagledamo cilj.

Včasih potrebujemo nekoga,
ki reče: Zdaj pojdi!
In začetek je uspešen.

Včasih potrebujemo nekoga,
ki reče: Saj zmoreš!
In brž začutimo moč.

Včasih potrebujemo nekoga,
ki reče: Vstani!
In proži roke proti nam.

Vedno je tukaj Nekdo,
ki pravi: No, pridi!
In nas prisrčno objame.

WILMA KLEVINGHAUS
Ognjišče (2017) 6, str. 55

pripravlja in izbira Marko Čuk

Ljudska glasba je v zgodovini odmevala v vsaki hiši. Ob dolgih zimskih večerih so se zbirali na domačiji, poleti pa so prepevali tako ob delu kakor med vasovanji. Nekatere ljudske pesmi so otožne, druge vesele, tretje malce hudomušne. Takšne, kakršno je življenje. Nastajale so ob različnih priložnostih in se kot take zapisale v srce slovenske folklore. Kljub prodoru moderne glasbe in novih glasbenih zvrsti je ljudska pesem še vedno ljuba mnogim Slovencem, med drugim tudi slovenskemu baritonistu Matjažu Robavsu in slovenskemu citrarju Tomažu Plahutniku. Odločila sta se, da bosta združila moči in tako je nastala zgoščenka, ki sta jo poimenovala kar Slovenska pesem.

Na zgoščenki je 13 slovenskih ljudskih pesmi, ki jih poje Matjaž Robavs, član skupine Eroica in tudi v tujini priznani pevec, ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika.

Pesmi na zgoščenki: Dober večer; Moj očka so mi rekli; Bleda luna; Jaz 'mam pa konjča belega; Ta drumlca je zvomlana; Goreči ogenj; Polka je ukazana; Zrejlo je žito; Ena ptička priletela; Le predi, dekle, predi; Venci bejli; Iz stolpa sem; Le pijmo ga.

iz vsebine:

Na zgoščenki najdemo trinajst slovenskih melodij. Prva pesem Dober večer govori o tem, kako je dekle fantu vrnilo prstan in mu s tem dalo slovo. Sledi nekoliko bolj hudomušna skladba Moj očka so mi rekli, ki prikazuje težave fantiča, kateremu je oče dejal, naj se oženi, a ta ni poznal nobene deklice s planine, za vsako vrsto dekleta pa je našel tudi kakšen izgovor. Bleda luna nas popelje v zasanjano moč noči, ko privrejo na dan vsa čustva, posebej še tista, ki so namenjena ljubljeni osebi. Razvedrilna pesem Jaz mam pa konjča belega govori o veselem človeku, ki se veseli svojih dveh konjičkov. Pesem nam s svojim besedilom sporoča, da moramo ceniti stvari, ki jih imamo, in biti za to tudi hvaležni. Peta po vrsti je koroška pesem Ta drumlca je zvomlana. Gre za izredno nežno ljubezensko pesem, ki se na svojevrsten način dotakne vsakega poslušalca. Tako je tudi z naslednjo skladbo Goreči ogenj, ki pripoveduje o zaljubljenem fantiču z nešteto vprašanji in nobenim odgovorom. Tega mu ne nameni niti luna. Sledi veseljaška skladbica Polka je ukazana, ki se nekoliko pošali iz nežnejšega spola, ko si fant išče primerno soplesalko. Osma po vrsti je prekmurska pesem Zrejlo je žito, ki nas povede v prekmurske ravnine in na žitna polja ter nam s tem pričara pridih kmečkega življenja. Ena ptička priletela je še ena od ljubezenskih ljudskih pesmi na zgoščenki. Govori o tem, da je ljubezen bolezen in da je edino zdravilo, ki pozdravi bolečino, čas. Le predi, dekle, predi je znana ljudska pesem, za katero je besedilo napisal blaženi Anton Martin Slomšek. Sledi spet nekoliko otožnejša prekmurska viža Venci veili. Vsa dekleta imajo ovenele vence, le en venec je zelen, saj ga zalivajo dekličine solze, ki so tako močne, da bi razdrobile še kamen. Predzadnja skladba opeva zvon in njegovo zvonjenje. Iz stolpa sem je domoljubna pesem, ko fant prosti zvon, naj mu v tujem svetu obuja spomin na rodno vas. Zgoščenka se zaključi s pivsko pesmijo Le pijmo ga, ki se s svojim šaljivim besedilom dotika tudi teološke vsebine.

Matjaž Robavs (pogovor z njim)

Tomaž Plahutnik (pogovor z njim)

predstavitve pripravlja Marko ČUK

Redovnica blažena Ana Katarina Emmerich (1774–1824) je imela videnja, ki jih je po njenem pripovedovanju zapisal nemški pesnik Clemens Brentano.

Knjiga nam odstira prenekatere zanimivosti iz Jezusovega in Marijinega skritega ali nam nepoznanega življenja. Druge nam osvetljuje ali prikaže tudi okoliščine, v katerih se je neki dogodek ali čudež zgodil.
Še posebej so pretresljivo in podrobno opisani celotni dogodki in okoliščine Jezusovega trpljenja. Branje nas živo ‘potegne’ v tisti čas, kraje in dogajanja, kot bi bili mi sami zraven ob Jezusu, ob Mariji in tam navzočih ljudeh.
Tako nam Jezus po zapisih mističnih videnj razodeva svojo ljubezen, da bi ga bolje spoznali, globlje vzljubili in mu bolj zvesto sledili.

Beseda Zdravka Lavriča k dopolnjeni izdaji
Približno pred dvema letoma mi je prišlo v roke to delo, ki me je močno prevzelo. Branje mističnih videnj redovnice blažene Ane Katarine Emmerich o življenju in trpljenju Jezusa Kristusa in njegove svete Matere mi je posamezne zgodbe iz evangelijev osvetlilo in prikazalo v novi, povsem drugačni luči. Nekateri dogodki iz Jezusovega in Marijinega življenja v evangelijih niso zapisani ali pa so zapisani skopo. Ta knjiga razkriva nekatere dogodke, druge osvetli in razloži, da lahko laže in predvsem globlje razumemo posamezne zgodbe, čudeže in njihov duhovni pomen.
Zaradi bogate duhovne vsebine, sem to delo želel imeti v svoji bližini, da bi lahko segel po njem, kadarkoli bi začutil nagnjenje do branja. Knjigo sem vneto iskal v antikvariatih in drugod, da bi lahko večkrat segel po njej in jo prebiral. Jezus obljublja: „Iščite in boste našli!“ In res, kakor sem po „naključju“ našel knjigo, tako sem po „naključju“ srečal tiskarja, ki me je spodbudil k razmišljanju o tisku nekaj izvodov. In tako se je začela odvijati zgodba, ki je pripeljala do izida dopolnjene izdaje te knjige, ki je prvič ugledala luč pri Mohorjevi založbi v Celovcu.
V prvotni izdaji preberemo, da poteka postopek za beatifikacijo božje služabnice Ane Katarine Emmerich. V času svojega papeževanja pa jo je sveti papež Janez Pavel II. dne 3. oktobra 2004 razglasil za blaženo. Lahko razumemo, da je Cerkev tudi na ta način priznala verodostojnost njenih videnj in sporočil, čeprav se v nekaterih podrobnostih razlikujejo od svetopisemskih navedb. Ne glede na to pa nam knjiga odstira zanimive nadrobnosti iz Jezusovega, še zlasti otroškega življenja, lik svetega Jožefa, Marijinih staršev Joahima in Ane in še posebej Božje Matere Marije. Jezusovo trpljenje je natančno orisano, pa tudi prikazovanja po vstajenju in razvoj Cerkve v prvih letih, vse do Marijinega vnebovzetja.
Današnji „spletni človek“ je zasičen z informacijami vseh vrst, da se težko znajde med njimi. Hitrost informacij ni bila še nikoli tako velika, njihova vsebina še nikoli tako bogata kot danes. Še nedavno je bila tiskana knjiga glavni način sporočanja, spremenila je človeka, družbo in družbena razmerja. Zdi se, da knjiga danes zgublja pomen, a takšen je le vtis. Sleherni dan izide pri nas več kot deset knjig različne vsebine in žanrov. Vseh knjig seveda ne moremo prebrati, zato velja med množico poseči le po najboljših. Takšne so zagotovo tiste, ki nas duhovno obogatijo, nam potešijo strahove, nas nahranijo. Knjige, ki dajejo smisel in upanje, ki hranijo vero in veselje, da nas neskončna skrbstvena Ljubezen nagovarja, išče in kliče v pravo Življenje. Knjiga, ki jo držite v roki, je zagotovo ena tistih redkih – najboljših, ki hrani duha in misli.
Ob tej priložnosti bi rad izrazil nekaj zahval. In sicer prva in največja zahvala gre Jezusu, da nam je po blaženi Ani Katarini razodel še nekatere skrivnosti svojega življenja, da je nastalo to čudovito delo, ki mi pomaga k večji ponižnosti in ljubezni ter k vse bolj goreči predanosti v hoji za Njim.
Hvala Materi Mariji, ki je v vsej svoji ponižnosti in globokem hrepenenju po Bogu sprejela Jezusa v svoje čisto naročje. Njej, ki je v tesnem zedinjenju s svojim Sinom prva prehodila Križev pot in kasneje v molitvi premišljevala posamezne skrivnosti in njihov duhovni pomen. Z rastočim hrepenenju po Sinu mi je pokazala, kako se lahko mistično rodi v meni in me pre-rojeva za Življenje.
Hvala blaženi Ani Katarini, ki je, ne samo pripovedovala o Jezusovem strašnem trpljenju, ampak ga tudi doživljala na svojem telesu v ljubeči predanosti.
Nadalje bi se rad zahvalil gospodu Vitalu Deu za spodbudne informacije glede tiska. Zahvaljujem se Založbi Ognjišče za prevzem založništva in vseh dejavnosti, povezanih s tem. Zahvala gre glavnemu uredniku Mohorjeve založbe v Celovcu gospodu mag. Hanziju Filipiču, ki je dovolil ponovno izdajo. Hvaležen sem gospodu Antonu Opetniku za spremno besedo. Hvala Šolskim sestram sv. Frančiška Kristusa Kralja za dovoljenje, da uporabimo prevod knjige njihove sestre Bernardete – Josipine Novačan. Zahvala gre tudi lektorici gospe Marjeti Šumrada za lektoriranje besedila. In nenazadnje hvala jezuitu p. dr. Marku I. Rupniku in njegovim sodelavcem iz Centra Aletti za fotografiji, ki krasita naslovnici obeh delov knjige. Hvala tudi vsem neimenovanim, ki so na tak ali drugačen način prispevali, da je lahko izšlo to delo.
Vsem bralcem želim, da bi branje videnj in sporočil redovnice in mistikinje blažene Ane Katarine Emmerich v vsakem prebudilo vedno večje hrepenenje po Jezusu, ki je Ljubezen in Usmiljenje, po Njem, ki je Pot, Resnica in Življenje ter tako postajali vsak dan bolj živi tabernaklji Njegove navzočnosti v svetu.

iz spremne besede Toneta Opetnika
Bog izbira ljudi, ki so veliki v ljubezni in čistosti, močni in v dobri volji služiti Bogu. Boga oznanjati in z vsemi močmi voditi druge k njegovi ljubezni, je njihova srčna zadeva. V Fatimi, v Lurdu, v Guadalupi, v La Salettu in v Medjugorju so vidci iz preprostih in revnih družinskih razmer, a polni dobre volje in pripravljeni slediti Bogu. Vidci so morali in še morajo veliko pretrpeti zaradi teh videnj. Bili so zasramovani in zasliševani. V srcu pa so doživljali božji mir. Vedno pa so imeli spovednika, ki jih je vodil. In ob vsem tem so ostali ponižni in skromni, četudi so bili tako bogato obdarjeni.
Pretresljiva so videnja mistikov o življenju in trpljenju Jezusa Kristusa. Verujem, da je Bog potrdil Jezusovo oznanjevanje božjega kraljestva s čudeži. Odpiral je oči slepim, ušesa gluhim, ozdravljal gobavce, obujal mrtve, izganjal hude duhove, spremenil vodo v vino in pomnožil kruh. Jezus Kristus je isti, včeraj in danes in na veke in še danes na čudežen način posega v našo zgodovino. Te posege pa kot bitje s svobodno voljo lahko sprejmem ali odklonim. Nekateri bodo odvrnili: kaj takšnega ni mogoče! Ti mislijo po človeško in si Boga predstavljajo le po človeško. Kakšen Bog pa je to? Človeški ponos in njihova ošabnost sta jim v oviro, da bi sprejeli takšna sporočila.
Zakaj vsa ta videnja? Zakaj prikazovanja? Kakšen smisel imajo za nas? Premalo poznamo Sveto pismo. Le površno beremo in poslušamo evangelije. Mistiki so videli tudi neznane dogodke iz Jezusovega življenja. (...)

Tako nas vodi Bog tudi po teh mistikih, da lažje doumemo, kaj je njegov sin pretrpel za nas. Premalo poznamo Sveto pismo, premalo ga beremo. Ko sem začel brati videnje blažene Katarine Emmerich, sem bil močno prizadet. Težko sem se ločil od branja. Z drugimi očmi berem sedaj evangelije. Pretresla me je Jezusova ljubezen do ljudi, ki jih je srečal: pa naj je bil Jud, Samarijan ali pa pogan. Vsakega je uslišal, ki je vanj zaupal. Pretresla pa me je tudi ošabnost tistih, ki so ga odklanjali. Noben čudež in nobena beseda jih ni prizadela, ker tega niso hoteli. Manjkala jim je dobra volja in pripravljenost.
Ali ni nova zaveza vrt, poln cvetlic čudežev? Kaj je Bogu nemogoče? Čas za veliko žetev se bliža, in preden bo človek nehal biti, mora biti vse znano: vsa prerokovanja pred Kristusom in po njem. To, kar nam vidci opisujejo, naj nam bo v pomoč, da vzljubimo Kristusovo blagovest in da začnemo po njej živeti. Da, v pomoč in ne v pogubljenje. Trda je namreč Jezusova beseda tem, ki so ga odklanjali in ga še odklanjajo. Tistim pa, ki ga sprejmejo, je obljubil Jezus vso pomoč.
Želim vsem bralcem te knjige, da bi še bolj vzljubili Jezusa Kristusa in mu tudi vedno bolj sledili v vsakdanjem življenju.

pripravlja in izbira Marko Čuk

Zgodbe iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, nam pomagajo v času trpljenja in preizkušnje. Ta čas pa je "primešan" življenjski poti slehernika, težko bi namreč našli človeka brez preizkušenj in trpljenja ... temu ga je Gospod naklonil več, drugemu manj ... za nekoga je to čas bolezni, duševne stiske, nerazumevanja v družini, težav pri vzgoji, pomanjkanje sredstev za normalno življenje ... za mnoge pa je gotovo tak čas preizkušnje tudi sedanji čas epidemije in premagovanja vseh omejitev, strah pred nevidnim sovražnikom, ... Zato je branje zgodb iz te knjige lahko zelo koristno - za dušo in za telo...

Rešitev osebnih stisk in preizkušenj in smer iskanja razkriva že uvodna zgodba (Stopinje v pesku), ki nam zagotavlja, da se je v takih trenutkih najbolje obrniti na Gospoda, ki hodi z nami na naši življenjski poti in nas nikoli ne zapusti, z nami hodi in ko je stiska največja, nam je najbližji ... takrat nas nosi na rokah ... Da bi to Božjo roko odkrili, ji zaupali ... jo sprejeli, moramo skozi več poglavij ... življenja in tudi knjige.
Trpljenje nas prečiščuje. Tistemu, ki trpi in je preizkušan je morda to dejstvo najtežje razumeti, toda prav to, da nas življenje prečiščuje je osnova rešitve, to spoznanje nam namreč pomaga, da v sebi odkrijemo slabe in dobre strani ... in zaupamo, da bo Bog tudi tisto slabo lahko uporabil in ga "predelal" v čudovite nove stvari, spoznanja, rešitve ... krhkost je lahko v pomoč pri velikih stvareh. Te začetne zgodbe  nas učijo, da nam Bog govori tudi po težkih trenutkih in čeprav se sliši neverjetno, se moramo kdaj Bogu zahvaliti tudi za težave, ki so nam na pot prinesle veliko novih spoznanj ... tudi s križem lahko "splezamo" preko težav, čez prepade življenja, hkrati pa spoznavamo, da naš problem nikakor ni največji, Vse trpljenje, ki ga človek zaupno prenaša pa rojeva biser: bolečina bo minila, rojevata se lepota in radost ...
Začeti znova. V življenju ne teče vse gladko, toda nič ni nemogoče človeku, ki veruje, najmočnejši zgled in svetilnik v težavah je in ostane Gospod ... ki je šel skozi trpljenje do vstajenja, napredovati pa je treba korak za korakom. Na tej poti se nujno soočamo tudi z neuspehom, vedno nam ne bo uspelo, sprejeti moramo tudi tveganje, ne prehitro odnehati in ... iskati v Svetem pismu Gospodov nasvet ... Kljub neuspehu je treba iti naprej, začenjati znova, saj neuspeh ni nikoli dokončen in stvari se tudi ne iztečejo vedno tako, kot pričakujemo in bi se po naše morale ... morda jih bomo razumeli šele čez nekaj časa.
Bog trpi v človeku. Za prestajanje trpljenja je potrebna moč ... ki jo kristjani prejemamo iz Jezusovega trpljenja, to je moč križa, ki lahko v težke razmere prinese novo življenje. Bog trpi v človeku in mu naklanja tolažbo, da spet najde moč ... ne le za življenje ampak tudi za daritev. Ko je bolečina velika naj trpeči pomisli na Jezusa, v trpljenju ni sam, z njim je On, ki skrbi zanj. Priznanje lastne nemoči pripelje človeka do popolnega zaupanja v Kristusa. Pomislimo zdaj na osebje, ki v času epidemije skrbi za bolne, predvsem starejše, na intenzivnih oddelkih ... v svojih dejanjih, v predanosti in z ljubeznijo, s katero delajo, so podobni Jezusu ... Gospod je moja luč ... zato je treba zaupati, odveč je zaskrbljenost ...
Najdi srečo - osrečuj druge. Rešitev iz težav in preizkušenj je tu ...osrečevati druge, kot sveča, ki izgoreva in oddaja svetlobo drugim, razdaja se za druge. Rešitev je v tem, da druge tolažimo, jih skušamo razumeti, si prizadevamo, da smo jim naklonjeni, jih imamo radi ... Bog je namreč vir veselja in ljudje, ki so blizu Jezusu, prejmejo veliko veselja. Trpeti in verovati, reševati druge ...se opreti na vero in si razsvetliti temno noč ... z biseri bolečine ... (Marko Čuk)

zbirka Zgodbe za dušo – nova serija 4

UGODNA PONUDBA

Sporočilo knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod dopolnjuje knjiga Obrisal bo solze z njihovih oči, v kateri so zbrane zgodbe o upanju ob izgubi najdražjih in jo lahko naročite skupaj z novo knjigo.
Knjigi V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod in Obrisal bo solze z njihovih oči, lahko v prednaročilu dobite za samo 12,90 €.

Božo Rustja, ki je zgodbe zbral, prevedel, uredil, je v predstavitvi zapisal:  Kako se soočiti z neuspehom? Ali obstaja zdravilo za žalost? Lahko trnjeva krona prikliče nasmeh na obraz? Knjiga Zgodbe za čas trpljenja in preizkušnje ne prinaša preprostih odgovorov, a v bralcu krepi zavest, da stvari vendarle niso vedno tako tragične, kot se zdijo. Ob prebiranju te knjige boste našli tolažbo, spodbudo in opomin, kako pomembno je naše prizadevanje, da se na čas preizkušenj dobro pripravimo – tudi z molitvami, ki so na koncu vsakega poglavja. Da se bomo, ko pademo pod križem, lahko pobrali, okrepili in pogumno začeli znova. 

iz vsebine:

Sedem razlogov, da ne bomo zaskrbljeni
Ljudje smo zaskrbljeni zaradi mnogih stvari. Strokovnjaki govorijo, da je stres povzročitelj mnogih zdravstvenih težav našega časa. Bog ne želi, da svoje dni preživimo v zaskrbljenosti.
Če dobro premislimo, opazimo, da je malo tega, kar nas vznemirja, vredno, da smo zaradi tega zaskrbljeni. Jezus nam v evangeliju (prim. Mt 6,25-34) podaja različne razloge proti zaskrbljenosti.

1. Sam Bog, ki je Stvarnik in začetnik našega življenja, lahko poskrbi za podrobnosti v življenju. Po preroku Izaiju nam Gospod govori: »Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim. Glej, na obe dlani sem te napisal, tvoje obzidje je vedno pred menoj« (Iz 49,15-16).

2. Zaskrbljenost zaradi prihodnosti ovira naše današnje napore.

3. Zaskrbljenost je bolj škodljiva kot koristna.

4. Bog ne zapusti tistih, ki so odvisni od njega. Če imaš hrano v hladilniku, obleko v omari, streho nad glavo in prostor za posteljo, si bogatejši od 75 % ljudi na tem svetu. Če imaš prihranke v banki, bankovce v denarnici, si med 8 % dobro stoječih na svetu. Če si se to jutro zbudil bolj zdrav kot bolan, si bolj blagoslovljen kot milijoni, ki ne bodo preživeli tega tedna. Če nisi nikdar izkusil nevarnosti vojne, osamljenosti v zaporu, trpljenja pri mučenju ali lakoti, si na boljšem kot 500 milijonov ljudi na tem svetu. Če se lahko udeležiš maše in hodiš v cerkev ne da bi se zaradi tega bal, da te bodo preganjali, zaprli ali umorili, si bolj blagoslovljen kot tri milijarde zemljanov.

5. Zaskrbljenost je znamenje pomanjkanja vere in napačne predstave o Bogu. On je naš ljubeči oče, mi smo njegovi ljubljeni otroci. Potrebna je otroško zaupljiva vera. Otrok se ne ubada cel dan z mislijo, ali bodo ob prihodu iz šole domov starši pripravili obed. Na podoben način morajo kristjani zaupati v Boga, da nam bo dal, kar potrebujemo. Utrdi svojo vero.

6. Ko si zaskrbljen, te to odvrača od tega, da bi se osredotočil na to, kar Bog želi od tebe. Vsakdo lahko naredi kaj, toda ni vsakdo pripravljen vztrajati, se žrtvovati ali biti pripravljen nekaj storiti. Nehaj skrbeti o tem, kar misliš, da bi lahko naredil in se osredotoči na to, kar boš naredil. Pomisli znova, kaj so prednostne naloge v tvojem življenju.

7. Dejstvo, da živimo za današnji dan, nam pomaga, da nas ne ugonobijo skrbi. Ne skrbi za jutrišnji dan. O tem boš mislil jutri. Vsak dan ima dovolj svojih težav. Ni dobro misliti o jutrišnjem dnevu. Morda ne bo imel težav, ali pa ga sploh ne bo. Če boš skrbel zaradi jutrišnjih težav, ne boš pozoren na blagoslov, ki ti ga prinaša današnji dan. Kontroliraj svoje misli.

Jezus se je soočal s številnimi izzivi, a ni dopustil, da bi ga prevzelo malodušje. Preprosto je vse izročal v Očetove roke, tudi mi lahko naredimo enako. Premislimo, kaj nas najbolj skrbi. Izročimo to v roke Nekoga, ki je večji in modrejši od nas. (Vodi me, dobrotni Duh, 31)

PS: V knjigi je objavljenih tudi nekaj zgodb iz štirinajstih knjig,zbirke Zgodbe za dušo ... iz revije Ognjišče - Povejmo z zgodbo (2019-20) in knjige Zakladnica molitve (molitve)

predstavitve pripravlja Marko Čuk

Zgodbo o Noetu in njegovi barki najbrž poznamo vsi. Ta je prirejena za otroke, saj jim približa Boga kot rešitelja človeka in živali ter kot tistega, ki sklepa zavezo s človekom. Otrok bo spoznal, da se hudobija v življenju ne izplača. Knjiga velikega formata bo otroku s pomočjo staršev približala usmiljenega Boga, s pomočjo 28 živali iz kartona, ki so knjigi priložene, pa tudi živalski svet in tistega, ki je ustvaril živali.

iz vsebine

Glej, živali gredo, samec in samica vsake vrste, le kam so namenjene ... Že veš? Dobrodušni Noe jih vabi na barko, začelo je namreč deževati. Ojoj, lije kot iz škafa! Kaj pa zdaj?
Gremo z Noetom in njegovo družino na pot, da bomo izvedeli, zakaj tako močno dežuje? Kdo vse se skriva v barki? Zakaj Noe spušča goloba? In kaj se je zgodilo, ko so se živali naveličale potovanja?

Slikanica velikega formata bo otroku s pomočjo staršev približala usmiljenega Boga, s pomočjo 28 figuric živali, ki so knjigi priložene, pa tudi živalski svet in Boga stvarnika. Figurice živali s podstavki otroci sami sestavijo. Otroci tako še močneje doživijo svetopisemsko zgodbo.

Duhovito ilustriran, jasen, dostopen in zabaven vodnik po največji knjižni uspešnici, kar jih je kdaj koli izšlo: po Svetem pismu! Lahko rečemo, da je to najbolj posrečen način doslej - za spoznavanje največje svetovne knjižne uspešnice.

Namen te knjige je, da bralcu ponudi ‘za pokušino’ nekaj kratkih odlomkov iz vsebine vseh svetopisemskih knjig.
Tu je pojasnjeno, kaj se v vsaki posamezni svetopisemski knjigi dogaja, zakaj je pomembna in kdo v njej igra glavno vlogo ...
Zato le prelistajte in odkrili boste še veliko več o najpomembnejši knjigi, kar jih je bilo kdaj koli napisanih!

Kaj je torej Sveto pismo? Sveto pismo je knjižnica. Ali pa antologija. Vsekakor ne gre za eno samo knjigo, ampak za zbirko številnih različnih vrst knjig oziroma zapisov, vključno z zgodovino, poezijo, zgodbami, pravnimi kodeksi, pregovori in reki, apokaliptičnimi vizionarskimi opisi, spevi, pismi ... Sveto pismo je knjiga, polna knjig. Kaj pa je v njej? Torej, vsebuje šestinšestdeset knjig, povezanih v eno izdajo. Razdeljene so na dva dela: Staro zavezo ali Hebrejske spise (39 knjig) in Novo zavezo ali Krščanske spise (27 knjig). Nekatere izdaje Svetega pisma vsebujejo tudi tretji del,
ki se imenujejo Devterokanonične ali Apokrifne knjige.
Knjige Svetega pisma je dejansko sestavljalo in pisalo veliko različnih ljudi skozi dolga tisočletja. Ta knjiga pa vam bo predstavila osnove (in še malce več!) o vsaki posamezni knjigi.

iz vsebine:

Zakaj je pomemben? (Matejev evangelij)
Vsebina Matejevega evangelija je precej podobna ostalim evangelijem - kljub temu pa tudi zelo edinstvena. Vsebuje tudi znameniti govor na gori (poglavja 5 - 7). Matej predstavlja daljši zapis Jezusovih naukov o koncu časov in različne podrobnosti o nadnaravnih dogodkih v času Jezusovega vstajenja. Poudarek je na 'nebeškem kraljestvu'. Matej zaključi z veliko nalogo: z Jezusovim navodilom učencem, naj gredo in blagovest o njem razširijo po vsem svetu .

Pismo Efežanom: Odrešeni smo. Umrli smo v grehu, zdaj pa živimo v Kristusu. Zato opustite stare navade. Združite se v edinosti in zablestite!

Preseneti me!
Ali ste vedeli, da poglavij in vrstic Svetega pisma v izvirnem besedilu ni bilo? Ali pa, da sadež, ki sta ga jedla Adam in Eva in ga po izročilu
imenujemo jabolko, v Svetem pismu pravzaprav nikoli ni poimenovan? Kar se nas tiče, bi lahko jedla tudi banano!

Kaj se dogaja? (Esterina knjiga)
Uvodni prizor se dogaja v zimski palači kralja Ahasverja v Suzah. Kralj k sebi pokliče prelepo kraljico Vašti, da bi se z njeno lepoto pobahal na razkošni gostiji. Kraljica njegovo prošnjo zavrne O. Ahasver jo v besu zavrže in priredi lepotno tekmovanje, da bi si poiskal drugo ženo. Zmagovalka je mlado dekle po imenu Estera @. Estera je judinja, toda po nasvetu svojega bratranca Mordohaja to dejstvo prikrije. Z njeno pomočjo Mordohaj posvari kralja pred načrtovanim atentatom, njegovo dobro delo pa zabeležijo v knjigi letopisov.
Medtem pa Haman, visoki perzijski uradnik, vztraja, da bi se mu ljudje morali priklanjati. Mordohaj ga zavrne in Haman že načrtuje maščevanje. Kralja Ahasverja naščuva, da podpiše odlok, s katerim bodo pobili vse Jude . Mordohaj v obupu prosi Estero, naj pri kralju posreduje v dobro svojih rojakov. Estera čaka na ustrezen trenutek. Neke noči kralj Ahasver ne more zaspati, in da bi mu čas hitreje minil, mu berejo knjigo letopisov. Zapis v knjigi ga spomni na Mordohajevo dejanje, zato se odloči, da ga bo nagradil. Pokliče Hamana, ki pa se je že pripravil na Mordohajevo smrt. Haman je globoko ponižan, ko ugotovi, da bo Mordohaj nagrajen . Na slovesni gostiji Estera kralju izreče svojo prošnjo in razkrije Hamanovo zaroto. Kralj naroči, naj Hamana obesijo na vislicah, ki jih je Haman dal napraviti za Mordohaja. Ahasver ne more preklicati ukaza za napad na jude, dovoli pa jim, da se branijo, in tako so rešeni . Naslednji dan priredijo slavje in praznujejo svojo rešitev.

Kaj sploh je? (Razodetje)
Ali poznate tiste politične stripe, v katerih lev pooseblja Veliko Britanijo, medved Rusijo, orel pa Ameriko? No, Razodetje je malce podobno takšnim stripom. Gre za vizijo, ki kar prekipeva od različnih simbolov in podob. To je nekakšna epska, protiimperialistična, apokaliptična razprava. Vsebuje vrsto pisem različnim Cerkvam. Vse to dokazuje, da Razodetja v resnici sploh ne moremo 'razodeti'.

Preseneti me!
Prvi človek, ki je za opis teh besedil uporabil izraz "ta biblia" je bil Klemen Aleksandrijski, ki je deloval okoli leta 215. Pri tem je imel v mislih le hebrejsko biblijo. Prvo zabeleženo rabo tega izraza, tako za krščansko kot tudi za hebrejsko biblijo najdemo okoli leta 223. Hieronim, ki je živel in delal v 4. stol. po Kr., je uporabil izraz "bibliotheca", kar pomeni knjižnica ali zbirka knjig.To je bil splošen izraz, ki so ga v latinskem jeziku uporabljali več stoletij.

pripravlja: Marko Čuk