iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Tvoj blagoslov
naj nas ogreje
kot sončni žarek
v zimskem mrazu.

Tvoj blagoslov
naj nas osveži
kot hladna voda
v poletni vročini.

Tvoj blagoslov
naj nas nasiti
kot kos kruha
v hudi lakoti.

Tvoj blagoslov
naj nas okrepi
kot močno zdravilo
v težki bolezni.

Tvoj blagoslov
naj nas razveseli
kot prijazna beseda
dobrega prijatelja.

Tvoj blagoslov
naj nas pomiri
kot tolažeča roka
matere in očeta.

Tvoj blagoslov,
naj nas osreči.

K. Rommel, Pogled v nebo, v Ognjišče 2 (2023), 81.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

Duhovni impulzi za uspešne odnose

Živeti–namesto životariti, zato gre. Kdor namreč ne zna reči ‘ne', zboli. Kdor hoče uresničiti vsa pričakovanja, bo kaj kmalu boleče občutil svoje lastne meje. Ne glede na to, ali gre za partnerstvo, službo, vzgojo - za vse odnose velja: pomembno je znati postaviti meje. Mnogi živijo preko svojih moči ali zmožnosti. V nekem trenutku opazijo, da niso več osrediščeni. Ampak le tisti, ki ima svojo sredino, lahko prerase svoje meje.

Anselm Grün in Ramona Robben pri spremljanju vedno znova ugotavljata in tudi dokazujeta z zgodbami modrosti iz Svetega pisma in pravljic: da je srečanje lahko uspešno, morata biti vedno uravnotežena zaščita sebe in odpiranje navzven, postavljanje meja in razdajanje. Le tisti, ki pozna svoje meje, jih lahko vedno znova prestopi, da se približa drugemu in se z njim zares sreča.

iz vsebine

Veliko ljudi išče nasvet zato, ker ne znajo postaviti meja. Ves čas so pod notranjim pritiskom, ker ne znajo reči 'ne' in mislijo, da morajo izpolniti prav vse želje, ki jim jih kdo naprti. Menijo, da morajo uresničiti vsa mogoča pričakovanja drugih ljudi. Bojijo se reči 'ne', saj se bojijo, da bodo potem izgubili občutek pripadnosti, ali pa zato ker menijo, da jih bodo ljudje zavrnili, če česa ne bodo hoteli storiti. Spet drugi se neomejeno prenajedajo: ne zaznavajo svoje lastne meje. In trpijo zato, ker si ne znajo postaviti meja.

Nekateri ne znajo postaviti meja do ljudi, ki jih obkrožajo. Meje izginjajo. Takoj zaznajo občutke drugih ljudi. Vendar to nikakor ni zgolj pozitivno. Njihova čustva se namreč ves čas mešajo s čustvi drugih. Dovzetni so za razpoloženje drugih in padejo pod njihov vpliv. Včasih imajo celo občutek, da izginjajo. Tako živijo brez zaščite. Vsakdo, ki proučuje življenjske zgodbe takšnih ljudi, kaj kmalu opazi, da vse to izhaja iz daljne preteklosti. Ljudje, ki nimajo meja, so običajno v otroštvu utrpeli nespoštovanje svojih meja. Za prizadete so takšne kršitve boleče. Tovrstne izkušnje ne samo da bolijo, pogosto imajo tudi za posledico probleme, ki se kažejo še dolgo potem: vsak potrebuje svoje zatočišče. Poglejmo: mati vstopi v hčerkino sobo, ne da bi prej potrkala, in ko hčerke ni, brska po njenih predalih ali bere njen dnevnik. Vedno znova se pokaže: ljudje, katerih meje so kršili v otroštvu, imajo neredko celo življenje težave v odnosih. Primerov je nešteto. Vsi pa kažejo, da lahko v življenju uspemo le, če živimo znotraj določenih meja.

Kako le naj bo človeško življenje uspešno, saj smo vendar vedno v nekem odnosu? Sebe ne moreš zaznati niti razviti svoje osebnosti, če nisi v stanju postavljati meje. Nato kaže že beseda sama: »persona« (oseba) izvirno pomeni »maska«; torej lastna podoba samega sebe. Preko maske lahko vzpostavljaš stike z drugimi. Latinska beseda »personare« pomeni »razlegati se«. S svojim glasom, z govorjenjem dosežem drugega, tako se srečava. Srečanje je lahko uspešno le, če je vzpostavljeno ustrezno ravnovesje med mejami in prekoračitvami meja, med zaščito in odpiranjem, med postavljanjem meja in med predajanjem. Poznati moram svoje meje. Šele takrat jih lahko prekoračim, kadarkoli se želim približati drugemu, zato da se z njim srečam, se ga v srečanju dotaknem in tako, če se le da, občutim trenutek enosti.

Do medsebojnega srečanja pride, če tako gledamo na stvari, vedno na mejni točki. Jaz moram iti do svoje meje, vse do najbolj zunanjega roba, kolikor še zmorem, da bom pri drugem dobro sprejet. Če je srečanje uspešno, meje niso niti toge niti ne ločujejo. Takrat postanejo gibljive, takrat na meji in še preko nje pride do enosti. Vendar srečanje ni nekaj statičnega, ampak nekaj, kar se vedno dogaja v živo. Po srečanju se vsi ljudje spet vrnejo vsak v svoj prostor, ki je obogaten z izkušnjo na meji.

Francoski pisatelj Romain Rolland celo meni, da je odločilni ključ do sreče pravilen odnos do meja. Pravi namreč: »Sreča pomeni poznati svoje meje in jih ljubiti.« Torej po njegovem mnenju ne gre le za umetnost postavljanja lastnih ločnic ali pa za njihovo poznavanje. Meje bi morali tudi ljubiti. To ne pomeni ničesar drugega kot to: morali bi sprejeti svojo omejenost, hvaležni za meje, ki jih izkušamo pri sebi in drugih. Ključnega pomena za srečo je, da se imamo radi v svoji omejenosti, in tudi, da imamo radi druge ljudi in njihove meje. To ni vedno preprosto, saj pri sebi raje razvijamo videz neomejenosti. Vendar za Romaina Rollanda velja: kdor se spravi s svojimi mejami in je do njih ljubeč, bo uspešen v življenju. Tak človek bo srečen.

Vse preveč nas je danes preobremenjenih. To je lahko posledica marsičesa. Skoraj po pravilu preobremenjeni in pregoreli ljudje niso upoštevali svojih meja. Živijo preko svojih zmožnosti in v nekem trenutku se zavedo, da so zgubili notranjo mero. V življenju pa ne m oremu uspeti brez prave mere. Obstajajo pa tudi ljudje, za katere velja nekaj drugega: ker se tako zelo omejujejo, svojih moči sploh ne odkrijejo in nikoli ne presežejo svojih lastnih omejitev. Ravno nasprotno, obtičijo v svoji ozkosti. Za takšne ljudi pravimo, da so zelo omejeni. Ne vidijo dlje kot do svojega nosa. Komaj kaj lahko dosežejo. Niso sposobni razširiti niti svojih meja niti meja svoje skupine. Ne dopustijo novega življenja.

Kdor govori o »mejah«,vedno znova naleti na aktualna vprašanja. V zadnjem času se vse bolj razpravlja o spolnih zlorabah, kar je bila zelo dolgo tabu tema. Tudi pri tem gre vedno za nespoštovanje meja. Tudi naše lastno telo je neka meja in telesna distanca je del življenja v družbi, prav tako kakor bližina. Bližina je vedno tudi izraz zaupanja. Zaupanje pa lahko izrabimo in zlorabimo. Naš jezik pozna formulacijo, da nekdo nekomu »pride preblizu«, kadar se prekoračijo meje. Za zlorabo bi lahko rekli, da je predvsem skušnjava tistih, ki so v močnejšem položaju: očetov, stricev, starejših bratov, dušnih pastirjev, terapevtov, zdravnikov in učiteljev. Ne zaznavajo svojih meja niti meja tistih, ki so jim zaupani. Zlorabijo bližino in zaupanje.

pripravlja: Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

V našem iskanju pravih besed,
v hladnosti naših stikov,
v razdvojenosti naših src
čakamo na tisto luč,
ki jo je napovedal
in sprejel Simeon:
Jezusa – Luč sveta.
Luč za vse ljudi,
ki bo pregnala našo temo,
luč, ki bo naznanila
Odrešenje za vse narode.

Pridi, Božja Luč,
prežari nas s svojo svetlobo,
razsvetli sence naših dni.
Pridi, svetli vir življenja,
zdravilno se izlij
v sušo naših misli,
v rane naših src,
v nemir naših duš,
v okorelost naših teles.

V tvoji luči
se bomo razcveteli
in se razvneli,
da bomo zaživeli
v bratski ljubezni
ter kot občestvo
postali pričevalci Luči,
ki vabi in vodi.

U. Köninger, Molitev, v: Ognjišče 2 (2019), 2.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

Prenovljena izdaja knjige Ukradli ste mi srce je izšla v letu 2015, ko so salezijanci praznovali 200-letnico rojstva svojega redovnega ustanovitelja, sv. Janeza Boska. Knjiga je pri Ognjišču prvič izšla maja leta 1974 kot dvanajsta v zbirki Žepna knjižnica Ognjišča. Don Bosko še vedno živi, bolj kot kdajkoli in temu življenjepisu, se je posrečilo don Boska predstaviti živega, kot v resnici je. Z vsake strani, iz vsakega dogodka vstaja lik svetnika kot nekaj silno razgibanega, radostnega ali globoko trpečega. Don Bosko je pesem milosti - milost ga je oblikovala od otroštva do smrti. Njegova svetniška mati je bila prva Božja milost; mati ki si je upala svojemu velikemu sinu reči: »Če boš obogatel, ne bom nikoli prišla k tebi.« Uboštvo, nerazumevanje, trpljenje – vse to je bilo druga milost. Bilo je kot brazda, ki zagrne seme, da umre, da iz njega lahko vzklije klas. Pa še duhovni darovi, dolgi pogovori v preroških sanjah, dar čudežev. Nadnaravno je v njem postalo naravno.
Nekega dne je dejal Materi božji: »No, bova začela?«, potem je blagoslovil hromega otroka in otrok je ozdravel. V zadnjih letih življenja je z neizmerno otožnostjo priznal: »Gospod je tu med nami delal toliko čudežev, toda koliko več čudovitih del bi lahko storil, če bi jaz imel več vere!«
Sv. Janez XIII. imenuje don Boska ‘pesem milosti in apostolata’. V stikih z ljudmi vseh starosti, predvsem pa z mladimi, je znal don Bosko storiti kaj odrešujočega in najti učinkovito besedo. Fantom je govoril: rad vas imam le zato, ker ste mladi. Svojim salezijancem: iščite duše, ne denarja in časti. Svojim redovnicam: vaše vedenje naj bo vedno skromno, oči povešene, glava pa ne. Bogatim: rešitev socialnih problemov je v vaših žepih. Nekemu generalu: še eno bitko morate izbojevati, zadnjo. Nekemu roparju: denarja zate nimam, življenje pa mi je dal Bog in samo on mi ga lahko vzame.
Ta ‘pesem’, kar je don Bosko bil in je, se jasno in ubrano oglaša od prve do zadnje strani te posrečene knjige, ki jo človek prebere na dušek. S to knjigo, pisano v zdravem ljudskem duhu, ki ga je don Bosko imel tako rad,
- naj don Bosko še naprej deli svoje dobrote ...
“Ukradli ste mi srce,” so besede ljubezni, ki jih je don Bosko namenil mladim in jih izpričal z resnično predanim delom zanje. V času, ko se mnogi sprašujejo, kakšna je prava vzgoja, bo pri razmisleku v pomoč življenjepis učitelja mladih, ki je v vsakem mladem, še tako zanemarjenem, znal najti zrnce dobrote in ga voditi skozi življenje tako, da je postal dober kristjan in pošten državljan.

iz vsebine

DON BOSKOV SLOVARČEK
A
ANGEL. V skušnjavah kliči na pomoč svojega angela varuha. Želi ti pomagati, bolj kot si to sam želiš.
B
BOG, Bog je naš dobri Oče, zaupajmo vanj. Vsakdo naj opravlja svoje dolžnosti, zavedajoč se božje pričujočnosti. Ne morejo se vsi postiti in ne morejo se vsi podati na dolga romanja v božjo slavo. Tudi ne morejo vsi dajati bogate miloščine, vsi pa lahko ljubijo Boga. Samo hoteti je treba. Vse za Gospoda in za njegovo slavo. Kar koli delaš, imej za cilj božjo slavo!
BOGASTVO. Bogastvo je težko doseči, težko ohranjati in težko uživati.
BOGATAŠ. Ne delajo dobro samo bogataši nam, ko nam dajejo miloščino; tudi mi delamo dobro njim, ko jim dajemo priložnost za dobra dela.
BREZDELJE. Brezdelje je hud sovražnik, proti
kateremu se moramo neprestano boriti.
BRIDKOST. Bog hoče, da pridemo v nebesa, toda
po poti bridkosti.
C
CERKEV. Vsak napor je majhen, kadar gre za Cerkev!
Č
ČAS. Ura, pridobljena zjutraj, je zaklad za večer. Vsaka minuta je dragocen zaklad, ki ima neskončno vrednost – kakor Bog sam.
ČASTIHLEPNOST. Pohvale naredijo človeka samo častihlepnega in prevzetnega.
ČISTOST. Čistost je najbolj čudovita, obenem pa najbolj ranljiva krepost. Bodite pozorni že ob prvem dihu skušnjave.
Kako ohraniti čistost? Sveti Filip Neri je svetoval petero sredstev: varuj se slabe družbe, varuj se brezdelja, ne posvečuj pretirane skrbi svojemu telesu, moli, pogosto prejemaj zakramente.
D
DEJANJE. Samo dobra dela so pravo bogastvo, ki nam pripravlja prostor v nebesih. Treba je moliti (in nikoli nehati), treba pa je tudi delati, delati z vsemi močmi, Sicer gremo pogubi naproti.
DELO. Prepričan bodi, da je vsako delo, ki se ga lotiš, zelo pomembno. Delaj danes tako, da ti jutri ne bo treba zardevati.
Delo je mogočno orožje zoper sovražnike duše.
Delaj za Gospoda; v nebesih boš prejel plačo za vse.
Moja draga mladina, ne priporočam vam toliko pokorščine in discipline, temveč delo, delo, delo.
DENAR. Z denarjem se doseže vse; smrti pa z njim ne moreš podkupiti. Reveži naj bodo vaša hranilnica in vaša banka in Marija vam bo pri teh naložbah zagotovila obresti.
Zaupajte svoje denarne zadeve banki nebeške Matere in deležni boste velikega dobička.
DISCIPLINA. Kdor je mlad lenuh in nepokornež, bo postal kmalu mlad nesrečnež.
DOBROTA. Če hočemo delati dobro, moramo biti zelo pogumni; znati moramo prenesti kakršnokoli ponižanje, pri tem pa nikogar poniževati; biti moramo vedno ljubeznivi.
Delajte dobro vsem, slabega nikomur. Ob koncu življenja bomo obrali sadove svoje dobrote.
DOMIŠLJIJA. Jalovo je misliti na nepotrebne stvari.
DRUŽBA. Bežite pred slabo družbo, bolj kot pred strupenimi kačami. Kateri so slabi tovariši? Tisti, ki govorijo ali počno nespodobnosti ali se pregrešijo proti zmernosti; tisti, ki s prezirom govorijo o veri; tisti, ki vas speljujejo, da ne hodite k božji službi, ali vas nagovarjajo k nezvestobi vašim dolžnostim.
DRUŽINA. Kadar sin zapusti svoje starše in se posveti duhovniškemu poklicu, zasede Jezus njegovo mesto v družini.
DVOM. Pri mladih tudi začetek dvoma stori veliko slabega.
DUHOVNE VAJE. Duhovne vaje niso nič drugega kot vrsta napotkov in premišljevanj o tem, kako bi človeka spodbudili za prijateljstvo z Bogom.
DUHOVNIK. Duhovnik mora goreče živeti notranje življenje, da lahko razsvetljuje ljudi v svoji okolici.

pripravlja: Marko Čuk

Nekoč je šel kmet skozi gozd in našel majhnega orla, ležečega na zemlji. Bil je ranjen in je umiral. Pobral ga je in ga odnesel domov. Redil ga je v kokošnjaku z drugimi piščanci. Orlič se je hitro navadil jesti piščančjo hrano in se obnašati kot piščanec.
Čez dolgo časa je v tisti kraj prišel poznavalec ptičev in videl, kako orlic je zrnje in črve ter živi na kmetiji. Ves presenečen je rekel kmetu:
»Kako to, da rediš orlica s piščanci v kokošnjaku? Orel je kralj ptic. Ustvarjen je za letenje, ne pa, da živi na kmetiji in je skupaj s piščanci!«
Kmet je odgovoril: »Kaj drugega bi mogel storiti? Našel sem ga, ko je bil zelo majhen. Prinesel sem ga sem in ga imel v kokošnjaku. Videti je bilo, da je kar zadovoljen s tem, da je eden izmed piščancev.«
Poznavalec ptičev je rekel: »Dragi moj prijatelj, zmotil si se. Orel je orel. Naučiti ga moramo leteti. Prebuditi moči, ki so v njem, in dobre lastnosti, ki jih ima. Samo ko jih bo v polnosti uporabljal, bo našel srečo in popolno uresničitev.«
Poznavalec je takoj vzel orlica v roke in ga poskušal naučiti letenja. Toda zaman. Orlič ni hotel niti razpreti kril. Bal se je leteti. Saj ni niti vedel, kako bi lahko letel!
Spet je ptičeslovec dvignil orla s tal. Tokrat ga je držal visoko nad glavo. Potrpežljivo mu je govoril: »Pripadaš nebu, poglej proti nebu, kvišku poglej, daj, razprostri krila, začni leteti.«
Orlic je bil zmeden in prestrašen. Ko je videl, kako piščanci nabirajo hrano po zemlji, je z vso težo padel na tla in se jim pridružil.
Toda poznavalec ptičev ni obupal. Vedel je, da v prsih te ptice bije orlovo srce, ki utripa za svobodo in teži po njej.
Drugi dan je mož vzel orlica in šel z njim na vrh bližnje gore ter začel prestrašenega ptiča spodbujati.
»Poleti, poleti, dragi orlič. Razprostri krila. Povzpni se na višave. Pozabi družbo piščancev. Zleti, zleti!«
Vrgel je ptiča kvišku.
Toda orlič se je zbal samega sebe in višave, zbal se je svoje velikosti. Strah in trepet sta pripomogla, da je padel na tla.
Čeprav je bil na vrhu gore, je še vedno gledal na kmetijo v dolini.
Ptičeslovec je videl, da se je orliču zasvetilo oko, ko mu je rekel:
»Ne pozabi, da nisi piščanec! Orel si! Lahko letiš. Tvoja domovina je nebo. Višine te kličejo. Nisi namenjen za zemljo. Razprostri krila in poleti!«
Končno se je orlič začel veseliti. Navdušenje se je dotaknilo najprej kril.
Prišlo je do njegovega srca. Naenkrat je vztrepetal. Nekaj se je zbudilo v njegovi duši. Počasi je razširil krila in zamahnil z njimi.
Končno se je odtrgal od zemlje in začel leteti. Oči je usmeril k sijočemu soncu. Čedalje hitreje in vedno više se je dvigal. Dosegel je neskončne višine neba!

Orlič je imel v sebi sposobnosti, ki se jih ni zavedal. Koliko sposobnosti za dobro nosimo mi v sebi, pa jih ne uresničimo! Kolikokrat smo podobni kokošim, ki brskajo po zemlji, in pozabljamo, da smo ustvarjeni, da bi poleteli v višine in se približali Bogu.
Orlu je ptičeslovec pokazal sposobnosti, ki jih nosi v sebi. Ali znamo mi drugim pokazati sposobnosti, dobre lastnosti, ki jih nosijo v sebi in jim jih pomagamo uresničiti?.

RUSTJA, Božo (izbor). Zgodbe za mlade.Ilustracije Mladen Mrčela. Koper: Ognjišče, 2011, str. 13–15.

Zadnji dan januarja se spominjamo sv. Janeza Boska, ustanovitelja salezijanske družbe in Hčera Marije Pomočnice. Njega je sv. Janez Pavel II., velik prijatelj mladih, imenoval ‘genij srca’ ter ‘oče in učitelj mladine’. Don Bosko ni napisal nobenega vzgojnega priročnika, pa vendar lahko govorimo o njegovem posebnem vzgojnem sistemu, ki temelji na brezmejni ljubezni do mladih in zaupanju v dobroto, ki je v njih.. Poglejmo v Zakladnico modrosti in si preberimo nekaj modrih misli o mladosti, ...

MLADOST

Do starejšega moža ne bodi trd. Opominjaj ga kakor očeta, mlajše pa kakor brate, starejše ženske kakor matere, mlajše kakor sestre, in sicer z vso čistostjo. (1 Tim 5,1-2)

Vsak mlad človek, tudi najbolj zanemarjen, je dostopen za dobroto. Prva stvar vzgojitelja, ki hoče doseči uspeh, je, da poišče tisto struno, ki je občutljiva za dobroto. (sv. Janez Bosko)

Kdor ima mladino, temu pripada prihodnost. Kakršen cvet, tak največkrat tudi sad; kakršna setev, taka največkrat tudi žetev. (sv. Peter Kanizij)

Je v mladih letih setev, bo v starih dobra žetev. (bl. Anton Martin Slomšek)

Mladi, napolnite vaše življenjsko okolje z veseljem in navdušenjem, ki sta tipična za vaša leta, da svet in zgodovino preplavite z veseljem, ki prihaja iz evangelija, iz srečanja z Osebo: Jezusom, ki vas je očaral in vas pritegnil, da ostajate z Njim. (papež Frančišek)

Bog je mlad in vsak mlad človek naj bi v svet prinašal nekaj te večne Božje mladosti, novosti. (Egon Kapellari)

Mladi so bolj dosledni: najprej hočejo vedeti, čemu živijo in šele potem, kako naj živijo. (Michel Quoist)

Tragika mladega človeka je v tem, da sanja samo o velikih in slavnih nalogah, mora pa živeti sredi samih malenkosti. Življenje pa zaradi sanj ne postane drugačno. (Stanko Cajnkar)

Porazno vpliva na mladega človeka neskladnost med ideali in življenjem tistih, ki bi mu morali dajati najlepše zglede. (Anton Trstenjak)

Mlad človek se odzove, ko je osebno nagovorjen, ko sliši, da nekdo njegovo ime izgovarja z resnobo in spoštovanjem do njegove skrivnosti, ki jo je Bog vanj položil. (Vinko Kobal)

Dokler smo mladi, veljajo vse naše misli ljubezni pozneje pa vsa naša ljubezen velja mislim. (Albert Einstein)

Ostal boš mlad, dokler boš sprejemljiv za dobro, lepo, veliko, sprejemljiv za glas narave, človeka in Neskončnega. (Douglas McArthur)

Mladega rodu danes nihče več ne vzgaja k odpovedovanju. V preteklosti taka vzgoja niti ni bila potrebna, saj so bili starši revni, bilo je veliko otrok. (Pavel Kogej)

Domišlja si mladi rod in je mnenja, / da svet se z njegovim rojstvom začenja. (Johann Wolfgang Goethe)

Nikar ne verujete tistim, ki vam govorijo, da je mladost ustvarjena za uživanje – ustvarjena je za junaštvo. (Paul Claudel)

V mladosti se zgledujemo po odraslih, da bi postali modri. V zrelih letih pa se zgledujemo po otrocih, da bi bili srečni. (Peter Rosegger)

V mladosti se učimo, v starosti razumemo. (Maria von Ebner-Eschenbach)

Jaz sem nekoč bil mlad, ti pa še nisi bil star, torej imam nekaj več kot ti – je rekel starec mladeniču. (Gerhard Hauptmann)

Vse, kar se postara, je bilo najprej mlado. Upognjena ženica je bila nekoč cvetoče dekle. “Kaj napravi deklica, da postane babica?” Pesnik domiselno nadaljuje: “Malo počaka.” (Berta Golob)

April in maj dajeta moko za vse leto. (španski pregovor)

Upogni drevo, dokler je še mlado. (nemški pregovor)

Bilo bi čudovito, če bi mladost znala vse, kar zmore in starost zmogla vse, kar zna. (burmanski pregovor)

Kdor za mladih dni ne skrbi, v starosti trpi. (slovenski pregovor)

pripravlja Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Bog naj bo s teboj,
kadar se čutiš močnega,
pa tudi, ko omaguješ.

Bog naj te spremlja
na vseh tvojih poznanih,
kakor tudi novih poteh.

Bog naj te nosi,
kadar se čutiš slabotnega
in bi najraje odnehal.

Bog naj te posluša,
ko se pogovarjaš z njim
ali si pred njim brez besed.

Bog naj ti pošlje
dobre prijatelje,
ko si vesel ali žalosten.

Bog naj te vodi,
kadar se ti zdi,
da pred tabo več ni
prav nobene poti.

VBN. (Pogled v nebo). Ognjišče, 2018, leto 54, št. 1, str. 31.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

Tomaž Akvinski

Kot svetlo sonce in avtoriteta
v tedanji znanosti in bogoslovju
posvetil in sijal je v modroslovju
na zemljo, ki bila je v mrak odeta.

Briljantni mislec modrega nasveta
takratnemu cerkvenemu brodovju
je kazal smer v razburkanem valovju
in bil je vir krščanskega razcveta.

O Bog, daj Cerkvi takih teologov,
učenih, kot je bil Tomaž Akvinski,
a skromnih in preprostih pedagogov.

Naj njihov stik z Gospodom bo globinski,
saj v Svetem pismu polno je razlogov
za trdno vero in pogum prvinski.

OBLAK, Leon. Sto svetnikov in svetnic v sonetih. Druga izdaja. Koper: Ognjišče, 2014. str. 197.