iz knjige ZGODBO TI POVEM (zbirka Zgodbe za dušo 10), zbral in uredil: Božo Rustja, 152 strani, 11,5 x 20,5 cm, trda vezava, barvne ilustracije Petra Škerla
Prelistajte: * * * Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 7,90 €, s kartico zvestobe: 7,11 €

Zgodba

Kaj slišimo?
Neki mož je bil pretirano navezan na psa. Nekega dne so otroci pozabili zapreti hišna vrata in pes je ušel iz hiše ter se ni več vrnil.
Ko se je mož vrnil iz službe in zvedel, kaj se je zgodilo, je nemudoma šel iz hiše iskat svojega ljubljenčka. Pri iskanju je napel svoje oči in svoja ušesa.
Kljub hrupnemu prometu in množici ljudi, ki so hodili, je zaznal slabotni lajež, ki je prihajal iz daljave.
Uspelo mu je odkriti, kje točno je njihov psiček. Našel ga je v globokem jarku, kamor je padel in od koder se ni mogel sam rešiti.

Misel

Slišimo samo to, kar pozorno poslušamo. Zlahka razumemo sporočilo tega stavka. Vzemimo primer igralce nogometa, ki slišijo sodnikov žvižg, ne slišijo pa vpitja in kričanja navijačev in gledalcev.
Življenje zahteva, da znamo biti dobri poslušalci. Seveda se moramo tako izuriti, da bomo znali razlikovati, komu je vredno prisluhniti in komu ne, in razločevati, kaj je vredno poslušanja in kaj ne.
Razločevanje, koga oziroma kaj poslušati je izredno pomembno v našem življenju.

Molitev

Gospod Bog,
pomagaj nam, da bomo dobri poslušalci.
Najbolj pa naj prisluhnemo tvojemu glasu,
ki nam govori na zelo različne načine.
Zavedamo se,
da nam lahko govoriš po notranjem glasu
ali po glasovih izven nas.
Naj bomo tako ponižni,
da bomo pozorni na tvoj glas
in se ravnali po besedah, ki nam jih ti govoriš.
Zahvaljujemo se ti,
da si prišel med nas in nam spregovoril.
Prosimo te,
da nam odpustiš,
ker nismo vedno pozorni na tvoj glas
in mu ne prisluhnemo dovolj pozorno.

Iskra

Prisluhni samemu sebi, prisluhni Bogu, ki se mu bližaš. Dobro mu prisluhni, kajti če boš poslušal njegov glas, boš z njegovo pomočjo in z njegovo modrostjo postal bolj modrejši tudi ti.

Poslušam, kaj govori Gospod Bog
(Ps 85, 9)

Ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti
(Ps 51, 8)

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 9 (2007), 64-65.
knjiga: Zgodbo ti povem, Ognjišče, Koper 2016, 29-31.

Sv. Terezija iz Kalkute nas v kratkem razmišljanju spodbuja, naj delamo dobro, naj vztrajamo v dobrem ... Kljub temu, da za svojo dobroto morda ne prejmemo niti zahvale, da nam drugi za to niso hvaležnii. Človek je namreč v svojem razmišljanju in delovanju sebičen, tistemu, ki se trudi, da bi bil dober ... očita sebičnost, si o njem celo izmišlja obtožbe, postane sovražen, nevoščljiv ... vse dobro, ki smo ga storili je hitro pozabljeno, zaradi poštenosti in iskrenosti se nam bodo morda smejali, nas zaničevali, ... potegnili bomo "kratko",  ... toda sv. Terezija iz Kalkute, ki je v svojem življenju vse to tudi sama izkusila - nam pravi, da se splača ... splača se vztrajati v dobrem in ljudem okoli nas dajati boljši del sebe, kljub nagajanju, izkoriščanju dobrote, obtoževanju ... vedno se bo našel kdo (eden od stotih), ki bo pokazal hvaležnost, se za dobroto iz srca zahvalil ... in takrat bomo ugotovili, da se je res splačalo...
Fotografija, ki spremlja vsako misel nam pomaga, da razmišljamo še bolj doživeto ... tako je tudi knjižica privlačnejša. Prav primerna je, da jo še komu podarimo ... ali pa priložimo darilom ob raznih priložnostih ... tako bo s spodbudnimi mislimi še bolj osebno ...

vsebina:

Pomagal si stotim ljudem. 50 te jih ne bo več pogledalo. 25 jih bo menilo, da je bila to tvoja dolžnost.15 jih bo zahtevalo, da narediš še veliko več. 9 ti jih bo nagajalo v zahvalo za dobro, ki so ga prejeli. En sam se ti bo vedno zahvaljeval in prav ta bo od vseh stotih najbolj reven. In sedaj premisli, ali se je splačalo. Mislim, zares mislim, da se je!

Besedilo molitve Nič zato je vzeto iz knjige Mati Terezija, Bog ljubi danes po nas, Molitve in misli, 15, Ognjišče 2009, besedilo Se splača? Se! pa je iz knjige Zgodbe za skladen zakon in družino, 110, Ognjišče 2015..

pripravlja: Marko Čuk

 iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Besede so lahko kot kamni:
hladne, ostre in ranijo.
Prizadenejo nas, včasih nehote,
včasih namerno, in nas bolijo.

Besede so lahko kot kruh:
nahranijo nas in okrepijo,
nam vlivajo pogum in tolažbo.
Takih besed smo lačni vsi.

Besede so lahko kot sonce:
tople in svetle, blagodejne in prijazne.
Sončne besede hvaležno sprejmemo,
kajti olepšajo nam življenje.

Bog je v Jezusu postal človek.
Biti hoče dobra beseda,
ki nas spremlja v življenju in smrti.
Biti nam hoče kruh in sonce
in nam podarjati odrešenje in blagoslov.

N. N. Pogled v nebo, v: Ognjišče 3 (2016), 39.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

Knjiga Oče, odpusti jim je lahko naš spremljevalec skozi postni čas. Skozi štirideset svetih dni, nas želi vpeljati v duh tega svetega časa, da bi za nas postal to čas ozdravljenja. Anselm Grün bo z nami razmišljal ob postnih nedeljskih evangelijih in jih predstavil tako, da bomo v njih našli tedenski program zase. Vsak teden bomo premišljevali o eni izmed Jezusovih sedmih misli na križu. Besede, ki jih je Jezus izgovoril na križu, so obenem povzetek njegovega poslanstva, dediščina njegove ljubezni. To so besede, ki preženejo mnoge misli, ki nam rojijo po glavi, in jih želijo nadomestiti z dobrimi in ozdravljajočimi. Jezusove besede na križu pa nas naj opozorijo tudi na to, katere besede nepremišljeno izrekamo: tiste, ki ranijo in razvrednotijo, bolijo in sodijo. Čas štiridesetih dni je čas očiščevanja, kar se nanaša predvsem na naše govorjenje. Jezusove besede avtor  razlož tako, da bodo odgovarjale sedmerim človeškim strahovom, z namenom, da bi jih preobrazile.
Po razlagi evangelijev je p. Anselm pripravil tudi vaje. Te lahko postanejo naš program, s katerim si bomo v postnem času pridobivali notranjo svobodo in s katerim bomo prodrli globlje v skrivnost svojega življenja v veri. Tudi po razlagi sedmih misli nam daje spodbude, kako lahko te besede globlje podoživljamo, da bo naše mišljenje in govorjenje ozdravljeno – in se bomo lahko rešili svojih strahov.

iz vsebine:

Post je povezan z molitvijo in dobrimi deli: s postom lahko kaj privarčujem, da podarim ubogim; zato post tudi ni čisto naključno čas, ko svoje darove delimo z drugimi (to se kaže tudi v številnih postnih akcijah). Toda post in dobra dela imajo še drug pomen: v času posta se odprem za druge, postajam solidaren. Kadar sem na drugega jezen, se pogosto bašem z jedjo, da ga ne bi čutil ob sebi. Z nažiranjem se zapiram pred drugimi. Post pa me želi napraviti občutljivega za stiske ljudi okoli mene. Enemu pomagam z darom, drugemu s pozornostjo in odprtostjo za njegove stiske in težave.
•    Post nas napravi notranje bolj čuječe.
•    Mojo molitev očisti in naredi bolj poglobljeno.
•    S postom dobi moja molitev krila.
Post pa je povezan predvsem s prošnjo: ko so imeli prvi kristjani kak problem, ali v svoji skupnosti ali tudi v javnosti zaradi preganjanja, so se skupaj postili in molili. Skupna molitev in post naj bi jim pomagala v stiski. Kadar imam postne duhovne vaje, vedno povabim udeležence, da se kak dan zavestno postijo in molijo za katerega človeka. Post me torej odpre za drugega. Lahko si predstavljam, da tega drugega istočasno nosim v sebi in ga podržim pred Bogom. Ko se postim in molim za drugega, ni to le nekaj pobožnih misli o njem ali mimogrede izgovorjena prošnja. Molitev za drugega občutim z vsem telesom; ko lakota narašča, molim zanj z dušo in telesom. Post je mojo molitev poglobil. V tej molitvi priznavam svojo nemoč, da drugemu ne morem sam pomagati. Zaupam ga ozdravljajočemu Božjemu Duhu, ki mu pomaga. Postna molitev me notranje povezuje s tistim, za katerega molim; skoraj telesno ga ves dan čutim ob sebi in v sebi in ga izročam Božjemu usmiljenju.
Cilj treh pobožnosti – dobrodelnost, molitev in post – je zaupanje v Božjo pomoč: »Ne skrbite torej in ne govorite: ›Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?‹ Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.« (Mt 6,31–33). Postni čas bi nas naj ponovno vrnil k pravemu vrednotenju. Pred očmi moramo vedno imeti Božje kraljestvo, da lahko v nas vlada Bog. Če pa naše življenje vodi Bog, nas ne bodo obvladovale skrbi in strahovi, potrebe bodo izgubile svojo moč nad nami. Postajamo svobodni in živimo v zaupanju, ne v strahu.
Po Mateju nam Jezus ponuja še drugo utemeljitev za post. Ko Janezovi učenci vprašajo Jezusa, zakaj se apostoli ne postijo, jim odgovori: »Ali morejo svatje žalovati, dokler je ženin med njimi? Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat se bodo postili.« (Mt 9,15). Post torej pomeni pričakovati ženina: med postom si želimo, da bi se zbližali z Jezusom. To odgovarja razlagi svetega Benedikta, ki pravi, da bi naj svete velikonočne praznike pričakovali z duhovnim hrepenenjem in veseljem (RB 497). Na velikonočno vigilijo so prvi kristjani pričakovali Kristusov ponovni prihod, prihod ženina, ki bi jih odpeljal v kraljestvo ljubezni.

Osebne vaje
Post je čas uvajanja v notranjo svobodo ter čas notranjega in zunanjega prečiščevanja, zato premisli: Kakšen načrt bi si rad zamislil za ta post?

• Tvoj načrt je lahko povezan z jedjo in pijačo; v teh štiridesetih dneh se lahko odpoveš alkoholu, sladkarijam ali mesu.
• Morda pa tvoj problem ni v hrani, ampak v govorjenju o drugih; tako si lahko zastaviš načrt, da v postnem času ne boš govoril o drugih, da ne boš razglašal njihovih napak in se ne boš udeleževal vsesplošnega obrekovanja.
• Ali pa je tvoj problem v čiščenju nepotrebnega: svoj koledar terminov lahko sprostiš in si ustvariš čas za branje, sprehod, meditacijo, tišino. Kaj bi ti pri tem pomagalo?
• Bi bil zate smiseln post brez televizije?
• Ali pa to čiščenje odvečnega zadeva tvoje stanovanje? Se v njem še dobro počutiš ali je založeno s stvarmi, ki jih pravzaprav ne potrebuješ in ti ne dajo dihati?

pripravlja Marko Čuk

Spremljevalec v postnem in velikonočnem času

Phil Bosmans se na začetku knjige sprašuje, zakaj se je prav človek, ki je krona stvarstva, Božja mojstrovina, oddaljil od luči. Obrnil se je v potrošniški svet, Božjo podobo v sebi je zabrisal in odšel v deželo teme, kjer ni prave svetlobe. Pravi, da je zadnji čas za izpraševanje vesti, da se zavemo temeljnih stvari, na katerih lahko gradimo svoje življenje. Za razmišljanje potrebujemo tišino, pravi Bosmans, zato moramo odstraniti vse stvari, ki nas motijo in se ozreti v svojo notranjost. Postiti se namreč pomeni učiti se, kako biti srečen s preprostimi stvarmi, osvoboditi se mrtvih stvari, ki so nam jih drugi vsilili kot nujno potrebne ... Postiti se pomeni s hvaležnostjo sprejemati majhne radosti, se veseliti darov, ki jih prejemamo vsak dan iz Božje roke.

Post je verjetno najučinkovitejša terapija, ker osvobaja duha in srce sodobne navlake. Duhovno življenje brez posta ni mogoče in nima nobenega učinka. Zato nas duhovni pisatelj spodbuja, naj se upremo potrošništvu, se s postom najprej ozrimo vase, potem pa se obrnimo še k Bogu in pojdimo za Lučjo v novo življenje ... v nov način življenja. To je vabilo, da bi postali novi ljudje, brez sebičnosti in sovraštva. Ljudje, ki znamo biti zadovoljni z malim in si vzamemo čas za stvari, ki jih ne moremo kupiti.

Post pomaga človeku, da se osvobodimo samega sebe in živimo za druge. Post je pot k več ljubezni in solidarnosti, k bratski delitvi. Krščanska ljubezen zahteva, da blagostanje in bogastvo delimo z drugimi. To pa po mnenju avtorja še ni dovolj: krščanska ljubezen od nas zahteva še več: dati moramo samega sebe.

Naš svet ne bo propadel zaradi pomanjkanja znanja in strokovnega vedenja, temveč zaradi pomanjkanja ljubezni in solidarnosti. Bistvo je v ljubezni. Naš Bog se povezuje z nami samo z dobroto in ljubeznijo, ki živi v naših srcih. Zato nas Bosmans vabi: "Sprejmimo Boga, živimo v njem! Pojdimo s praznimi rokami k Bogu. Bog jih bo napolnil s svojo ljubeznijo. Ljubezen je največje tveganje človeškega srca: preprosto živeti, se osvoboditi, obvladati samega sebe, ne popuščati egoizmu in lakomnosti. Zato je post nujno potreben kot dnevna vaja, trening."

iz vsebine:

OZDRAVETI
Post pomeni, da se v našem življenju začne proces dematerializacije. Ne oklepamo se več materialnih stvari. Post pomeni, da se očistimo in ozdravimo pretiranega preobilja. Post je najboljša terapija za človeka v našem svetu obilja, za vsakega od nas. Kdor se posti, začne v današnjem času, polnem zmešnjav in teme, iskati luč. Tak človek je prepričan, da bo za vse, ki si upajo iti do konca poti, v temi zasijala luč.
Post te ponovno pripelje do dobre telesne pripravljenosti. Post je pomemben proces v tvojem življenju: lahko te ozdravi na telesu in duši, duhovno in v srcu. Post ti podari svobodo lažjega, boljšega in intenzivnejšega življenja z Bogom in z vsemi ljudmi, ki ti jih zaupa.

OSVOBODITI SE
Če se resnično postimo, bomo rešeni in svobodni. Začne se proces razpredmetenja. Osvobojeni svoje zasvojenosti bomo hvaležni za vsak dar. Dobili bomo nove oči za čudeže, ki nas obdajajo. Manj bomo porabili in zato bolj in zavestneje uživali. Sveže pečen, čisto navaden kruh je potem užitek in kozarec sveže vode praznik. Ljubezen med ljudmi bo rasla, ljudje se bodo zopet posvetili drug drugemu in si podarili varnost. Šele potem bodo lahko zopet smiselno govorili o Bogu, o Bogu, ki je ljubezen, in se med seboj razumeli.

LJUBITI IN BITI LJUBLJEN
S križem gremo k luči, k novemu življenju, iz velikega petka k veliki noči. To je nerazumljiva skrivnost, a veliko je življenjskih zgodb in izkušenj, ko so ljudje v svojem najhujšem trpljenju in najbolj temni noči preko bede in trpljenja  nenadoma zagledali Boga, srečali Boga. Tako se zgodi, da se včasih ljudje ganjeni zahvalijo Bogu za križ, ki jim ga je naložil.
Vstajenje je ozdravljenje celotnega človeka. Z vstajenjem smo prenovljeni, prenovljeno je celotno naše telo. Ozdravljeni smo vseh ran, tudi najmočnejše rane, smrti. Vstajenje je zdravljenje, ki se prične v našem življenju, ko se  osvobodimo stvari, pretiranega luksuza in udobja. Tako lahko duh v našem telesu postane svobodnejši, močnejši in bolj vesel.

PRAZNOVATI VSTAJENJE
Dvigni se! K luči. Vstani od mrtvih. Prenovljen z novimi mislimi in novim srcem. Zapusti malodušje in naveličanost življenja in pojdi novemu sončnemu jutru naproti, s petjem ptic in lepoto cvetov. Zbudi se iz zimskega spanja svojega žalostnega bivanja in pojdi v pomlad, polno nove luči in novih obzorij. Dvigni se in vstani!
Če je Bog v vsak list na drevesu zapisal vstajenje, koliko bolj šele v tvoje ubogo srce! Verno stopi k Bogu, ki je ljubezen in ki je v vstajenju Jezusa napovedal naše vstajenje.
Potem boš preko vseh temnih poti našel toliko luči, toliko življenja in veselja, da boš v svojem najglobljem bistvu začutil: Na zemlji so se začela nebesa.

pripravlja in izbira Marko Čuk

Zgodba

Kuhar in njegovi pomočniki

Kuhar, ki je delal v gostilni, si je vedno umil roke, preden se je lotil dela.
Nekoč mu je eden od njegovih pomočnikov dejal: »Ni treba, da si tako natančen in si umivaš roke vedno, preden začneš kuhati. Saj nihče ne bo vedel, ali si pripravljal hrano z umitimi ali neumitimi rokami.«
Kuhar je odgovoril: »Čutim, da je to moja dolžnost. Ljudje res ne bodo vedeli, ali sem si roke umil ali ne. Moja vest pa mi govori, da moram to storiti. Sicer pa Bog vidi in ni mi mar, ali ljudje to vedo. Zadovoljen sem, da delam prav in da opravljam svoje dolžnosti, kakor je treba.«

Misel

Vedno moramo delati, kar je prav, ne oziraje se na to, ali ljudje to opazijo ali ne. Kaj ljudje mislijo ali govorijo, ni pomembno. Lahko mislijo, da smo svetniki, pa nismo. Njihovo mišljenje nam prav nič ne pomaga. Nasprotno pa lahko mislijo, da smo slabi ljudje, pa smo iskreno prepričani, da ravnamo prav. Njihove sodbe ne bodo skalile miru in zadovoljstva v našem srcu.
Dolžni smo delati, kar je dobro in prav ter se izogibati slabega. Zavest, da Bog vidi naše prizadevanje, da delamo dobro, nam bo pomagala, da bomo vztrajali tudi takrat, ko nam ljudje tega ne bodo priznali.

Molitev

Gospod Bog, zavedamo se,
da samo ti veš, kaj je v našem srcu.
Zato zares velja
samo tvoja presoja naših dejanj.
Pomagaj nam,
da bomo vedno delali, kar je prav.
Pomagaj nam spoznati,
da z vsem, kar delamo,
koristimo ali škodimo najprej sebi
in bomo nekoč morali odgovarjati
za vsa naša dejanja: dobra in slaba,
čeprav še tako majhna.
»Bog vse vidi, Bog vse ve,« pravijo ljudje.
Ti poznaš naša dejanja
in kaj nas pri njih vodi.
Ko spoznamo, da ne delamo prav,
nam podeli modrost,
da spoznano popravimo.

Iskrica

Prava stvar vedno predpostavlja tudi pravilno pot, po kateri pridemo do nje.

Karkoli že delate, delajte iz srca, kot da delate za Gospoda, ne za ljudi, saj veste, da boste v povračilo prejeli dediščino od Gospoda. Služite Gospodu Kristusu. (Kol 3,23)

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 4 (2012), 32-33.
knjiga: Zgodba zate, Ognjišče, Koper, 2022 (ponatis), 50-52.

Zgodbo o Noetu in njegovi barki najbrž poznamo vsi. Ta je prirejena za otroke, saj jim približa Boga kot rešitelja človeka in živali ter kot tistega, ki sklepa zavezo s človekom. Otrok bo spoznal, da se hudobija v življenju ne izplača. Knjiga velikega formata bo otroku s pomočjo staršev približala usmiljenega Boga, s pomočjo 28 živali iz kartona, ki so knjigi priložene, pa tudi živalski svet in tistega, ki je ustvaril živali.

iz vsebine

Glej, živali gredo, samec in samica vsake vrste, le kam so namenjene ... Že veš? Dobrodušni Noe jih vabi na barko, začelo je namreč deževati. Ojoj, lije kot iz škafa! Kaj pa zdaj?
Gremo z Noetom in njegovo družino na pot, da bomo izvedeli, zakaj tako močno dežuje? Kdo vse se skriva v barki? Zakaj Noe spušča goloba? In kaj se je zgodilo, ko so se živali naveličale potovanja?

Slikanica velikega formata bo otroku s pomočjo staršev približala usmiljenega Boga, s pomočjo 28 figuric živali, ki so knjigi priložene, pa tudi živalski svet in Boga stvarnika. Figurice živali s podstavki otroci sami sestavijo. Otroci tako še močneje doživijo svetopisemsko zgodbo.

iz knjige Andrea Schwarz: ODVALIMO KAMEN, KI NAM ZAPIRA POT V ŽIVLJENJE 160 strani, 12 x 20 cm, trda vezava;

* * *  Prelistajte    * * *  Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 6,95 €; s kartico zvestobe: 6,26 €

2. postni teden:
Postne odpovedi kaj hitro postanejo prepovedi in izgubijo smisel, če se zanje ne odločimo premišljeno. Košček čokolade, kava, mobilni telefon, alkohol … Kaj izbrati, da bo imelo v sebi resnično željo po izboljšanju?
Ste imeli v otroštvu močan zgled v bližnji osebi, ki se je znala odpovedovati premišljeno in srčno? Če je odgovor ja, bodite za zanj/-o hvaležni. Andrea Schwarz razmišlja, kaj početi s postnim časom. Po branju njenih vrstic sem začela svoje bližnje spraševati, kako so oni kot otroci doživljali odrasle in njihov post. Nič spodbudnega nisem izvedela. Večinoma smo zmedeni, nekateri s sabo nosimo žuganje, drugi slab zgled visokoletečih obljub, ki tam sredi postnega časa izgubijo zalet in niso rodile sadov, tretji se spominjajo maminih neuspelih poskusov, ko je želela post izkoristiti za hujšanje … Namesto želje po pozitivni izkušnji se zaradi strahu pred neuspehom odpovedi najraje sploh ne bi lotili.
Zakaj je tako?
Ker ne vidimo resničnega smisla.
»Izziv postnega časa je spremeniti nekaj v svojem ustaljenem redu, da dobijo stvari nov zagon in lahko na novo stečejo. – In se s tem mogoče tudi na novo uredijo.« Kot pri selitvi.

Misli upanja skozi postni in velikonočni čas
Avtorica knjige nas vabi, da se na začetku poti najprej skušamo zavestno odločiti, kaj v življenju resnično potrebujemo ... V tem smislu je namreč treba razumeti odpoved, post.  Kdor se poda na pot, se odpre za novo, v njem se vse spreminja. Odpreti se življenju pomeni iti v globino – spreminjati vrstni red, postavljati nove prioritete. Ko gremo v globino se ne smemo ustrašiti, dopustiti moramo, da se nas dotakne in tudi mi se moramo nje. Če upamo in zaupamo v svetlobo, se je treba večkrat pogrezniti tudi v temo - če verujemo v življenje, lahko sprejmemo tudi smrt

 izbira in pripravlja Marko Čuk