Zgodbe iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, nam pomagajo v času trpljenja in preizkušnje. Ta čas pa je "primešan" življenjski poti slehernika, težko bi namreč našli človeka brez preizkušenj in trpljenja ... temu ga je Gospod naklonil več, drugemu manj ... za nekoga je to čas bolezni, duševne stiske, nerazumevanja v družini, težav pri vzgoji, pomanjkanje sredstev za normalno življenje ... za mnoge pa je gotovo tak čas preizkušnje tudi sedanji čas epidemije in premagovanja vseh omejitev, strah pred nevidnim sovražnikom, ... Zato je branje zgodb iz te knjige lahko zelo koristno - za dušo in za telo...

Rešitev osebnih stisk in preizkušenj in smer iskanja razkriva že uvodna zgodba (Stopinje v pesku), ki nam zagotavlja, da se je v takih trenutkih najbolje obrniti na Gospoda, ki hodi z nami na naši življenjski poti in nas nikoli ne zapusti, z nami hodi in ko je stiska največja, nam je najbližji ... takrat nas nosi na rokah ... Da bi to Božjo roko odkrili, ji zaupali ... jo sprejeli, moramo skozi več poglavij ... življenja in tudi knjige.
Trpljenje nas prečiščuje. Tistemu, ki trpi in je preizkušan je morda to dejstvo najtežje razumeti, toda prav to, da nas življenje prečiščuje je osnova rešitve, to spoznanje nam namreč pomaga, da v sebi odkrijemo slabe in dobre strani ... in zaupamo, da bo Bog tudi tisto slabo lahko uporabil in ga "predelal" v čudovite nove stvari, spoznanja, rešitve ... krhkost je lahko v pomoč pri velikih stvareh. Te začetne zgodbe  nas učijo, da nam Bog govori tudi po težkih trenutkih in čeprav se sliši neverjetno, se moramo kdaj Bogu zahvaliti tudi za težave, ki so nam na pot prinesle veliko novih spoznanj ... tudi s križem lahko "splezamo" preko težav, čez prepade življenja, hkrati pa spoznavamo, da naš problem nikakor ni največji, Vse trpljenje, ki ga človek zaupno prenaša pa rojeva biser: bolečina bo minila, rojevata se lepota in radost ...
Začeti znova. V življenju ne teče vse gladko, toda nič ni nemogoče človeku, ki veruje, najmočnejši zgled in svetilnik v težavah je in ostane Gospod ... ki je šel skozi trpljenje do vstajenja, napredovati pa je treba korak za korakom. Na tej poti se nujno soočamo tudi z neuspehom, vedno nam ne bo uspelo, sprejeti moramo tudi tveganje, ne prehitro odnehati in ... iskati v Svetem pismu Gospodov nasvet ... Kljub neuspehu je treba iti naprej, začenjati znova, saj neuspeh ni nikoli dokončen in stvari se tudi ne iztečejo vedno tako, kot pričakujemo in bi se po naše morale ... morda jih bomo razumeli šele čez nekaj časa.
Bog trpi v človeku. Za prestajanje trpljenja je potrebna moč ... ki jo kristjani prejemamo iz Jezusovega trpljenja, to je moč križa, ki lahko v težke razmere prinese novo življenje. Bog trpi v človeku in mu naklanja tolažbo, da spet najde moč ... ne le za življenje ampak tudi za daritev. Ko je bolečina velika naj trpeči pomisli na Jezusa, v trpljenju ni sam, z njim je On, ki skrbi zanj. Priznanje lastne nemoči pripelje človeka do popolnega zaupanja v Kristusa. Pomislimo zdaj na osebje, ki v času epidemije skrbi za bolne, predvsem starejše, na intenzivnih oddelkih ... v svojih dejanjih, v predanosti in z ljubeznijo, s katero delajo, so podobni Jezusu ... Gospod je moja luč ... zato je treba zaupati, odveč je zaskrbljenost ...
Najdi srečo - osrečuj druge. Rešitev iz težav in preizkušenj je tu ...osrečevati druge, kot sveča, ki izgoreva in oddaja svetlobo drugim, razdaja se za druge. Rešitev je v tem, da druge tolažimo, jih skušamo razumeti, si prizadevamo, da smo jim naklonjeni, jih imamo radi ... Bog je namreč vir veselja in ljudje, ki so blizu Jezusu, prejmejo veliko veselja. Trpeti in verovati, reševati druge ...se opreti na vero in si razsvetliti temno noč ... z biseri bolečine ... (Marko Čuk)

zbirka Zgodbe za dušo – nova serija 4

UGODNA PONUDBA

Sporočilo knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod dopolnjuje knjiga Obrisal bo solze z njihovih oči, v kateri so zbrane zgodbe o upanju ob izgubi najdražjih in jo lahko naročite skupaj z novo knjigo.
Knjigi V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod in Obrisal bo solze z njihovih oči, lahko v prednaročilu dobite za samo 12,90 €.

Božo Rustja, ki je zgodbe zbral, prevedel, uredil, je v predstavitvi zapisal:  Kako se soočiti z neuspehom? Ali obstaja zdravilo za žalost? Lahko trnjeva krona prikliče nasmeh na obraz? Knjiga Zgodbe za čas trpljenja in preizkušnje ne prinaša preprostih odgovorov, a v bralcu krepi zavest, da stvari vendarle niso vedno tako tragične, kot se zdijo. Ob prebiranju te knjige boste našli tolažbo, spodbudo in opomin, kako pomembno je naše prizadevanje, da se na čas preizkušenj dobro pripravimo – tudi z molitvami, ki so na koncu vsakega poglavja. Da se bomo, ko pademo pod križem, lahko pobrali, okrepili in pogumno začeli znova. 

iz vsebine:

Sedem razlogov, da ne bomo zaskrbljeni
Ljudje smo zaskrbljeni zaradi mnogih stvari. Strokovnjaki govorijo, da je stres povzročitelj mnogih zdravstvenih težav našega časa. Bog ne želi, da svoje dni preživimo v zaskrbljenosti.
Če dobro premislimo, opazimo, da je malo tega, kar nas vznemirja, vredno, da smo zaradi tega zaskrbljeni. Jezus nam v evangeliju (prim. Mt 6,25-34) podaja različne razloge proti zaskrbljenosti.

1. Sam Bog, ki je Stvarnik in začetnik našega življenja, lahko poskrbi za podrobnosti v življenju. Po preroku Izaiju nam Gospod govori: »Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim. Glej, na obe dlani sem te napisal, tvoje obzidje je vedno pred menoj« (Iz 49,15-16).

2. Zaskrbljenost zaradi prihodnosti ovira naše današnje napore.

3. Zaskrbljenost je bolj škodljiva kot koristna.

4. Bog ne zapusti tistih, ki so odvisni od njega. Če imaš hrano v hladilniku, obleko v omari, streho nad glavo in prostor za posteljo, si bogatejši od 75 % ljudi na tem svetu. Če imaš prihranke v banki, bankovce v denarnici, si med 8 % dobro stoječih na svetu. Če si se to jutro zbudil bolj zdrav kot bolan, si bolj blagoslovljen kot milijoni, ki ne bodo preživeli tega tedna. Če nisi nikdar izkusil nevarnosti vojne, osamljenosti v zaporu, trpljenja pri mučenju ali lakoti, si na boljšem kot 500 milijonov ljudi na tem svetu. Če se lahko udeležiš maše in hodiš v cerkev ne da bi se zaradi tega bal, da te bodo preganjali, zaprli ali umorili, si bolj blagoslovljen kot tri milijarde zemljanov.

5. Zaskrbljenost je znamenje pomanjkanja vere in napačne predstave o Bogu. On je naš ljubeči oče, mi smo njegovi ljubljeni otroci. Potrebna je otroško zaupljiva vera. Otrok se ne ubada cel dan z mislijo, ali bodo ob prihodu iz šole domov starši pripravili obed. Na podoben način morajo kristjani zaupati v Boga, da nam bo dal, kar potrebujemo. Utrdi svojo vero.

6. Ko si zaskrbljen, te to odvrača od tega, da bi se osredotočil na to, kar Bog želi od tebe. Vsakdo lahko naredi kaj, toda ni vsakdo pripravljen vztrajati, se žrtvovati ali biti pripravljen nekaj storiti. Nehaj skrbeti o tem, kar misliš, da bi lahko naredil in se osredotoči na to, kar boš naredil. Pomisli znova, kaj so prednostne naloge v tvojem življenju.

7. Dejstvo, da živimo za današnji dan, nam pomaga, da nas ne ugonobijo skrbi. Ne skrbi za jutrišnji dan. O tem boš mislil jutri. Vsak dan ima dovolj svojih težav. Ni dobro misliti o jutrišnjem dnevu. Morda ne bo imel težav, ali pa ga sploh ne bo. Če boš skrbel zaradi jutrišnjih težav, ne boš pozoren na blagoslov, ki ti ga prinaša današnji dan. Kontroliraj svoje misli.

Jezus se je soočal s številnimi izzivi, a ni dopustil, da bi ga prevzelo malodušje. Preprosto je vse izročal v Očetove roke, tudi mi lahko naredimo enako. Premislimo, kaj nas najbolj skrbi. Izročimo to v roke Nekoga, ki je večji in modrejši od nas. (Vodi me, dobrotni Duh, 31)

PS: V knjigi je objavljenih tudi nekaj zgodb iz štirinajstih knjig,zbirke Zgodbe za dušo ... iz revije Ognjišče - Povejmo z zgodbo (2019-20) in knjige Zakladnica molitve (molitve)

predstavitve pripravlja Marko Čuk

Zgodbo o Noetu in njegovi barki najbrž poznamo vsi. Ta je prirejena za otroke, saj jim približa Boga kot rešitelja človeka in živali ter kot tistega, ki sklepa zavezo s človekom. Otrok bo spoznal, da se hudobija v življenju ne izplača. Knjiga velikega formata bo otroku s pomočjo staršev približala usmiljenega Boga, s pomočjo 28 živali iz kartona, ki so knjigi priložene, pa tudi živalski svet in tistega, ki je ustvaril živali.

iz vsebine

Glej, živali gredo, samec in samica vsake vrste, le kam so namenjene ... Že veš? Dobrodušni Noe jih vabi na barko, začelo je namreč deževati. Ojoj, lije kot iz škafa! Kaj pa zdaj?
Gremo z Noetom in njegovo družino na pot, da bomo izvedeli, zakaj tako močno dežuje? Kdo vse se skriva v barki? Zakaj Noe spušča goloba? In kaj se je zgodilo, ko so se živali naveličale potovanja?

Slikanica velikega formata bo otroku s pomočjo staršev približala usmiljenega Boga, s pomočjo 28 figuric živali, ki so knjigi priložene, pa tudi živalski svet in Boga stvarnika. Figurice živali s podstavki otroci sami sestavijo. Otroci tako še močneje doživijo svetopisemsko zgodbo.

Duhovito ilustriran, jasen, dostopen in zabaven vodnik po največji knjižni uspešnici, kar jih je kdaj koli izšlo: po Svetem pismu! Lahko rečemo, da je to najbolj posrečen način doslej - za spoznavanje največje svetovne knjižne uspešnice.

Namen te knjige je, da bralcu ponudi ‘za pokušino’ nekaj kratkih odlomkov iz vsebine vseh svetopisemskih knjig.
Tu je pojasnjeno, kaj se v vsaki posamezni svetopisemski knjigi dogaja, zakaj je pomembna in kdo v njej igra glavno vlogo ...
Zato le prelistajte in odkrili boste še veliko več o najpomembnejši knjigi, kar jih je bilo kdaj koli napisanih!

Kaj je torej Sveto pismo? Sveto pismo je knjižnica. Ali pa antologija. Vsekakor ne gre za eno samo knjigo, ampak za zbirko številnih različnih vrst knjig oziroma zapisov, vključno z zgodovino, poezijo, zgodbami, pravnimi kodeksi, pregovori in reki, apokaliptičnimi vizionarskimi opisi, spevi, pismi ... Sveto pismo je knjiga, polna knjig. Kaj pa je v njej? Torej, vsebuje šestinšestdeset knjig, povezanih v eno izdajo. Razdeljene so na dva dela: Staro zavezo ali Hebrejske spise (39 knjig) in Novo zavezo ali Krščanske spise (27 knjig). Nekatere izdaje Svetega pisma vsebujejo tudi tretji del,
ki se imenujejo Devterokanonične ali Apokrifne knjige.
Knjige Svetega pisma je dejansko sestavljalo in pisalo veliko različnih ljudi skozi dolga tisočletja. Ta knjiga pa vam bo predstavila osnove (in še malce več!) o vsaki posamezni knjigi.

iz vsebine:

Zakaj je pomemben? (Matejev evangelij)
Vsebina Matejevega evangelija je precej podobna ostalim evangelijem - kljub temu pa tudi zelo edinstvena. Vsebuje tudi znameniti govor na gori (poglavja 5 - 7). Matej predstavlja daljši zapis Jezusovih naukov o koncu časov in različne podrobnosti o nadnaravnih dogodkih v času Jezusovega vstajenja. Poudarek je na 'nebeškem kraljestvu'. Matej zaključi z veliko nalogo: z Jezusovim navodilom učencem, naj gredo in blagovest o njem razširijo po vsem svetu .

Pismo Efežanom: Odrešeni smo. Umrli smo v grehu, zdaj pa živimo v Kristusu. Zato opustite stare navade. Združite se v edinosti in zablestite!

Preseneti me!
Ali ste vedeli, da poglavij in vrstic Svetega pisma v izvirnem besedilu ni bilo? Ali pa, da sadež, ki sta ga jedla Adam in Eva in ga po izročilu
imenujemo jabolko, v Svetem pismu pravzaprav nikoli ni poimenovan? Kar se nas tiče, bi lahko jedla tudi banano!

Kaj se dogaja? (Esterina knjiga)
Uvodni prizor se dogaja v zimski palači kralja Ahasverja v Suzah. Kralj k sebi pokliče prelepo kraljico Vašti, da bi se z njeno lepoto pobahal na razkošni gostiji. Kraljica njegovo prošnjo zavrne O. Ahasver jo v besu zavrže in priredi lepotno tekmovanje, da bi si poiskal drugo ženo. Zmagovalka je mlado dekle po imenu Estera @. Estera je judinja, toda po nasvetu svojega bratranca Mordohaja to dejstvo prikrije. Z njeno pomočjo Mordohaj posvari kralja pred načrtovanim atentatom, njegovo dobro delo pa zabeležijo v knjigi letopisov.
Medtem pa Haman, visoki perzijski uradnik, vztraja, da bi se mu ljudje morali priklanjati. Mordohaj ga zavrne in Haman že načrtuje maščevanje. Kralja Ahasverja naščuva, da podpiše odlok, s katerim bodo pobili vse Jude . Mordohaj v obupu prosi Estero, naj pri kralju posreduje v dobro svojih rojakov. Estera čaka na ustrezen trenutek. Neke noči kralj Ahasver ne more zaspati, in da bi mu čas hitreje minil, mu berejo knjigo letopisov. Zapis v knjigi ga spomni na Mordohajevo dejanje, zato se odloči, da ga bo nagradil. Pokliče Hamana, ki pa se je že pripravil na Mordohajevo smrt. Haman je globoko ponižan, ko ugotovi, da bo Mordohaj nagrajen . Na slovesni gostiji Estera kralju izreče svojo prošnjo in razkrije Hamanovo zaroto. Kralj naroči, naj Hamana obesijo na vislicah, ki jih je Haman dal napraviti za Mordohaja. Ahasver ne more preklicati ukaza za napad na jude, dovoli pa jim, da se branijo, in tako so rešeni . Naslednji dan priredijo slavje in praznujejo svojo rešitev.

Kaj sploh je? (Razodetje)
Ali poznate tiste politične stripe, v katerih lev pooseblja Veliko Britanijo, medved Rusijo, orel pa Ameriko? No, Razodetje je malce podobno takšnim stripom. Gre za vizijo, ki kar prekipeva od različnih simbolov in podob. To je nekakšna epska, protiimperialistična, apokaliptična razprava. Vsebuje vrsto pisem različnim Cerkvam. Vse to dokazuje, da Razodetja v resnici sploh ne moremo 'razodeti'.

Preseneti me!
Prvi človek, ki je za opis teh besedil uporabil izraz "ta biblia" je bil Klemen Aleksandrijski, ki je deloval okoli leta 215. Pri tem je imel v mislih le hebrejsko biblijo. Prvo zabeleženo rabo tega izraza, tako za krščansko kot tudi za hebrejsko biblijo najdemo okoli leta 223. Hieronim, ki je živel in delal v 4. stol. po Kr., je uporabil izraz "bibliotheca", kar pomeni knjižnica ali zbirka knjig.To je bil splošen izraz, ki so ga v latinskem jeziku uporabljali več stoletij.

pripravlja: Marko Čuk

Predhodnica zbirke Zgodbe za dušo - trideset zgodb v prenovljeni izdaji

Bil je čas, ko so vso modrost razlagali in posredovali v čisto razumskih kategorijah. Prizadevali so si, da bi svetopisemske prilike predstavljali kot pripomoček za boljše razumevanje življenjskih skrivnosti. Danes se zdi, da smo ponovno odkrili vrednost ‘govorjenja v prilikah’, kakor je govoril Kristus. Največji učitelj na svetu je gotovo imel utemeljen razlog za to, da je učil v prilikah in uporabljal preproste, vsakdanje stvari, ko je razlagal večne resnice.
Prilike, basni, alegorije, celo pravljice so vedno zelo priljubljene, posebno med mladimi poslušalci.
Prilike imajo daleč večjo izrazno moč kot običajen govor ali razumski dokazi s skrbno izbranimi besedami. Vsak, kdor ima duha, odprtega za simbole in prispodobe, bo v priliki našel več ‘resnice’ kot v učeni doktorski disertaciji! Ne pozabimo, da je ‘znanje’ eno in ‘resnica’ nekaj popolnoma drugega. Prvo ima opraviti s kopičenjem dejstev, druga z modrostjo.
Prilike imajo tudi moč, da vzbudijo ‘človekovo vest’ in dvignejo ljudi iz njihovega stanja otopelosti ali zadovoljstva. Prilike izostrijo ‘intuitivno’ oko duha, ki je v današnjih časih – da uporabim pesniški izraz – ‘pomazano z blatom’ pretirane logike in razumarstva.
Prilike nam pomagajo stvari videti, ne le razumeti. Z njimi se dotaknemo ‘bistva’ resničnosti, vodijo nas naravnost v ‘srce’ resnice.
Knjigo so pripravili v poklicno-izobraževalnem centru v indijskem mestu Pune, kjer so prilike uporabljali v tečajih za učitelje in študente iz semenišč in zavodov za versko vzgojo in izobraževanje. Takšne prilike so se pokazale kot uspešno sredstvo za spodbujanje aktivnih razprav in izmenjave mnenj.

Zaradi praktičnosti so prilike v knjigi razdeljene v tri skupine:
a) verske vrednote – (verske teme); b) osebne vrednote (psihološka rast, osebnost); c) družbene vrednote – (ozaveščanje, socialne teme).
Vendar večina prilik ne spada samo v eno skupino. Mnoge segajo na vsa tri področja in se zato lahko uporabljajo pri srečanjih, namenjenih na videz povsem drugačnim temam.
Vsaka prilika je vključena v poglavje, ki obsega: a) besedilo prilike; b) sporočila prilike: c) ideje in uporabnost prilike; in d) navedbe svetopisemskih besedil, ki se navezujejo na ideje prilike.
Prvotno so bile vse te prilike pripravljene kot ‘scenarij’ za avdiovizualno montažo, z igralskimi vlogami in mimiko. Toliko v pojasnilo, od kod njihova posebna oblika, slog in potek dogajanja.

iz vsebine

VREDNOST PRILIK

Presegajo določeno kulturo
Jeziki se običajno oblikujejo pod vplivom različnih kultur. ‘Jezika’ prilik ne pogojuje nobena določena kultura.
Izvirni jezik prilike se lahko sčasoma spremeni, vendar ostane njeno sporočilo nespremenjeno.
Prilike presegajo kulturne meje. Imajo univerzalno vrednost. Evangeljske prilike, na primer, veljajo vsepovsod.
Način predstavitve ne vpliva na sporočilo prilike, najsi gre za avdiovizualni način, risbo, sliko, skladbo ali katerikoli drug način. Sporočilo prihaja živo in nedotaknjeno, kakorkoli že je prilika predstavljena.

Niso časovno omejene
Prilike so zanimive vedno in za vselej. Dotaknejo se in izzovejo nekaj prvobitnega in bistvenega v človeškem rodu.
Vedno so stare in vedno nove. Spregovorijo nam v globini našega bitja, ne da bi jih oviralo trenutno dogajanje, bodisi na površini našega življenja ali kot posledica plime in oseke dogodkov okoli nas.

Zanje je značilna simbolika
Prilike imajo simbolen značaj.
Niso omejene na besede. Predstavljajo neke vrste ‘ne-verbalno’ komunikacijo.
Prilike se lahko podaja brez besed. Lahko so vsebina igre s kretnjami, dramske igre, slikarskega dela, uglasbene pesmi ali plesa.
Prilike se obračajo na vsakogar – na pismenega ali nepismenega človeka, izobraženca ali neukega, modernega ali starokopitnega človeka. Vendar lažje predajajo svoje skrivnosti ljudem, ki jih ‘kultura’ in ‘civilizacija’ še nista pokvarili.
Prilike govorijo jezik, ki je mnogo bolj neposreden, prodoren in zgovoren kot običajni govor. Medtem ko druge besede ostajajo nejasne, so prilike prosojne.

Delujejo ‘podtalno’
Prilike izzivajo obstoječo družbeno ureditev, družbene strukture in sisteme vrednot. Rušijo naše idole. Razkrinkavajo hinavsko samozadovoljstvo našega vsakdanjega življenja, dogovore, s katerimi razumsko opravičujemo svoje družbene namere, mehanizme, s katerimi poskušamo zaščititi svoj razvajeni jaz.
Odpirajo nam oči za mnoga popačenja naše ‘družbene ureditve’, ki jih povzročajo nepravičnost, zatiranje in izkoriščanje na eni strani ter očitno pomanjkanje socialne skrbi in zavzetosti na drugi strani.

Izzivajo
Prilike spodbadajo in spodbujajo, izzivajo in bičajo, budijo in razgibavajo.
Poslušalce prisilijo, da se odzivajo, na novo razlagajo in ocenjujejo naše obnašanje, razmišljanje in vzorce čustvovanja.
Silijo nas v preoblikovanje in v prenovo.
Zganejo nas iz samoprevare in pomanjkanja pravega cilja.

So nekakšen "resonančni pokrov"
Prilike zrcalijo življenje in primorajo poslušalce k boljšemu razumevanju svojega življenja, ko ga povežejo z zgodbami. S pomočjo teh zgodb vidijo sebe takšne, kakršni so, in ne takšni, za kakršne se izdajajo.
Prilike so nekakšni resonančni pokrovi, ki notranji drži pomagajo priti na površje in odkriti tisto videnje resničnosti, ki oblikuje ali naj bi oblikovalo naše življenje.
Odzivi na zgodbe v prilikah pokažejo, ali se poslušalec skuša iskreno in odločno soočiti z resničnostjo ali jo skuša zakriti z zaveso slepila.

Prerokujejo in razglašajo
‘Razglašajo’, kaj bi moralo biti sprejemljivo in kaj ne.
Prizadevajo si za spreobrnitev srca kot osnovo za vsako korenito spreminjanje človekovega življenja.
Odkrivajo najbolj skrite plasti človeka, v katerem je mogoče najti Boga, ki je ljubezen, in odgovor na vsa človeška nasprotovanja.
Odkrivajo brezmejno Božjo zvestobo tistim, ki si iskreno prizadevajo, spoznati in izpolnjevati njegovo voljo, četudi ne vedo, kaj jim namenja ali kam jih bo vodila.

ENA ZA POKUŠINO:

Karavana
Karavana je potovala po suhi, peščeni in mestoma kamniti puščavi. Člani karavane so zaupali vodniku in sprejemali njegove odločitve. Posebej jim je ugajalo, ko je zaradi hude dnevne vročine odločil, da bodo potovali samo ponoči in spali podnevi. Neke noči, ko je bilo potovanje še posebej utrudljivo, je vodnik nepričakovano zaklical: »Stoj! Za trenutek se bomo ustavili. Kot ste lahko opazili, gremo pravkar čez skalnato pobočje. Svetujem vam, da naberete čim več kamnov in kamenčkov. Če boste z njimi napolnili torbe, jih boste lahko nesli s seboj domov.
Dobro, pojdimo torej ponje,« je nadaljeval in plosknil z rokama, »imate samo pet minut časa, potem nadaljujemo.«
Popotniki, ki so se že veselili dolgega počitka in zasluženega spanja, so mislili, da se je njihovemu vodniku zmešalo.
»Pobirati kamne?« so rekli. »Kaj pa bomo počeli s kamni?«
Samo nekaj jih je naredilo tako, kar je predlagal vodnik, in nekaj prgišč manjših kamnov spravilo v torbe.
»Dobro,« je dejal vodnik. »Gremo naprej!«
Ko so po nočnem počitku nadaljevali pot, so bili preutrujeni, da bi govorili, toda želeli so vedeti, kaj je pomenil vodnikov nenavadni ukaz.
Ko se je na obzorju prikazalo sonce, se je karavana spet ustavila in postavili so šotore.
Peščica popotnikov, ki je nabrala kamne, jih je sedaj lahko prvič videla. Osupli od začudenja so zavpili: »Sreča! Spremenili so barvo.
Svetijo se in iskrijo. To so dragoceni kamni in biseri!«
Toda ta navdušeni občutek je kmalu izginil v žalosti in potrtosti: »Ko bi le poslušali vodnikov ukaz in pobrali še več kamenja, kot smo ga.«

Sporočila zgodbe
-„ Zavest, da je življenje potovanje.
„„- Sprejeti težave življenja in trpljenje.
„„- Smisel težav in trpljenja.
„„- Zaupanje v Kristusa kot našega voditelja na življenjski poti.
-„„ Kot romarji moramo na poti podpirati drug drugega.
-„„ Pogum, da gremo skoz življenje v veselju, miru in upanju.

Zamisli in uporabnost zgodbe
-„„ Človekovo življenje lahko primerjamo potovanju skozi puščavo.
-„„ Življenje je potovanje v Božje kraljestvo.
-„„ Kje je to kraljestvo? Kdaj bomo prispeli tja?
- Ni pomembno. Dovolj je, če vemo, da bomo nekega dne gotovo prispeli tja.
-„„ Vera in zaupanje nas podpirata.
-„„ Iti moramo naprej, ne obstati. Ne moremo se ustaviti, kjerkoli bi se radi.
-„„ Ne hodimo sami, ampak kot skupina. Drug drugega vodimo, drug na drugega se opiramo.
-„„ Naš voditelj je Kristus. Stopil je v našo zgodovino, da bi nas vodil.
„„- On pozna cilj. Potrebno je samo iti za njim.
-„„ Kristus kot človek deli z nami naše človeške skrbi, razočaranje in negotovosti.
„„- Kristus je temelj naše vere in sidro našega upanja.
-„„ Cerkev je potujoče ljudstvo, ki hodi za Kristusom kot voditeljem in Gospodom.
-„„ V imenu Jezusa moramo sprejeti in premagati vse, kar nas ovira na naši poti.
-„„ Kristus nam govori, naj vzamemo križ in hodimo za njim. Se pritožujemo, da imamo dovolj svojih križev?
-„„ Ne zahtevajmo očitnega pomena trpljenja, potrebno pa je, da smo pokorni našemu vodniku ter polnimo svoje torbe s križi.
-„„ Nekoč bomo razumeli pomen križev, trpljenja in žalosti.
-„„ Vse bo spremenjeno. Križi se bodo spremenili v sijoče veselje. Obžalovali bomo, da jih nismo še več sprejeli.
-„„ Če sejemo v bolečini, bomo želi v veselju.
-„„ Smrt in vstajenje sta lice in naličje enega samega kovanca. Slava vstajenja je nemogoča brez sramote križanja.
-„„ Bog utrjuje naše upanje, ko ga občasno vidimo spremenjenega v slavi.
-„„ Globlji pomen trpljenja: tisti, ki ga odkrijejo, žrtvujejo vse, da ga dosežejo.

Novozavezna besedila, ki se nanašajo na sporočila prilike

„„ Mt 2,13-14 - Beg v Egipt (potovanje).
„„ Mt 2,19-23 - Vrnitev iz Egipta (potovanje)
„„ Mt 5,10-12 - Veselite se, ko vas preganjajo.
„„ Mt 13,4-46 - Skriti zaklad. Dragoceni biser.
„„ Mt 16,21-27 - Kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil.
„„ Mt 17,1-5 - Spremenjenje na gori.
„„ Mr 9,30-31 - Učenci ne morejo razumeti nauka o križu.
„„ Mr 10,32-34 - Jezus razlaga nauk o križu.
„„ Mr 8,31-33 - Peter brani Jezusu, da bi trpel.
„„ Lk 2,1-20 - Jezusovo rojstvo v revščini, preziru in bolečini.
„„ Lk 4,1-13 - Jezusove skušnjave. Zavrne bogastvo, čast in moč (oblast).
„„ Lk 5,1-10 - »Na tvojo besedo, Gospod, bom vrgel mreže.«
„„ Lk 12,13-21 - Prilika o nespametnem bogatinu.
„„ Lk 12,32-34 - Zaklad v nebesih.
„„ Lk 24,13-35 - Emavs: »Mar ni bilo potrebno ...«.
„„ Jn 3,14-16 - Nikodem: »Sin človekov mora biti povzdignjen.«
„„ Jn 12,27-33 - Trpljenje vodi v slavo.
„„ Jn 16,19-22 - Bolečine in veselje ob porodu.
„„ Apd 5,27-41 - Učenci so bili veseli, da so morali trpeti zaradi Jezusa.
„„ Gal 6,14 - Hvalim se s križem Gospoda Jezusa Kristusa.
„„ Rim 8,16-18 - Trpljenje sedanjega časa se ne da primerjati ...
„„ 2 Kor 4,10-17 - Sedanje stiske pripravljajo bogastvo slave.
„„ 1 Pt 4,12-13 -  Če ste soudeleženi pri Kristusovem trpljenju ....

pripravlja Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 14,60 €

Bog, vsemogočni Oče,
s čudežem si ustvaril svet
in vse, kar je na njem.
Dal si nam razum,
da bi te spoznali.
Prosim, sprejmi me
pod svoje varstvo.
Daj mi sreče, zdravja,
zadovoljstva in miru.
Naj bom uspešen v tem dnevu.

Tvoj blagoslov naj spremlja
vsa opravila in naj me varujejo
angeli na vseh mojih poteh.
Kar je tebi po volji,
naj se zgodi,
vendar te prosim, bodi z menoj
v lepem in hudem
in ne dopusti,
da bi te kdaj zapustil.
Amen.

 K. Gržan: Molitev, v: Ognjišče 9 (2012), 2

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

 pripravlja: Marko Čuk

Vrstica za spomin
V kartonski knjigi z ročajem je dvaindvajset (22) zgodb, enajst jih je iz stare zaveze, trinajst pa iz nove. Najprej nam avtor razloži, kako naj ravnamo, da bi si otroci svetopisemske vrstice lažje zapomnili. Vsako zgodbo nam najprej predstavi živahna ilustracija, ki pomaga pri lažjem razumevanju in pomnjenju zgodbe. Na drugi strani je najprej vrstica, ki si jo morajo otroci čimbolj vtisniti v spomin (Vrstica za spomin), jo povezati s sliko ... spodaj pa je še kratek del zgodbe iz Svetega pisma in povabilo, da si zgodbo v celoti preberemo iz Svetega pisma. Priporočilo: starši, ki bodo otrokom brali te vrstice za spomin, naj zgodbe sami poiščejo v Svetem pismu. Morda je najboljša izbira prav naše Kratko Sveto pismo s slikami, kjer je vsebina celotnega Svetega pisma prirejena za otroke.  (pri naši založbi so izšle še nekatere druge izdaje SP in zgodb - poiščite v spletni knjigarni)

iz vsebine

Zgodbe iz te knjige so osnova naše vere. Zato je prav, da jih otroku večkrat preberemo, da si jih bo vtisnil v spomin. To je najprej zgodba o stvarjenju, potem Noetova zgodba o vesoljnem potopu, pa Abrahamova odločitev in Božji načrti ... izvemo, kako je Bog pomagal Mojzesu ... Samuel je odgovoril na klic, David je zaupal v Boga, ki mu daje moč, , prav tako Elija ... Daniel je strah pred levi premagal z molitvijo, Jonu je Gospod pokazal, da ne  bo nikoli nikogar zapustil ...V drugem delu so zgodbe o Jezusvem delovanju: kako je Jezus pomiril vihar (pri Bogu je vse mogoče), obudil mrtvo deklico, kako ima rad otroke (Bog je ljubezen), uči nas, naj se ravnamo po zgledu usmiljenega Samarijana (storite drugim kar hočete, da bi storili vam) ... Zahej se spreobrne (bodite med seboj dobrosrčni in usmiljeni) ... Jezus prihaja v Jeruzalem in pred trpljenjem mu izkažejo hvalo in čast ... učencem umivga noge on nas je prvi ljubil) Jezus  hoče izpolniti Božjo voljo, v uri stiske prosi Očeta za pomoč ... Jezus umrje za nas ... toda tretji dan je spet z nami ... vse do konca sveta in apostoli pričujejo zanj in razširijo veselo sporočilo po vsem svetu ...

Kako si zapomnimo vrstice Svetega pisma:
Na glas preberemo vrstico s te strani ali iz Svetega pisma.
Vsebino vrstice pojasnimo s spodnjim odlomkom iz Svetega pisma in s sliko na levi strani.
Razložimo vsako važno besedo.
Vrstico še enkrat ponovimo.
Ponovimo vrstico večkrat na teden.
Svetopisemski odlomek je zelo pomemben, da si otrok vrstico vtisne v spomin, zato ga preberimo pred vrstico
in za njo.

 pripravlja Marko Čuk

Modrost, ki nam jo podarja Sveto pismo, nam želi odgovoriti na vprašanja, ki nam jih zastavlja življenje: kdo pravzaprav sem; kako naj se soočam s pritiski, ki sem jim izpostavljen z vseh strani; kako naj pridem do notranjega miru v tem nemirnem svetu; kako naj se soočam s trpljenjem in stisko, svojimi čustvi in mislimi, s svojimi potrebami in strastmi, s svojo krivdo in svojimi neuspehi; kako naj se odzivam na neskončnost življenja; kako naj smrt združim z življenjem ...

Sveto pismo nam na ta vprašanja ne odgovarja tako, kot številni, danes tako zelo moderni, svetovalci, terapevti ... Sveto pismo nam pripoveduje zgodbe, v katerih se prepoznamo in v katerih lahko odkrivamo pot za skozi svoje življenje. Podarja nam besede, ki se nam na prvi pogled zdijo tuje. Toda če o teh besedah nekoliko razmišljamo, če jim dovolimo, da se udomačijo v našem srcu, nam bodo pomagale, da bomo na življenje gledali drugače - dobili bomo odgovore in rešitve, do katerih sami ne bi nikoli prišli ...

iz vsebine:

V tej knjigi si ogledujemo svoje življenje v luči svetopisemskega odlomka. Svetopisemski odlomki nam ne dajejo nikakršnega dokončnega odgovora na vprašanja našega življenja. Pokažejo pa nam poti, kako bi lahko ravnali s temeljnimi področji človeškega bivanja. Toda ne zadostuje le videti poti, na katere nas opozarja Sveto pismo. Po teh poteh moramo tudi hoditi. Sveto pismo lahko razvije svojo preobražajočo in zdravilno moč šele takrat, kadar gremo po poteh, kadar besede, ki jih beremo, preprosto preizkusimo. Dnevno ali tedensko živimo s to ali ono svetopisemsko besedo. Niti nam ni treba, da jo razumemo. Vzamemo jo kot spremljevalca, ki nam ob vsem, kar doživimo, svetuje in nas spodbuje, da se odločimo za ta ali oni korak. Treba je stopiti na pota modrosti in jih prehoditi. Sicer nas ne vodijo k življenju.

Izberite svetopisemski odlomek, ki najbolj ustreza vaši izkušnji, ki govori o podobnem problemu, težavi .... Z branjem in premišljevanjem tega besedila, z razmišljanjem o tem, kaj vam hoče povedati, boste vašo težavo že začeli reševati in lahko pričakujete, da se bo vse vaše življenje spremenilo ... En teden vztrajajte pri premišljevanju tega odlomka, vsak trenutek dneva naj vas spremlja. Razlage patra Anselma bodo le v pomoč, da boste svetopisemsko besedilo uspešno povezali z lastnim življenjem Zaupajte lastnemu uvidu. Vzemite Besedo in živite z njo in ob njej vsak dan.

Tako bo Beseda na novo osvetlila vaše dneve. In vaše vsakodnevne izkušnje vam bodo pomagale, da boste razumeli svetopisemski odlomek. Tako se bo iz dneva v dan odvijal dialog med svetopisemskim besedilom in vašim življenjem. In ta dialog bo naredil vaše življenje rodovitno.

Zgodnji menihi so razvili »antiretične (nasprotne) metode«. V besede, ki povzročajo bolezni, so vsakič izrekli zdravilne besede iz Svetega pisma. Pri tem so prišli do spoznanja, da so svetopisemske besede resnično zdravilne besede. Toda svoj ozdravljajoči učinek razvijejo šele takrat, ko jih vedno znova meditiramo in jih zavestno izgovarjamo v svojo konkretno situacijo. Svetopisemske besede nam ne dajejo nikakršne hitre rešitve naših problemov. Toda vsebujejo moč, ki lahko preobraža, spreminja. Draga bralka, dragi bralec, iz vsega srca vam želim, da bi odkrili in izlkusili v svojem življenju to zdravilno moč svetopisemskih besed, ki vse dela novo.

Med uspešnicami Anselma Grüna, ki so izšle pri Slomškovi založbi so: Duhovne vaje za vsak dan, Duhovnost od spodaj (2006), Srednja leta kot duhovni izziv, S čim sem si to zaslužil, Duhovno spremljanje pri puščavskih očetih, Post, Postavljajmo meje in jih spoštujmo. Duhovni impulzi za uspešne odnose, Mir srca. Biti v sozvočju s seboj (2009), Spremeni svoj strah. Duhovne vzpodbude za popolnejše življenje (2010), Mistika, Odkrivanje notranjega prostora, Jezus - podoba človeka. Evangelij po Luku (2012), Oče, odpusti jim (2014), Angel stresa in drugi nebeški glasniki. 33 angelov za vse okoliščine, Razvijanje lastne vrednosti (razprodano), Duhovne poti v notranjost (2015), Ne zamudi svojega življenja (2016).

pripravlja Marko Čuk

O sveti Tereziji iz Kalkute, je bilo napisanih že veliko knjig. Predstavljamo delo duhovnika Lusha Gjergjija, rojaka matere Terezije, ki je nekaj posebnega:

‘Življenje matere’ spremlja od blizu, saj je od leta 1962 “tekal za materjo svojih sanj”. Zgodbo začenja daleč v preteklosti, raziskuje zgodovino albanskega naroda in družine Ganxhe Bojaxhiu (Gondže Bojadžiju). Snuje portret ‘materine’ matere. Njeno otroštvo in deklištvo spremlja do glavne življenjske odločitve. Korak za korakom sledi tej poti odraščanja: slovo od Skopja, Zagreb, Dublin in končno od decembra 1928 naprej Indija. (...) Novinka in bolniška sestra, profesorica, redovnica z večnimi zaobljubami, šolska ravnateljica, redovnica s ‘podvojenim klicem’: to je bleščeče ‘napredovanje’ mladega življenja, ki ga vodi božja roka, to je Ljubezen. Življenje matere Terezije je bilo pogumno ‘izzivanje ljubezni’. Bolni in ubogi so bili njena stalna, vsakdanja, ljubeča skrb. Takoj za njimi so bili zapuščeni otroci in sirote, umirajoči v Hiši čistega srca. Mati trpečega sveta je Cerkvi in svetu dala neizbrisen pečat. Pred petnajstimi leti se je vrnila k Bogu, za katerega je živela z vsem svojim bitjem. Papež Janez Pavel II. jo je za blaženo razglasil leta 2003 in že od takrat se 5. septembra v koledarju spominjamo ‘deviške žene in matere’, ki je v svojem srcu globoko čutila vse stiske sveta. Glas ljudstva o njeni svetosti je potrdil papež Frančišek, ki ji je 4. septembra 2016 slovesno priznal čast svetništva.

»Smo kapljica v oceanu bede in človeškega trpljenja,« je ponavljala mati Terezija, »a če ne bi bilo te kapljice,« je nadaljevala, »bi bila človeška beda še večja in trpljenje še strašnejše ...« (sv. Terezija iz Kalkute)
Blažena Terezija iz Kalkute ostaja čudovit zgled in privlačno znamenje za naš čas, kako je življenje, prežeto z blagri, lahko zvrhano ljubezni in podarja svetu luč, ki je Kristus. (Lush Gjergji)

več o sv. Tereziji iz Kalkute tudi na spletni strani Ognjišča:

iz vsebine

Na vigilijo Marijinega vnebovzetja, 14. avgusta 1928, se je Ganxhe Bojaxhiu, znana kot mati Terezija, v božjepotnem središču naše Gospe, v Letnici, odločila za duhovni poklic in odšla v misijone. Po šestih letih molitev, iskanj, posvetovanj, bojev se je predala Gospodu: »Bog je končno 'zmagal', sama pa sem srečna in hvaležna za ta svoj 'poraz'.«
Segla je po sveči, jo prižgala, z njo še bolj razplamtela svoje deviško srce, pokleknila pred kipom nebeške Matere in sklenila: »Biti želim sestra misijonarka in služiti revežem po svetu!«
O tem osemnajstletnem dekletu bi lahko dejali, da sanja, da ima velike ideje in ideale, iluzije in utopije. Vendar to ni več njena odločitev, temveč božja volja, za katero želi zvesto hoditi in jo z ljubeznijo izpolnjevati po vsem svetu.
Na večer pred 25. septembrom 1928 se v skopski družini Bojaxhiu z občutki sreče, veselja, ponosa, strahu, negotovosti in usode prepletajo pogovori in ugibanja ... saj je poslovilni večer. Številni jo obkrožajo, zlasti mladi kristjani. Vlivajo ji poguma, jo spodbujajo in podpirajo na njeni življenjski poti. Zjutraj jo čaka potovanje z vlakom do Zagreba, do kamor jo spremljata mati Drane in sestra Age.
V Zagrebu ostanejo do 13. oktobra, nato Ganxhe s Slovenko Betko Kajnč nadaljuje potovanje do Irske, kjer je materna hiša sester loretink.
Prvega decembra istega leta nadaljuje pot v Indijo, kamor prispe za sv. tri kralje, 6. januarja 1929. Tako se začenja njena »božja pustolovščina«.
Trije odseki tega dolgega in napornega potovanja: Skopje–Zagreb, Zagreb–Irska in Irska–Kalkuta nekako nakazujejo tri življenjska obdobja.
- Ganxhe Bojaxhiu (1910–1928);
- sestra Terezija, loretinka (1929–1948);
- mati Terezija (1950–1997).
Tudi njen svet je imel tri poglavja: družina, skopska župnija Srca Jezusovega ter duhovni poklic in poslanstvo v svetu. Prvi življenjski učitelji so ji bili družina Bojaxhiu, zlasti oče Kolë in mati Drane, ki so v njeno življenje zasadili vero, trdno upanje in dejavno ljubezen do Boga, Cerkve, človeka, zlasti do ubogih in trpečih.
Drugi krog je bila skopska župnija Srca Jezusovega, so bili jezuiti, ki so spremljali vsak njen korak in jo navduševali za misijone. Med ljudmi, ki so se globoko vtisnili v njen spomin in srce, sta vsekakor bila nadškof Lazer Mjeda in škof Janez Gnidovec.
Večkrat je povedala: »Imela sem veliko srečo, božjo milost, da sem se rodila in bila vzgojena v dobri krščanski družini. Prav tako sem imela dobre, svete duhovnike in škofe, ki so mi pomagali pri prvih korakih do duhovnega poklica ...«
O škofu Janezu Gnidovcu mi je povedala: »Bil je 'svetnik'. Ljudje so mu tako pravili. (Katoliški verniki se ga še danes spominjajo kot 'suhega škofa', kot spokornika in svetnika. Ko sem odhajala iz Skopja, je zame maševal, me obhajal in blagoslovil ter mi dejal: 'V misijone greš. Vse daruj Jezusu. Živi samo zanj. To naj bo tvoj življenjski namen ...«
In res je bilo táko vse njeno življenje in delovanje v svetu. Osemnajst let, ki jih je preživela v Skopju, v družini in župniji Srca Jezusovega, in osemnajst let, ki jih je preživela v družni sester loretink, je podlaga, temelj temu, kar je postala
mati Terezija, misijonarka ljubezni, ki je gnana od božje ljubezni dokazala, da Ljubezen-Bog živi, da je med nami, da deluje v svetu in objema ves človeški rod.
Z močjo vere in z navdihom ljubezni je mati Terezija presegla meje prostora in časa, delitev, kast, vere, rase, barve kože in tako dokazala, da je ljubezen ključ za odpravo delitev, razločkov, težav. Bila je in je še vedno mati, »svetnica« dejavne Ljubezni.
Njeni sporočili: »Življenje brez ljubezni in odpovedi nima smisla«, in »Samo Ljubezen bo odrešila svet« sta duhovna oporoka nam vsem, možnost za sedanjost, priložnost za prihodnost, večnost in nesmrtnost.

Novinka in bolniška sestra, profesorica, redovnica z večnimi zaobljubami, šolska ravnateljica, redovnica s »podvojenim klicem«: to je bleščeče »napredovanje« mladega življenja, ki ga vodi božja roka, to je Ljubezen.
Življenje matere Terezije je bilo pogumno »izzivanje ljubezni «. Bolni in ubogi so bili njena stalna, vsakdanja, ljubeča skrb. Takoj za njimi so bili zapuščeni otroci in sirote. Pa umirajoči v Nirmal Hriday, v Hiši čistega srca.
Kakor sv. Frančišek se je tudi mati Terezija srečala z gobavci. In njeno ljubeče geslo: »dotakniti se gobavega s svojo dobroto« povzema celoto njenega z vero prežetega življenja.
Na mater trpečega sveta – tako jo upravičeno imenuje Lush – je gledal ves svet. Od Kube do Rusije, od Afrike do Evrope, od Azije do Amerike so prihajali izrazi naklonjenega odobravanja do te »deviške žene in matere«, ki je v svojem srcu globoko čutila vse stiske sveta.

Ni dovolj, da mater Terezijo le častimo, spoštujemo, molimo in občudujemo, veliko bolj moramo tej usmiljeni samarijanki našega časa – tudi slediti.
Ne pozabimo njenega preprostega in življenjskega sporočila: »Drobna dela z veliko ljubezni!« To je bil njen »recept«, lahko bi bil vodník, smer, spodbuda in navdih za nas vse.

Vse življenje matere Terezije je bilo eno samo pričevanje veselja, ki se rodi iz ljubezni, spoštovanja dostojanstva slehernega človeškega bitja, vrednosti malih dejanj, storjenih z veliko ljubeznijo, in izrednega prijateljstva z Bogom. Obstaja pa še druga junaška podoba te velike žene, ki se je razodela šele po njeni smrti, ko so bila objavljena njena pisma. Skrita je bila vsem, celo tistim, ki so ji bili najbližji: njeno duhovno, notranje življenje je bilo zaznamovano z izkustvom globokega, bolečega in nenehnega občutka, da je od Boga ločena ali celo zavržena, hkrati pa je čutila vse večje hrepenenje po Njem. To svojo notranjo preizkušnjo je imenovala temina. ‘Bridka noč’ njene duše, ki je nastopila ob začetku njenega apostolata med ubogimi in je trajala vse življenje, je mater Terezijo privedla do še globlje povezanosti z Bogom. Po tej temini duše je skrivnostno doživljala Jezusovo žejo, njegovo bolečo in gorečo željo po ljubezni in občutila zapuščenost ubogih. Na to spominja napis Žejen sem, ki je ob križu v vseh kapelah misijonark ljubezni.
»Sveti oče, ki je tako dobro poznal mater Terezijo, želi, da bi bil ta pogrebni obred velika zahvalna molitev Bogu, da je Cerkvi in svetu dal to ženo,« je dejal kardinal Angelo Sodano, ki je kot odposlanec papeža sv. Janeza Pavla II. 13. septembra 1997 vodil veličastno pogrebno slavje na mestnem stadionu v Kalkuti. »Njen grob je postal romarsko svetišče,« je povedal p. Jože Cukale, njen dolgoletni prijatelj in sodelavec. »Vsak mesec grem na Materin grob. Terezijino molitev pa zelo čutimo vsi, ki jo imamo radi in ki čakamo na poveličanje, ki prihaja iz nebes.« To poveličanje je Cerkev potrdila z razglasitvijo za blaženo 19. oktobra 2003, od 4. septembra 2016 pa se ji v molitvi priporočamo: »Sveta Terezija iz Kalkute, prosi za nas!«

Marko Čuk