iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Življenje pomeni več
kot jed in pijača,
premoženje in ugled,
blagostanje in zdravje.
Čeprav pravimo:
glavno je, da smo zdravi.

Življenje pomeni več
kot učenje in dober spomin,
znanje in nadarjenost,
dobre zveze in oblast.
Čeprav pravimo:
sposobni imajo prednost.

Življenje pomeni več
kot zabava in uživanje,
kariera in uspeh,
dobro počutje in sreča.
Čeprav pravimo:
biti srečen – to je vse.

Življenje pomeni več
kot vzponi in padci,
veselje in žalovanje,
dajanje in prejemanje,
strah in zaupanje,
obup in upanje.

Najbolj pomemben
v našem življenju je ON,
ki nam je dal življenje
in od katerega je vse,
kar smo in kar imamo.

R. Breitenbach, Pogled v nebo, v: Ognjišče 1 (2020), 86.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Bilo mi je dano / na zemljo / priti / in znati ljubiti, / po morju iti / in ne utoniti, / živeti / in biti / in nikdar miniti, / v atome luči / in svetlobe / se zliti, / prebiti zid / zemskosti / in časa, / se spet prebuditi.

Ne več na tem / svetu: / doma, / pri Očetu.

B. M. Pertot, Pogled v nebo, v: Ognjišče 1 (2012), 19.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

Neli in Karmen Zidar Kos izvirata s Ponikve pri Žalcu in spadata med najuspešnejše slovenske citrarke, saj sta tako na državnih kot mednarodnih tekmovanjih za citre in orgle dosegli najvišje ocene in priznanja. V zgoščenki Božična skrivnost predstavljata 14 božičnih skladb, ki sta jih že večkrat igrali, tako za svojo dušo kot za veselje občinstva. Želita predstaviti citre v različnih vlogah: kot ljudsko glasbilo, kot virtuozni, koncertni inštrument, kot akustični inštrument za spremljavo vokala, kot del glasbene zasedbe. Prisluhnete lahko slovenskim ljudskim, božičnim iz svetovne dediščine, nekaterim sodobnejšim skladbam, ne manjka pa tudi nesmrtna Sveta noč …

iz vsebine:

1. Božična uspavanka (Wiegenlied, op. 49, nr. 4) | J. Brahms, prir. T. Kozovinc | 2:47
2. Božična uspavanka (Wiegenlied, op. 49, nr. 4) | J. Brahms, prir. T. Kozovinc | 2:47 
3. Že počiva vsa narava | L. Belar, prir. A. Misson, K. in N. Z. Kos | 2:55
4. Reven pastirček (Soy un Pobre Pastorcito) | španska božična, prir. T. Kozovinc |  1:56
5. Jaslice v srcu | (M. Leban), prir. T. Kozovinc | 2:09
6. Tecite pastirčki mladi | ljudska iz Vipave, prir. T. Kozovinc | 2:23
7. Venček starih slovenskih bozičnih | – I. primorski napev: Jaz vem za eno štalico, II. F. Ačko: Počivaj, milo Detece, III. S. Mihelčič: Nebo je nocoj razsvetljeno, prir. K. in N. Z. Kos | 4:02
8. Božični zvoki (Weihnachtsklänge, op. 58) | R. Grünwald | 4:11
9. Glej ... (When A Child Is Born) | C. Dammicco, prir. D. Krt, T. Kozovinc | 2:52
10. O jaslice borne, lesene | ljudska iz Vipave, prir. K. in N. Z. Kos | 2:40
11. Božično drevo | A. Mežek, prir. T. Pirnat, K. in N. Z. Kos | 2:57Let it snow! (Naj snezi!) | J. Styne, prir. K. in N. Z. Kos | 1:56
12. Marijin deček (Mary‘s Boy Child) | J. Hairston, Boney M., prir. T. Kozovinc | 2:26
13. Feliz Navidad (SreCen boziC) | J. Feliciano, prir. T. Kozovinc | 3:59
14. Sveta noč (Stille Nacht) | F. Gruber, prir. T. Kozovinc | 3:12

Neli in Karmen Zidar Kos (pogovor z njima)

Želja in ideja izdaje božične zgoščenke je v nama rasla že nekaj let. S številnimi koncerti in nastopi v adventnem in božičnem času preteklih let se je nabral daljši seznam pesmi, ki sva ga za ta projekt strnili v zgoščenko. Na zgoščenki poustvarjava skladbe in pesmi, ki jih zelo radi zaigrava in zapojeva tako za svoji duši kot tudi za najino publiko. Citre želiva predstaviti v različnih vlogah: citre kot preprosto, ljudsko glasbilo, citre kot virtuozni, koncertni inštrument, citre kot akustični inštrument za spremljavo vokalu, citre kot del glasbene zasedbe – benda. Hvaležni sva prijatelju Boštjanu Čuvanu, ki nama je bil v oporo in pomoč tekom celotnega projekta, in Tomažu Kozovincu, ki je naredil čudovite aranžmaje božičnih pesmi. Naj vas najino muziciranje in prepevanje popelje v božično skrivnost svetega večera in prazničnih dni. (Neli in  Karmen o projektu)

Ko sem bil tekom pomladi 2021 povabljen k sodelovanju, se mi je zdel to zanimiv izziv, ki sem ga z veseljem sprejel. S producentskim delom se ukvarjam že skoraj desetletje, a z aranžiranjem za citre se do sedaj še nisem pobližje spoznal. Na srečo sta mi pridobljeno teoretično znanje tekom študija na Akademiji za glasbo in dejstvo, da sta dekleti želeli končne izdelke v stilu popularne ter filmske glasbe, vlivala dovolj samozavesti. Menim, da smo pripravili čudovit izdelek, ki bo slovenski javnosti citre predstavil širše in razbil nekaj ozkoglednih stereotipov o tem, kako naj bi citre zvenele. (Tomaž Kozovinc -aranžer, producent, oblikovalec zvoka)

predstavitve pripravlja Marko ČUK

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Pojdi v svet
kot glasnik miru.
Bog bo s teboj.

Pojdi v svet
kot tolažnik in pomočnik.
Bog bo s teboj.

Pojdi v svet
kot znamenje ljubezni.
Bog bo s teboj.

Pojdi v svet
kot prijatelj ljudi.
Bog bo s teboj.

Pojdi v svet
z Božjim blagoslovom
in blagoslovljen
se boš vrnil domov.

R. Haak, Molitev, v: Ognjišče 1 (2011), 3.

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja  Marko Čuk

Na prvi dan v letu izrečemo veliko voščil, sodelavcem, prijateljem - Srečno ... zdravje ...Poglejmo v Zakladnico modrosti in si preberimo nekaj modrih misli o sreči, ...
V knjigi je zbranih 930 misli različnih avtorjev (280), urejene so tematsko (82 gesel od A do Ž), pri vsakem geslu je najprej misel iz Svetega pisma, sledijo misli svetnikov, blaženih in svetniških osebnosti, papežev, škofov in drugih učiteljev duhovnosti, na koncu so zlata zrna iz del domačih in tujih pesnikov in pisateljev ter ljudske modrosti v pregovorih. Želimo, da bi pogosto odpirali to malo ‘zakladnico modrosti’, da bodo vaši dnevi čim bogatejši!

SREČA

Ni nam treba iskati sreče. Če imamo ljubezen do drugih, nam bo dana. Je namreč Božji dar. (sv. Terezija iz Kalkute)

Srečen ni, kdor veliko ima, ampak kdor malo potrebuje. (bl. Anton Martin Slomšek)

Srečo poznajo tista dobra srca, ki žive le za druge. Taka je tudi materinska sreča, ki pozablja nase. (Cvetana Priol)

Družinska sreča je v veliki meri odvisna od medsebojne hvaležnosti. (Leon-Joseph Suenens)

Pogosto ne vidimo sreče, ki jo nosimo v rokah, ampak sanjamo o sreči, ki jo imajo drugi. Zahvali se Bogu za srečo, ki jo imaš ta trenutek! (Fernand Lelotte)

Kdor hoče biti srečen, mora plačati ceno. Cena naše sreče pa je: nič več in nič manj kot to, da podarimo sami sebe. (Phil Bosmans)

Bog nas je ustvaril iz ljubezni, da bi nas osrečil. Toda povsem podarjena in vsiljena sreča ni popolna sreča. Kako vse drugačno zadoščenje imamo, kadar smo pri svoji sreči sami sodelovali. (Janez Janžekovič)

Če hoče človek doseči srečo, mora vanjo vračunati tudi trpljenje. (Anton Trstenjak)

Potreba po srečanju prinaša v naše bivanje srečo. Ob srečanjih stalno rastemo k sreči. Rast je postopna. (Vinko Kobal)

Če pomislim nazaj na svojo preteklost, vidim, da je bila zame največja sreča – vera. Skoraj vse, kar sem doživel lepega in osrečujočega, je bilo na ta ali oni način v zvezi z mojo vero. (Ivan Dolenec)

Ne iščite sreče zunaj. Srečen si le, če se poglobiš vase. Čim bolj živite zase, tem bolj živite drugim. (Jože Plečnik)

Kdor hoče uživati veselje, ga mora deliti z drugimi. Sreča je bila rojena kot dvojčica. (George Byron)

Gorje mu, kdor v nesreči biva sam! / A srečen ni, kdor srečo uživa sam ... / Duh plemeniti sam bo nosil boli, / a sreče užival sam ne bo nikoli. (Simon Gregorčič)

Mnogi izgubijo majhno srečo, ker zaman iščejo veliko. (Pearl Buck)

Primerjanje pomeni konec sreče in začetek nezadovoljstva. (Sören Kierkegaard)

Če bi hoteli biti le srečni, bi to morda kmalu dosegli. Toda hočemo biti srečnejši kot drugi, to pa je zelo težko doseči, ker imamo druge za srečnejše kot dejansko so. (Charles Montesquieu)

Kadar smo srečni, smo vedno veseli; kadar smo veseli, pa nismo vselej srečni. (Talmud)

Kakšno srečo zahteva človek? Hoče srečo, ki je brezmejna po svoji vsebini, veličini, trajnosti, po vsem. Takšna sreča pa je le Bog, brezmejni vir vse sreče. (sv. Maksimilijan Kolbe)

Moli zato, da zgradiš svojo srečo, in ne zato, da porušiš srečo drugih. (japonski pregovor)

Srečen si, če ne želiš, česar imeti ne moreš.(slovenski pregovor)

ZAKLADNICA MODROSTI - Zbirka Za luč in moč 1

Ko se je leta 1965 porajalo Ognjišče (sprva Farno kot glasilo župnij Postojna in Koper), je njegov ‘oče’ Franc Bole, takrat župnik v Postojni, imel stike z belgijskim študentskim duhovnikom Fernandom Lelottom. Ta je svoje mlade prijatelje duhovno hranil z drobnim, vsebinsko bogatim lističem Ognjišče naše Gospe. V vsakem je bila tudi Iskra za poživitev plamena: stavek, izrek, misel, vzeto iz Svetega pisma, spisov svetnikov ter del pesnikov in pisateljev, je z nekaj stavki pospremil s spodbudami za razmišljanje. Njegove Iskre so od vsega začetka žarele tudi v našem Ognjišču. Leta 1978 so izšle v zbirki Žepna knjižnica Ognjišča. »Ta knjižica bi vam rada pomagala, da se za trenutek ustavite, premislite svoja dejanja in naredite načrt za naprej,« je v spremni besedi zapisal urednik Franc Bole. »Vzemite jo v roke zvečer, preden ležete k počitku, ali zjutraj, preden začenjate svoje delo.« Avgusta 1984 smo začeli z rubriko Zajemi vsak dan, ki je na dveh straneh nudila ‘požirke’ duhovnosti: izbrane misli iz knjig Svetega pisma, svetnikov in svetnic, religioznih mislecev, domačih in tujih pesnikov in pisateljev. Rubrika se je bralcem brž priljubila; pognala je globoke korenine in je ‘živa’ že nad trideset let. Misli so sicer oštevilčene – po dnevih meseca, vendar si lahko vsakdo poišče misel, ki ga nagovori in mu ‘polepša dan’. Leta 2001 je izbor življenjskih modrosti za vse dni v letu izšel v knjigi Misel za lepši dan, ki je v kratkem času doživela štiri ponatise. Ob tem toplem sprejemu se je že dalj časa porajala zamisel o novem izboru, ki ga imate zdaj v rokah.

V knjigi je zbranih 930 misli različnih avtorjev (280), urejene so tematsko (82 gesel od A do Ž), pri vsakem geslu je najprej misel iz Svetega pisma, sledijo misli svetnikov, blaženih in svetniških osebnosti, papežev, škofov in drugih učiteljev duhovnosti, na koncu so zlata zrna iz del domačih in tujih pesnikov in pisateljev ter ljudske modrosti v pregovorih. Želimo, da bi pogosto odpirali to malo ‘zakladnico modrosti’, da bodo vaši dnevi čim bogatejši!

pripravlja Marko Čuk

Adventni in božični čas imata svojo čarobnost in lepoto. Za kristjane je to čas poglobljenega verskega življenja, za krščanske družine pa tudi priložnost za druženje in skupno molitev. V knjižici Družinsko bogoslužje za adventni in božični čas je več bogoslužij, od najbolj preprostih, do nekoliko zahtevnejših, od adventa, preko Božiča do Novega leta. Obenem so v njej tudi predlogi, kako naj se krščanske družine pripravijo na praznike in praznovanje v našem, "sodobnem" času.

iz vsebine

PRIPRAVA PRED PRVO ADVENTNO NEDELJO
V tednu pred prvo adventno nedeljo pripravimo družinski adventni venček. Posvetimo mu dovolj časa, da bo za nas pomemben. Majhni, predšolski otroci in tisti iz prvih razredov devetletke pa sploh morajo biti zraven pri izdelavi venčka.
Ne bi bilo prav, da bi venček kupili, bolje je, da ga pripravimo sami glede na prostor, kjer se bomo v adventu ob njem zbirali.
Dogovorimo se, kdaj bomo imeli to skupno slavje. Izkušnje kažejo, da je najbolje vsak dan ob istem času. Slavja ne smemo nikoli začeti, ne da bi se nanj lepo pripravili.
Zlasti pa ne sme biti izpeljano površno, češ, »samo da je nekaj«.
Pomembno je, kako začnemo! Zato poskrbimo za:
- vzdušje tišine,
- tih pogovor in dogovor o poteku slavja
(bomo kaj zapeli? brali? kdo (ne otroci!) bo prižgal in kdo pogasil svečko?),
Človekova sreča je odvisna od pričakovanja, otroška pa sploh! Slavljenje adventnega in božičnega časa razodeva, ali naši dnevi, tedni in leta minevajo v potrošniški sivini ali jih živimo v žaru pričakovanja.
Tih pogovor o poteku slavja je prav tako pomemben kot samo slavje (upoštevati moramo: število navzočih, starost otrok, morebiten obisk – tudi tak, ki nima stika s krščanstvom, pa mu predlagamo, naj se nam pridruži, posluša, morda
ugasne svečo).
Zmoremo!
Kdor še ni imel družinskih slavij, naj se ne ustraši. Ne prepuščajmo se nemoči ali zadregi zaradi stiske s časom ali zaradi občutka notranje praznine, da slavij ne bi izpeljali.
Če adventnega in božičnega časa ne bomo obogatili tudi s slavjem, bodo siromašni vsi časi našega življenja.
Koliko časa?
Vrednost slavja ni v njegovi dolžini, ampak v miru, zbranosti in ubranem pričakovanju vstopa Božjega v naše življenje. To je smisel slavja.
Morda se bomo pri slavju omejili samo na bistveno, npr. na prižiganje ustreznega števila svečk in na molitev Angel Gospodov. Samo naj bo izpeljano obredno, se pravi, mirno, slovesno in sproščeno.

Poleg adventnega venca so adventna (in božična) znamenja, na katera moramo misliti pravočasno in jih pripraviti, zlasti mah, drevesce ali zimzelena veja, sveče in električna svetila, predvsem pa jaslične figure.
Manjši ko so otroci, bolj naj bo postavljanje jaslic skupno delo vse družine.

pripravlja: Marko Čuk

Sveta Družina je odgovor vseh treh, Jožefa, Marije in Jezusa, na Očetov načrt, vsi trije pomagajo odkrivati Božji načrt, je dejal papež na praznik svete Družine v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja. Sveta Družina se je dala popolnoma na razpolago: molili so, delali in se med seboj pogovarjali. Prav pogovor je v sodobnih družinah v veliki krizi, saj so tudi pri skupni mizi vsi zazrti v svoj pametni telefon, v svoj svet ... in se sploh ne pogovarjajo. Pri mizi vlada tišina, kot bi bili pri maši. Nujno je treba obnoviti dialog med očetom in materjo, otroci, starimi starši ...to je zelo pomembna naloga, ki jo moramo izpolniti danes, na praznik, in tudi vse dni novega leta. Sveta Družina naj bo tudi vzor našim družinam v tem, da se starši in otroci prizadevajo za skupno rast v svetosti, s sprejemanjem evangelija, in njegovim uresničevanjem v vsakdanjem življenju ...
Ob prazniku Svete Družine vam ponujamo še nekaj misli iz knjige Zakladnica modrosti

Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« (1 Mz 1,27-28)

Družine naj se velikodušno odprejo življenju kot daru ter vzgajajo otroke v pripravljenosti za izpolnjevanje Božje volje. (Benedikt XVI.)

Naj nam Nazaret da razumeti, kaj je družina, kaj je njeno občestvo ljubezni, njena resnobna in sijoča le pota, njena posvečenost in nedotakljivost; naj se od Nazareta naučimo, kako blagodejna in kako povsem nenadomestljiva je vzgoja v družini. (bl. Pavel VI.)

Družine so prvi kraj, v katerem se živijo in posredujejo vrednote ljubezni in bratstva, sožitja in vzajemne delitve, pozornosti in skrbi za drugega. (papež Frančišek)

Družina mora biti vir svetlobe, ki razsvetljuje temo sveta. Ko bi le bilo več družin takšnih, bi svet postal ena velika, srečna družina, polna svetlobe in upanja. (François X. Nguyen van Thuan)

Našim krščanskim družinam manjkata predvsem dve stvari, ki pa sta med seboj tesno povezani: pogovor med zakoncema in pogovor z Bogom. (Vital Vider)

Družina, v kateri ni družinske molitve, je podobna cerkvi, ki je spremenjena v muzej. (Vital Vider)

Družina je srečna, dokler se vsi njeni člani zbirajo okoli družinske mize. Ko jih skrb za zaslužek razmeče na vse strani, da nikoli ne jedo več skupaj, potem splahne tudi sreča in zadovoljstvo v družini. (Janez Oražem)

Bog bi lahko prišel na svet brez družine, brez matere, a je hotel že s prvim korakom na zemljo posvetiti celico naravnega življenja družino. Sveti večer je zato praznik Božje domačnosti. (Janez Oražem)

Človek je vedno družinsko bitje. Mora koga imeti, mora komu pripadati, biti potreben. Tudi ko je star in bolan takrat še najbolj. Hoče ostati v družini. (Miha Žužek)

Družina je tisti prostor, kjer naj bi se uresničevalo, razvijalo in izpopolnjevalo življenje. Tu naj bi bili vsi člani družine v varstvu medsebojne harmonije najbolj deležni lepot in radosti naravnega življenja. (Stanko Janežič)

V družini mora biti živa zavest Božje navzočnosti. Vsa naša dejanja in besede, vsi naši odnosi potekajo pred očmi živega Boga. (Janez Zupet)

Družina, ki se nikoli ne igra, je zelo žalostna družina. Naj se vam ne zdi škoda časa za to, kar ni neposredno koristno. (Bogdan Dolenc)

Danes je zelo moderno govoriti o odprti družini. Žal mnogi razumejo to odprtost kot svobodnjaški, neobvezujoč način medsebojnih odnosov, ki prinaša s seboj razbitost in razvaline pretresljivih razsežnosti. (Lojze Bratina)

Družinske radosti so za človeka najdragocenejše v življenju in veselje, ki ga okušajo starši ob svojih otrocih, je nasvetejše na svetu. (Johann Heinrich Pestalozzi)

Družina je velika šola, ki jo je ustanovil Bog za vzgojo človeškega rodu. (Gotthold Ephraim Lessing)

Družina smo, druži nas ista kri, / družijo iste skrivnostne vezi, / ki jih nihče ne more izničiti, / ne pretrgati, ne zatajiti. // Vsi smo eden drugemu luč. / In če le ena od njih ugasne, / ugasne cele družine luč. (Tone Kuntner)

Kakor vsem stvarem našega časa, tudi družini danes preti nestalnost, ker je zgrajena na temelju uživaštva in ne darovanja, ljubezni, čuta dolžnosti. (Carlo Sgorlon)

Noben stroj vam ne pomaga, če ni v družini ljubezni in resnične pripravljenosti za žrtve ... Če ni vsak člen družinske verige kaljen in zvarjen v ognju ljubezni in žrtev, se bo hiša sesula. (Fran Saleški Finžgar)

Vsaka družina, kjer so dobri otroci in kjer sta dobra oče in mati, je sveta družina. (Karel Mauser)

Napad na družino je napad na najmočnejši okop proti modernemu nihilizmu. Urejena družina hrani človeka z ljubeznijo, s smislom, z življenjsko svetlobo. (Alojz Rebula)

Za okni živi družina. Mogoče se pogovarja in to je zelo lepo. Mogoče pa ljudje gledajo v televizor namesto drug v drugega. To ni prijazno. (Berta Golob)

Kakršen je gospodar, taka je družina. (slovenski pregovor)

Osrečite svojo družino, pa bo na zemlji zavladal trajen red. (kitajski pregovor)

Ako je korenina sveta, svete so trudi veje. (slovenski pregovor)

Družina je ključ k sreči. (azerbajdžanski pregovor)

pripravlja Marko Čuk

Izšel je nekoliko prenovljen ponatis knjige, ki prinaša božične zgodbe, pripovedi in legende, prirejene za branje naglas (lahko za lahko noč)
Prvih šest je tudi adventnih, zato jih lahko beremo že v teh dneh pričakovanja.
Najprej beremo o presenečenju za Zaharija, ki mu je angel povedal, da bosta z Elizabeto dobila otroka, ki mu bo ime Janez.
Potem je tu zgodba iz Nazareta: Angel Gabrijel je obiskal mlado dekle Marijo, ki ji je Gospod namenil prav posebno nalogo ... da bo postala mati Božjega otroka Jezusa ...
Marija v  naslednji zgodbi hiti na jug proti Jeruzalemu, k sorodnici Elizabeti, ki je ob srečanju spoznala (začutila), da Marija nosi  Božjega Sina, spodbuja Marijo, naj zaupa besedam, ki jih je izrekel angel in Marija zapoje najlepšo pesem: Moja duša ...
Potem so na vrsti zgodbe o tem, kako sta Elizabeta in Zaharija izbrala otroku ime ... o Jožefovih sanjah in odštevanju časa do rojstva Jezusa, ki ga je nekoliko "pokvaril" cesarjev ukaz ... treba bo na pot ... proti Betlehemu na dolgo potovanje

Knjiga ima tri dele. V prvem so svetopisemske pripovedi, ki govorijo o dogodkih pred Jezusovim rojstvom, ob njem in kmalu po njem. Te božične zgodbe so dolga stoletja pripovedovali iz roda v rod. Tukaj so na novo povedane ... prinašajo veselje, strmenje, čudenje in vzbujajo razpoloženje za praznovanje, ki je povezano z rojstvom izrednega otroka, Jezusa ...

V drugem so zgodbe o božičnem izročilu iz različnih dežel. Tako bomo v zgodbi iz Nemčije spoznali, kako se je rodila navada postavljanja božičnega drevesca, v zgodbi iz Mehike bomo prebrali, zakaj rožo, ki cveti ob božiču, imenujemo božična zvezda. V avstrijski zgodbi bomo izvedeli, kako je nastala znana pesem Sveta noč, v italijanski pripovedi pa, kako je Frančišek postavil prve jaslice.

V tretjem delu so zbrane božične pripovedi in legende, ki so skozi stoletja nastale med različnimi narodi. Vse pa nam skušajo osvetliti božično skrivnost. Zelo znana je zgodba očka Martina, o štirih letnih časih, o mali jelki ...

Na koncu je tudi nekaj predlogov, kako v pripovedovanje vsake zgodbe vključiti tudi poslušalce, da bo bolj zabavno.

Knjiga, ki nam bo gotovo približala božično praznovanje in ga obogatila z veseljem in dobroto. Z zgodbo Jezusovega rojstva, ki prihaja k nam po legendah z vsega sveta o izročilu in čudežih božične noči. Uživali boste ob branju naglas, očarale pa bodo tudi tistega, ki knjigo preboira sam. Božično branje po tako postalo priljubljen del božičnega praznovanja za otroke vseh starosti.

iz vsebine

Božične zgodbe iz Svetega pisma
Božične zgodbe iz Svetega pisma so dolga stoletja pripovedovali iz roda v rod. Tukaj na novo povedane vzbujajo veselje, strmenje in praznovanje, povezano z rojstvom izrednega otroka, Jezusa.
Presenečenje za Zaharija
Presenečenje za Marijo
Marijina čudovita pesem
Ime za otroka
Jožefove sanje
Odštevanje časa
Dolgo potovanje
Hrupen hlev
Množica angelov
Zvezda, ki je bliskovito vzšla
Potovanje zvezdogledov
Darila za kralja
Hudobni načrt kralja Heroda

Nekaj zgodb o božičnem izročilu:
Po vsem svetu ljudje praznujejo Božič zelo različno. Ponavadi nadaljujejo izročila, ki so se skozi stoletja prenašala iz roda v rod. Pričujoči izbor zgodb - nekaj je starejših in nekaj novejših - nam kaže, kako so se nekateri zelo znani božični običaji začeli.
Lesene figurice brata Froilana (Italija)
Ljubeznivi škof Nikolaj (Turčija)
Božična zvezda (Mehika)
Prvo božično drevo (Nemčija)
Srebrni okras za božično drevo (Ukrajina)
Frančiškova božična procesija (Italija)
Božična pesem kaplana Jožefa (Avstrija)
Božična roža (Švedska)

Božične pripovedi in legende

Od tedaj, ko se je Jezus rodil, pa vse do poznejših vsakoletnih praznovanj božiča, so nastajale vedno nove in nove zgodbe. Tukaj imate nekaj najbolj priljubljenih zgodb, ki so se prenašale iz roda v rod.

Krokar (zgodba iz Francije)
Jagenjčka (zgodba iz Arabije)
Otrok v testu (srednjeveška legenda)
Lakomna žena (zgodba iz Italije)
Božični kralj (zgodba Boba Hartmana)
Božič brata Comgalla (zgodba iz Irske)
Obiski očka Martina (zgodba iz Rusije)
Kristinin božični vrt (zgodba iz Skandinavije)
Mala jelka (zgodba iz Danske)
Štirje letni časi (zgodba iz Češke)
Čevljarjevi sinovi (zgodba iz Avstrije)
Mali žongler (zgodba iz Francije)

Božična pesem kaplana Jožefa

Naj vaša skupina gazi po snegu, otrese sneg s sebe in počasi gre skozi gozd kot kaplan Jožef. Nazadnje naj vsakdo prebere (ali zapoje) eno ali dve vrstici pesmi Sveta noč. Če te pesmi ne poznajo najbolje, jim na začetku razložite, da je ta pesem odigrala pomembno vlogo v zgodovini praznovanja Božiča. Če znate vi ali kdo v skupini igrati na kitaro, naj pojejo ob spremljavi kitare, kar bo res imenitno!

Kaplan Jožef Mohr se je s težavo prebijal skozi gost hribovski gozd. Pokrajina okrog njega je bila čudovita. Sneg je bil po vejah smrek kot sladkorni obliv. Polna luna je s svojo svetlobo pobarvala noč v zimsko senčno modrino. Mladi duhovnik, pa vsega tega ni videl. Z mislimi je bil drugje.
Orgle v cerkvi so se pokvarile. Ni bilo časa, da bi jih popravil. Najhuje pa je bilo to, da se je to zgodilo nocoj, na sveti večer!
Zelo dobro je vedel, kako razočarani bodo ljudje, ko bodo prišli v cerkev in bodo zapeli priljubljene božične pesmi, pa bodo videli, da ni orgel, ki bi spremljale njihovo petje.
Toda kaj naj stori? Posebej zdaj, pozno zvečer, ko je šel na pot, da blagoslovi rojstvo rezbarjevega prvega otroka.
Kaplan Jožef si je otresel sneg z ramen. S cepetanjem je otresel še svoje čevlje. Zaželel si je, da bi mogel tako stresti s sebe tudi skrbi, ki so ga težile.
Ko je odprl vrata rezbarjeve koče, je hipoma pozabil na vse. Pred njim je namreč bila v zlati svetlobi ognja živa slika prvega božiča: mlada mati se je sklanjala nad zibelko, njen mož je visok in vzravnan stal za njo. Novorojeno dete, zavito v robate odeje, je pravkar zaspalo.
Kaplan Jožef je blagoslovil otroka in se odpravil domov. Toda tega prizora ni mogel pozabiti. Iskal je besede, s katerimi bi opisal to tiho lepoto. In te besede so se mu same od sebe spletle v pesem.
Ko je kaplan Jožef prišel domov, je to pesem zapisal. S popisanim listom v roki se je spet odpravil ven v sneg - na dom prijatelja Franca Gruberja.
Bilo je že zelo pozno, toda ko je Franc slišal zgodbo in prebral besedilo pesmi, je začutil, da mora te besede preliti v glasbo. Vzel je v roke staro kitaro in zložil melodijo za pesem kaplana Jožefa.
Ko je prišlo božično jutro, kaplan Jožef ni bil več zaskrbljen. Orgle so bile res še pokvarjene. In tudi nekaj tistih, ki bodo prišli v cerkev, bo morda zato razočaranih. Toda bil je prepričan, da ima zanje nekaj boljšega - novo pesem, ki jo bodo zapeli in ob njej doživeli lepoto prve božične noči.
Skupaj s prijateljem Francem Gruberjem, ki ga je spremljal na kitari, je kaplan Jožef zapel svojo božično pesem. To pesem danes pojemo verni ljudje po vsem svetu. Pesem Sveta noč, blažena noč je ena najlepših božičnih pesmi in gre vsem do srca.

»Sveta noč, blažena noč!
Vse že spi, je polnoč,
le Devica z Jožefom tam
v hlevcu var’je Detece nam
Spavaj, Dete sladko,
spavaj, Dete sladko.

Sveta noč, blažena noč!
Prišla je, nam pomoč:
Dete božje v jaslih leži,
grešni zemlji radost deli;
rojen je Rešenik,
rojen je Rešenik.

Sveta noč, blažena noč.
Radostno pevajoč
angeli Gospoda slave,
mir ljudem na zemlji žele:
človek, zdaj si otet,
človek, zdaj si otet.

 pripravlja: Marko Čuk