Škrlatica (2.740 m)

Škrlatica je najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Velika Pišnica in Vrata in druga najvišja gora v Sloveniji. Najlepši pogled na njeno strmo S steno, ki pada v krnico Velika Dnina (19oo m) je s poti na Vršič (SZ). Skupaj z Rakovo špico in Rogljico je še posebej lepa ob sončnem zahodu, ko se stene obarvajo v značilno škrlatno barvo, po čemer je dobila ime. Proti SV je preko V. Rokava (2646 m) povezana z Martuljkovo skupino, JZ greben pa se znižuje proti Kriški steni. Na J leži pod vršno zgradbo Škrlatice Zadnji Dolek, ki jo loči od sosednje Dolkove špice, in od tam je na vrh speljana edina zavarovana in plezalna pot. Na to izhodišče lahko pridemo iz Vrat, Kriških podov (Zadnjice) ali iz Krnice, vzpon pa je dolg in zahteven in terja nekaj več gorniške pripravljenosti, saj ga je treba opraviti v enem dnevu (bivak je navadno v sezoni hitro zaseden). Tokrat sem si za izhodišče poti na Škrlatico izbral Krnico in tako eno daljših in zahtevnejših poti. Med potjo sem potem vse skupaj 'začinil' z odločitvijo, da se ne bi vračal po isti poti, ampak šel iz Krnice na Škrlatico in sestopil v Vrata. No, tam se je potem treba znajti in se nekako 'prepeljati' (avtoštop) nazaj na Vršiško stran. Tu opisana pot ki povezuje dve alpski dolini, je zelo lepa in zaradi vseh doživetij in dodatnih vrhov (Križ, Dolkova špica) človek kmalu pozabi, kako zahtevna je.

OPIS POTI

Z vršiške ceste se sprva spuščam po mkd cesti, nato po bližnjicah in kmalu sem pri Suhi Pišnici, grem čez mostiček in naprej čez prostrana travnata pobočja planine V Klinu do križišča s potjo, ki prihaja z leve iz Kranjske Gore (od mosta čez Veliko Pišnico). Grem desno in čez suho hudourniško strugo ter takoj po stezi desno v gozd in v 20 min sem pred kočo v Krnici. Od tam grem spet v gozd po sprva zložni poti, ki se drži desne strani doline Pišnice. Ko pot zavije na vznožje S stene Razorja, se strmeje vzpne. Kmalu se pred menoj odpre lep pogled na bližnja ostenja Velike Dnine pod Špikom in Dovškega Gamsovca. Prebijam se čez nanose grušča, potem pa se pot mimo studenca v ključih vzpne na pobočje, ki je poraščeno z macesni in grmovjem. Drevja je vedno manj, več je skal in velikih balvanov. Dolina se oži, zgoraj vidim večji nanos balvanov in nad njim obzorje zapira stena. V zgornjem delu melišča se pot rahlo obrača na levo in na drugi strani snežišča je vstop v Kriško steno. Nadenem si čelado, pred menoj je prvi današnji plezalni del poti. Pot se na začetku stene obrne levo in se strmo vzpenja v številnih zavojih in čez zanimive prehode. Pazim, da ne bi prožil kamenja, se tu in tam ustavim in ugotavljam, kam me bo pripeljala in kje se bom na vrhu 'izvil' iz objema stene. Varoval bo za nekatere morda premalo, zato pa je potrebno več previdnosti, drobni kamenčki, ki jih je 'pustila' zima so še kako nevarni. Tako plezanje nikakor ni primerno za vrtoglave. Po dobri uri plezanja čez Kriško steno stopim na greben (2290 m), kjer se najprej razgledam naokoli. Čez dolino se spogledujem z Razorjem, zadaj Prisojnik ... Triglav se še skriva za Stenarjem in Bovškim Gamsovcem. Stopim do razpotja, kjer pride z desne pot s Pogačnikovega doma. (glej druga izhodišča 2.) Polovica poti je za menoj, na hitro 'skočim' še na bližnji Križ (2409 m), potem pa nazaj in pogumno naprej v smeri Škrlatice. Pot se nekaj minut spušča, na prvem razpotju (naravnost gre pot navzdol proti bivaku Na Rušju in naprej v Vrata). Grem levo, prečim nekaj položnih snežišč in kakšne pol ure lagodno hodim skoraj naravnost nad Vrtačo pod stenami Gubna (2402 m) in Dovškega Gamsovca (2442 m). Tega razvajanja je kmalu konec, steza se začne v ključih dvigovati, najprej čez strm kamnit hrbet, potem pa pride še najtežje: grobo melišče pod Rdečo škrbino, ki se kruši in vztrajno zasipa pobočje med Dolkovo Špico (2591 m) in Rogljico (2579 m) in povzpeti se je treba kakšnih 300 višinskih m. Ko le dosežem škrbino in pogledam čez (proti SV), ostrmim: pred menoj se je prvič danes pokazala v vsej svoji lepoti – Škrlatica. Z mešanimi občutki ('čudovito – a še daleč') se prestopam v škrbini in iščem prehod čez še 'sveži' podor v grapo, potem pa se najprej povzpnem na Dolkovo špico (15 min) in si Škrlatico v miru nekaj časa ogledujem. Poln novih moči se vrnem nazaj v škrbino, kjer dobim nekaj nasvetov, kako naj se lotim grape ... Sestopam po desni skozi drobljiv, rdeč žleb na melišče, ki se konča 200 višinskih m nižje v krnici Zadnji Dolek. Kmalu sem spodaj, z desne prihaja pot iz Vrat in številni planinci se 'nabirajo' pod meliščem in tudi zgoraj pred vstopom v steno. Doslej sem pet ur hodil na Škrlatico in nikjer 'žive duše', zdaj pa taka gneča! Lotim se melišča po levi strani, kjer je bolj grobo in gre lažje (20 min), potem pa se pomaknem desno proti vstopu v plezalni del. Na skalnatem delu JZ stene se zdi vse veliko lažje. Pot je dobro varovana s klini in jeklenicami, vmes je en težji prehod čez gladko in s klini naježeno skalo, strmo se vzpne, potem pa je do izstopa iz plezalne še nekaj lažjega plezanja po razčlenjenem skalovju. Preden stopim na greben, sem pozoren še na naravno okno (bolj vidno pri sestopu). Pot je na grebenu bolj položna, obrne se na V stran in je zelo razgledna (krnica V Kotlu pod ostrimi Rokavi, S triglavska stena, ostre 'špice' martuljških gora ...) Ko zagledam križ sem skoraj na vrhu, nebo je brez oblačka, desetina planincev na vrhu živahno komentira vzpon in odkriva vrhove na obzorju: Špik, Martuljške Ponce, Oltarji, Rokavi, Dolkova špica, Cmir, triglavsko kraljestvo, Prisojnik, Razor ... Mangart, Jalovec, Montaž ... Vsega, kar sem tu doživel niti ne znam prav opisati, naj samo ponovim, kar je bilo že večkrat zapisano: razgled s Škrlatice v ničemer ne zaostaja za triglavskim. V nečem ga celo prekaša, s Škrlatice vidimo tudi tisto, česar z najvišje gore ne moremo: sam Triglav. "Neustavljivo privlačen svet, divjina, tišina in lepota" ... zdramim se iz razmišljanja, čas je neusmiljen. Čaka me še dolga pot, spodaj v krnici se bom odločil, ali se vrnem po isti poti, ali pa sestopim v Vrata ...

• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
•