Uršlja Gora (1.696 m)

Uršlja gora je razgledna gora, visok skalni osamelec na skrajnem V robu Karavank, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Plešivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa Uršlja gora, čeprav domačini še danes uporabljajo obe imeni. Tako po njihovem planinski dom stoji na Uršlji gori, TV stolp na Plešivcu, malo naprej proti SZ pa je še najvišji vrh, na katerem stojita križ in razgledna plošča. Cerkev sv. Uršule stoji na prvi izravnavi ob planinskem domu in je najvišje stoječa cerkev pri nas. Kljub veliki višinski razliki spada Gora med lažje dostopne planinske cilje in je zato med pohodniki zelo priljubljena. Tu so številna srečanja, dobro obiskana pa so tudi romanja. Ob lepem vremenu se ponuja imeniten razgled na Mislinjsko, Šaleško, Mežiško in Dravsko dolino, in nad njimi na Pohorje, Paški Kozjak, Mozirske planine, Raduha, Olševa, Peca, ... Košuta, Golica, do Kamniških in naprej do Triglava. Najlažja planinska pot na vrh pelje z Naravskih ledin, nad 1000 m se lahko pripeljemo z avtomobilom in v poldrugi uri smo na vrhu po S strani Gore. Tisti, ki bi radi pešačili manj kot uro, pa se lahko z avtomobilom pripeljejo še višje - vse do zapornice (1400 m) na V strani. Na tej, slovenjgraški strani, je sicer za vzpon najbolj priljubljeno izhodišče Poštarski dom. Uršljo goro sem obiskal nekaj dni pred nedavnim oktobrskim snegom, na čudovit sončen dan sem si pot zarisal krožno: najprej od Ivarčkega jezera po Železarski poti na vrh, vračal pa sem se čez Kozji hrbet. Zdaj so njena pobočja zasnežena, toda ob lepem vremenu prav tako vabijo, saj so razgledi z Uršlje gore v vseh letnih časih nekaj posebnega, pot pa tudi v snegu ni preveč zahtevna.

OPIS POTI

Avtomobil pustim na enem od parkirišč pod Ivarčkim jezerom, se odpravim do krožišča pri jezeru (na desni strani je spodnja postaja sedežnice), od koder me smerna tabla pelje na Železarsko pot. Cesta se vzpenja v gozd, pod sedežnico in naprej po makadamu. Za mostom zavijem desno na stezo, ki se najprej zlagoma vije skozi gozd, nato pa se vedno bolj strmo dviga. Kmalu se mi na levi ponuja tudi nemarkirana Grofovska pot, toda nadaljujem naravnost. Steza pogleda iz gozda na cesti pod kmetijo Jurček, ki 'kraljuje' sredi velike jase. Markirana pot gre levo po cesti naokoli (mimo spomenika), lahko pa si jo tudi skrajšate tik ob gozdu po desni strani jase naravnost navzgor. Na vrhu se spet srečam s cesto, kjer me čakajo prvi lepi pogledi proti Ravnam, Strojni, Košenjaku ... S ceste grem desno v redek gozd, pot je sprva nekoliko bolj položna, kmalu pa je strmina hujša, nekoliko se umiri, ko se preko pobočja dvakrat, trikrat ... presuče (desno - levo) in v ključih navzgor. Vzpenjam se skozi smrekov gozd, steza je dobro uhojena, ... počasi se prebijem prek pobočja in pri lesenem mostu 'splezam' na cesto. Nekaj metrov naprej me že čaka nova oznaka: usmeri me levo nad na poseko in naprej navzgor po grapi potoka Uršljica. Tu je steza veliko bolj razmočena in zato tudi spolzka, saj se sonce sem verjetno prebije le redko, če se pozimi sploh kdaj. Previdno se vzpenjam, ob poti opazim klopco, potem pa pot zavija levo, ven iz grape in se nekaj časa vzpenja višje na pobočja Črnega vrha (1335 m). Kmalu se nekoliko položi in skozi smrekov gozd zavija desno. Pridem do izvira Uršljice ('bistri studenc, ki se rodi pod Goro'), kjer se nekoliko osvežim, naprej pa je pot precej bolj položna, razširi se v kolovoz, ki me pelje skozi gozd do novega stičišča poti na sedlu med Črnim in Malim vrhom (1445 m). Pri križu se pridružim SPP, ki pride z leve od Poštarskega doma (čez Kozarnico), zavijem desno navzgor in čez nekaj časa pridem do drugega križa (1383 m), kjer se z leve strani pridruži stara 'romarska pot' čez Kal (od Poštarskega doma). Ta pride s ceste, kjer je blizu tudi najvišja točka (1400 m), do koder se je mogoče pripeljati s avtomobilom (zapornica). Nad križiščem (pri križu) se pot obrne na desno v strmo pobočje, po katerem se povzpnem do ceste. Na vrh bi lahko prišel tudi po njej, toda v levem ovinku (klopi za počitek) me napis vabi desno, na strmo in kamnito stezo, ki preči S pobočje. Skozi redek gozd se mi ponujajo lepi razgledi na živopisno preprogo vasi, polj in gozdov. Pot se spet obrne levo in me v nekaj serpentinah pripelje do travnikov pod vrhom. Zagledam cerkev, potem pa mimo kapelice pridem do ceste, ki prihaja z leve. Med cerkvijo sv. Uršule in domom se povzpnem na izravnavo pri pretvorniku in se po ravnini odpravim do najvišjega dela Gore, kjer stoji velik križ. Kaj vse sem si lahko ogledal s tega prečudovitega razgledišča, sem napisal že v uvodu. Na kratko: dan je bil tako čudovit, da se je kot na dlani ponujala skoraj vsa Slovenija. Ob razgledni tabli sem imel veliko dela, saj je bilo mogoče videti skoraj vse, kar je tam gori napisano ... Čeprav je bil delavnik, sem tu srečal številne domačine, ki so mi namenili prijazno besedo in se čudili, da sem prišel tako od daleč - prav z našega morja. Seveda so mi morali pritrditi, da bi se danes splačalo priti na Uršljo goro še od veliko dlje, saj je na Gori res nebeško. Za vrnitev na izhodišče sem izbral pot čez Kozji hrbet. Z vrha sem se spustil po stezi proti Z (proti Naravskim ledinam). Pot se najprej spušča po Z pobočju skozi redek gozd, potem se pa obrne bolj proti S na pobočja Oranjšce (1466 m). Od tam se strmo spusti do križišča na Lužah, kjer zavijem desno, (Naravske ledine levo). Steza se po S gozdnem pobočju strmo spušča, hitro izgubljam višino, grem čez mkd cesto in v spustu skozi gozd steza zavija proti S. Ko spodaj dosežem cesto, se po njej sprehodim do križišča (desno kmetija Ošven), se spustim levo po cesti v grapo potoka Suha. Cesta kmalu postane asf, na razpolago imam tudi kakšno bližnjico, toda kmalu ugotovim, da se je najbolje držati ceste. Grem mimo Smučarske koče, ki vabi s koroškimi kulinaričnimi dobrotami, še dober km in že sem na izhodišču pri Ivarčkem jezeru. Sprehodim se še okrog jezera, potem se zapeljem še k Prežihovi bajti in za konec še do Poštarskega doma. Najvzhodnejšo poslanko Karavank sem tako obhodil skoraj z vseh strani in se dodobra naužil koroških lepot.

• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
•