Košutica (1968 m)

Košutica (ali Ljubeljska Baba) je gora vzhodno od Ljubelja, na meji z Avstrijo. Od glavnega grebena Karavank je odmaknjena nekoliko proti SZ – od grebena Košute (Veliki vrh – 2088 m) jo na V loči Hajnževo sedlo (1701 m), na Z pa od Palca in Vrtače prelaz Ljubelj (1369 m). Z vrha se odpre lep pogled po osrednjem delu Karavank, na strma severna ostenja Košute, lep je pogled na Veliki vrh, Košuto in naprej proti V; proti Z se dviga Begunjščica, pogled pa v lepem vremenu seže vse tja do Julijskih Alp in Visokih Tur v Avstriji. Čeznjo vodi po grebenu dobro uhojena, varovana pot, ki pa ni markirana. Pogled na zemljevid pove, da se je na vrh tega stožčastega vrha mogoče povzpeti z vseh strani, izbirate lahko (glede na pripravljenost) tudi višino izhodišča: dolino, planino ali prelaz. Sončen junijski dan je kot nalašč za dobrih pet ur dolgo krožno pot: od Vrančka do Korošice, naprej na Hajnževo sedlo in z njega na vrh; sestopim proti zahodu, na položno mejno sleme in se od tam po pašnikih 'sprehodim' čez Grunt, nato se po avstrijski strani spustim na staro ljubeljsko cesto in po njej z avstrijske strani 'osvojim' prelaz. Na izhodišče se vračam po zanimivo speljani stari ljubeljski cesti (do ljubeljskega predora), ko pa se sonce že skriva za Begunjščico, se ustavim še pri ostankih koncentracijskega taborišča ... Nekoliko nižje je krog sklenjen – pomislim: ali bi bilo kaj težje, če bi se na pot odpravil v obratni smeri. Morda pa prav kmalu!.

POT

Izhodišče: Vranček (900 m), ob glavni cesti, ki pelje proti mejnemu prehodu Ljubelj, pri leseni lopi, kjer se začne kolovoz proti planini Korošica.

Dostop do izhodišča: Gorenjsko avtocesto zapustim na izvozu Ljubelj in se peljem mimo Tržiča proti mejnemu prehodu. Za zadnjim predorom (dobrih 9 km od odcepa za Tržič, kjer je na levi strani ceste melišče, kakšnih 100 m pod spominskim parkom – nekdanjim koncentracijskim taboriščem) se v ostrem levem ovinku desno odcepi makadamska cesta in med drevjem opazim leseno cestarsko lopo. Tu je tudi manjše parkirišče, če ni prostora, se peljemo še nekoliko naprej ... ali parkiramo višje ob glavni cesti pri spominskem parku (gostišče Koren).

Ime poti: vzhodna pot na Košutico

Čas hoje: izhodišče – Korošica 1 h 30 min; planina Korošica – Košutica 1 h 15 min; skupaj vzpon: 2 h 45 min; vrh Košutice – Grunt: 35 min; Grunt – Ljubelj (koča): 40 min; Ljubelj (koča) – izhodišče: 45 min; skupaj sestop: 2 h; krožna pot: (s postanki) dobrih 5 ur

Višinska razlika: iz doline (Vranček): 1068 m; z Ljubelja: 910 m; s planine Korošica: 414 m

Zahtevnost: do planine Korošica in naprej do Hajnževega sedla po lahki (strmi), dobro označeni poti; s sedla po grebenu na vrh pot ni markirana, a je dobro vidna, pod vrhom nekoliko bolj zahteven del (jeklenice), spust z vrha (proti Z) na sedlo in pot proti Gruntu je dobro shojena, previdno pri prehodu na avstrijsko stran po kovinski lestvi in po 'stopnicah' po strmem pobočju, skozi gozd (nekaj podrtega drevja).

Priporočam: dobro planinsko obutev, palice

Čas obiska: v mesecih, ko ni snega, v jasnem vremenu s čistim ozračjem, da se daleč vidi

Zemljevid: Karavanke – osrednji del 1:50.000

OPIS POTI

1. po položni gozdni cesti, čez potok in strmo po zagruščenem S pobočju Košute (Vranček)
2. v dolgih zavojih čez zaraščeno melišče
3. strm vzpon na J pobočja Košutice in pot skozi gozd
4. čez pašno ogrado do travnikov, prijeten sprehod po spodnjem delu planine (pod Zajmenovimi pečmi)
5. ponovno skozi gozd in strm vzpon do travnikov na zgornjem delu planine
6. na travnati izravnavi desno čez mostiček in navzgor do koče
7. od koče desno med smrekami proti Hajnževemu sedlu (levo zahodna – lažja pot na vrh).
8. čez JV pobočja Košutice skozi redek gozd in vedno bolj strmo med ruševje
9. na Hajnževem sedlu se pridruži steza z avstrijske strani (levo Košutica, desno Veliki vrh)
10. vzpon skozi ruševje (steza ni markirana, a dobro vidna)
11. vedno bolj kamnita se strmo zvija po krušljivem grebenu
12. v gornjem delu vzpon po avstrijski strani (najtežji del poti)
13. na izpostavljenem delu grebena je v pomoč jeklenica
14. še eno prečenje v levo in vzpon na predvrh
15. do vrha kratek spust in vzpon čez škrbino med obema vrhovoma (jeklenici)
16. spust po Z grebenu do položnega mejnega slemena (levo pot na Korošico – 30 min)
17. po položni markirani poti proti prelazu Ljubelj
18. za pašniki Grunta strm prehod okrog izpodjedenih južnih pobočij Rjave peči
19. izpostavljen prehod (varovala) in spust po kovinski lestvi
20. strmo po travnatem pobočju (stopnice in količki – v mokrem previdno)
21. v gozd na avstrijsko stran in na staro ljubeljsko cesto
22. z avstrijske strani po cesti na prelaz Ljubelj (koča)
23. od koče po stari ljubeljski cesti navzdol do glavne ceste (predor Ljubelj)
24. ob glavni cesti in po kakšni bližnjici do izhodišča

VTISI S POTI

• Moram priznati, da sem se za Košutico odločil kar med potjo. Namenjen sem bil namreč na Veliki vrh v Košuti, toda že pod Hajnževim sedlom sem videl, da je zavarovana pot na ta vrh v zgornjem delu še zasnežena in brez opreme nevarna, zato sem sklenil, da se raje s sedla odpravim na nekoliko nižjo, a kopno Košutico.
• Kljub temu, da vrh ni dvatisočak in da celo nekateri ljubitelji gora ne vedo zanj (preverjeno), pa sem ugotovil, da je dobro obiskan (z naše in avstrijske strani) in da je pot, še posebej krožna, zelo zanimiva (rajski svet na prostrani in cvetoči planini; vzpon in spust čez legendarni Ljubelj ... grebenska pot, spust po lestvi, razgledi ...) in prav kmalu jo bom, tudi praktično, odkril še komu. Manjša sestra veliko bolj znane Košute me je prijetno presenetila. Lep celodnevni planinski izlet.
• Vzpon na Košutico je zanimiv tudi zato, ker ponuja lažjo in težjo možnost, če pa se na pot odpravimo z majhnimi otroki, je dovolj privlačen cilj tudi planina Korošica.
• Prehojena pot je na nekaterih odsekih res strma, vendar dobro označena in tudi tam, kjer ni markacij (vzhodni greben – del poti po avstrijski strani) je dobro shojena, proti Gruntu je pot dobro vidna, na avstrijsko stran se spustimo po kovinskih lestvi, po pobočju so narejene stopnice (menda jih je 114 – kot pomoč pri vzponu in v mokrem). Skozi gozd se v dvajsetih minutah izvijem na staro ljubeljsko cesto na avstrijski strani, od koder se vzpnem na stari mejni prehod. Na naši strani je tudi prenovljena koča na Ljubelju, ki je tudi lahko cilj zanimivega družinskega izleta – po stari ljubeljski cesti.

• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
•