Čemšeniška planina (Črni vrh 1204 m)

Bilo je nekaj dni pred pustom in gostišče na Trojanah je bilo še bolj oblegano kot sicer. Nekako uspem najti parkirišče in se odpravim po cesti proti Izlakam, za začetek nekaj asfalta, kar ni najbolj privlačno, bo pa kasneje bolje, se tolažim ... Cesta se vije po slemenu proti zaselku V Zideh, s katerega se odpira pogled levo na avtocesto, ki se prebija skozi predore in čez viadukte proti Štajerski, na desno pa na Zasavje, ki ga še zastirajo jutranje meglice. Prvi odcep me vabi proti cerkvi sv Mohorja, jaz pa vztrajam na grebenu. Spustim se do križišča, kjer se levo odcepi cesta proti Šentgotardu, kmalu me kažipot usmeri desno proti gozdu, tu potihne tudi 'zvočna spremljava' avtoceste. Čeprav je snega še precej, in bi bilo lažje po cesti okrog, si za jutranje ogrevanje privoščim gazenje po nedotaknjeni belini ... Pa je to le 'bližnjica', spet sem na cesti in potem kmalu tudi v Šengotardu, kjer grem najprej do cerkve sv. Gotarda, nato pa naprej po cesti ... Spet se nekoliko spuščam na nižji greben in po njem do križišča, kjer grem desno (Čemšenika, Dobrljevo in Brezje) ...

Nekaj časa se vzpenjam po asfaltni cesti, potem pa me oznake usmerijo levo v gozd. Tu je nekdo je že hodil pred menoj in je veliko lažje, sicer pa je pot markirana, kmalu sem na kolovozu in nekoliko višje pridem do križišča na Ovčjih jamah. Nekoliko se razgledam proti Limovcam in po domačijah Zaplanine, med vejami odkrijem tudi lep pogled na Šentgotard. Oznake za Čemšeniško planino me peljejo po cesti proti V do gozda, kjer je spet vidna gaz J, grem čez gozdno cesto, potem skozi gozd in kmalu sem na makadamski cesti, ki pelje proti Prvinam. Iščem kakšno markacijo, zdi se mi, da je najbolje kar po cesti, potem pa opazim oznake: desno skozi gozd navzgor ... Spet grem v sneg na celo, potem pa opazim gaz nekoliko bolj levo, hitro se pregazim na uhojeno stezo, ki gre po širšem kolovozu, ki se potem razcepi, gaz me pelje levo navzgor po nekoliko bolj strmem pobočju, vendar pa sem kmalu na vrhu, na grebenu, odkoder spet lahko pogledam na zasavsko stran (zaselki Dobrljevega in naprej proti Čemšeniku). Megla se je že razpodila in na soncu je prav prijetno toplo. S križišča se po cesti odpravim proti Prvinam, do parkirišča pred hotelom D (Dom Utrip Prvine), kamor so dobrodošli vsi željni miru, stika z naravo ... pozimi tudi smučanja in sankanja na bližnjem smučišču Prvine. Z roba smučišča je lep razgled proti S, med Menino planino in Goltemi vse do Raduhe in Kamniško–Savinjskih Alp. Grem prečno čez smučarsko progo in vlečnico v gozdno preseko, od tu dalje je bila gaz široka in lepo uhojena. Iz tega sklepam, da se največ pohodnikov na Češeniško planino s trojanske strani pripelje do Prvin in si potem vzame za vzpon slabo uro. Kar nekaj časa se zmerno vzpenjam skozi gozd po S pobočju Jelenovega roga, potem pa se pot obrača proti SV, ko pridem na greben, kjer spet lahko pogledam na Čemšenik, Razbor in Jesenovo, spodaj je tudi cerkev sv. Primoža. Kmalu se z desne priključi pot iz Izlak, Čemšenika, Loke pri Zagorju, Kisovca ... Še kratek vzpon po poti, ki postopoma preide na južni rob, grem ob robu gozda in kmalu me pozdravi tabla Pozdravljeni na Čemšeniški planini. Od tu naprej teče gaz po robu razglednih pobočij, lep pogled se odpira na zasavske kraje v dolini pa tudi tja proti Kumu. Pot se položi in pod tovorno žičnico se sprehodim do koče. Navdušen Izlačan - pove, da je redni obiskovalec planine - v toplem opoldanskem soncu odmetuje sneg z miz in klopi na velikem prostoru pred kočo. Odpravim se proti vrhu, najprej na rob razglednega pobočja, potem pa nekoliko levo skozi gozd. Pot se kmalu položi, že na prvem odcepu spet zavija desno, se nekoliko poravna in počasi prigazim do vpisne skrinjice, kjer je odcep poti proti Vranskemu in nadaljevanje proti Krvavici (Zajčevi koči), Vrhem ... Nekoliko bolj proti S tabla označuje, kje je nekdaj stala Tinčkova koča, zraven je brunarica radioamaterjev in nad njo moj cilj (Črni vrh). Pogled na uro pove, da s 'trojanskim krogom' danes ne bo nič, pa še snega je preveč (krplje pa doma), poti pa v zimskih razmerah ne poznam dovolj, čeprav je markirana, ...

Tako se vračam po isti poti, opazim še kaj, na kar ob vzponu nisem bil pozoren ... in v slabi uri in pol sem spet na asfaltu ... najprej v Šentgotardu, potem pa še sprehod po grebenu proti Trojanam, kjer je popoldne še več navdušenja za krofe ... Kljub temu, da mi je načrt razgibavanja uspel le na pol in sem namesto 'kroga' dobil le ... krof, se je nabralo veliko sneženih vtisov, lepih razgledov in zanimivih srečanj ... Na Trojanah pa sem že drugič v teh letih, kar hodim po gričih in gorah, obljubil, da kmalu spet pridem, pa ne samo zaradi krofov ...

• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
• Title Title
•